XIV. letnik. V Gorici, dne 17. maju. 190(5. 20. številka. ,lov ensKo.ljudstvo' nafr, Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tihkama“ (odgov. L. Lukežič) v Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu /.naša za celo leto i krone, za pol leta ‘i krom. Za manj premožne za celo leto 8 krone, za pol leta K 1‘50. Za listu 5 K, a d^u^V dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. i—~<* > £(5)"-' Naročnino in na-znRiiila s p r e j e m a upravništvo, Goriča, Semen iška ulica. št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem letališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Bumiipartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem brejm (Itiva t'orno) št. 1 i. po H vin. Oglasi in poslanici* se račimijo po pelit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 i v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Gorici. Oznanuj beseda, ne jenjaj!... Naš čas potrebuje poduka, in sicer vsestranskega poduka. To je, česar nedo-staje. O tem smo se prepričali pred kratkim, ko smo nabirali podpise proti nameravani novi postavi o razporoki. — Ljudstvo smo v cerkvi in na shodih dobro podačili, zato pa so ppdpisali vsi, mladi in stari, moški in ženske z navdušenjem in s prepričanjem. Tako bi se godilo v vseh rečeh, ko bi podučili ljudstvo o vseh vprašanjih dobro in temeljito. Med katoliškimi narodi so zavladale dandanes razne zmote. Od tod izvirajo vsi prepiri in vsi narodni in socialni boji, ki razjedajo narodom moči. Tu ni pomoči, dokler ne iztrebimo zmot in ne zmaga resnica. Obljubil je Bog že v starem zakonu narodom mir, srečo in blagostanje, a le takrat, ko bo resnica zagrinjala vse ljudi, kakor zagrinjajo vode morske globočine. Le ozrimo se po našem javnem in zasebnem življenju, po naših časopisih in knjigah 1 Koliko zmot! Zmote zagrinjajo ljudil Tu moram začeti Hvoje delo! V tem oziru čaka zlasti č. duhovščino v novem času ogromnega dela. V cerkvi moramo temeljito razkladati nauk o poglavitnih resnicah, ki so podlaga krščanske politike. Brez osebnega namigovanja, ki se ne spodobi svetemu mestu, moramo pobijati v cerkvi krive ugovore, lažnjiva obrekovanja itd. V cerkvi treba stvarno in temeljno govoriti. Duša slovenskega ljudstva potrebuje v sedanjem času zlasti apologetičnih in dogmatičnih naukov. To pa ni zadostil Porabiti moramo še druge priložnosti za nauk! Delati mo ramo na društvih in na shodih. Izkušnja LISTEK. Jezuit in prostozidar. (Dalje.) „ N j i h pravi namen je boj zoper krščanstvo. Da bi bil ti le čul besni govor sloliškega mojstra zoper katoliško cerkov, papeža in jezuite, ko so tebe lovili. Sklenili so bili, da te pripravijo v tak položaj, da — ali te zapodijo iz vojaške službe, ali pa boš moral k njim pristopit. Zato so te zapeljali, da si dolgove del>l; vladni svetnik to je lovil s hčerjo; drug framason ti je pojedal povišanje pri knezu in te obrekoval. Tudi so imeli neki načrt, da bi te razglasili za sleparskega igralca I Še ciganko so rabili, da bi te njeno prerokovanje zmotilo! Srce se mi je obračalo, ali prisega mi je branila takrat, da ti nisem razodel vseh njihovih naklepov". »Kaj pa zdaj, reče Hardeg, globoko presunjen: »ali se zdaj ne bojiš več te strašne prisego?“ „Da, reB strašne! Ali te prisege so nenravne in grešne in ludi hudodelske. Mož se hudo pregreši nad človeštvom, če jih ne objavi-. „Sicer, saj sami framasoni zdaj ne skrivajo več toliko svojih nakan. Zdaj govore isto tudi gNvni framasoni po državnih in deželnih zborih pod krinko omike, napredka itd. Njih časniki no skrivajo več toliko framasonske tace I nas uči, kako potrebna so društva in shodi. Ljudje, ki niso vzgojeni po draštvih in shodih, napravijo lahko mnogo napak, ki jih sicer obsojajo po srojem mišljenja in po svoji vesti. Videli smo ob zadnjih volitvah, kako so volili z liberalci možje, ki radi zahajajo v cerkev, ki radi sprejemajo sv. sakramente in se udeležujejo sv. misijonov. Priporočamo vsem somišljenikom, naj se z vso resnostjo lotijo poduka, in sicer v cerkvi in zunaj cerkve. Francoska dežela naj nas uči I Leta in leta so širili liberalci in framasoni med ljudstvo krive nauke, dokler niso vsega spridili. Ali bo mogoče zdaj popraviti? Pri nas hodi liberalizem isto pot ! Temu se moramo vpreti, in sicer edino le s podukom. Našemn ljudstvu treba pojasniti vsa vprašanja in odkrito povedati vso resnico. Zato kličemo v spomin besede sv. Pavla, apostola narodov: »Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodisi pri-ložno ali nepriložno; prepričuj, prosi, svari z VEem potrpljenjem in ukom. Zakaj prišel bo Ča8, ko ne bodo trpeli zdravega nauka, temuč si bodo izbirali učenike po avojih željah-. (Tim. 4. 2.) Vspchi pri občinsbih dokladah na užitnino in druge davščine. Pod tem naslovom je priobčila „Gorica“ v svojih zadnjih dveh številkah članek, v katerem je s številkami dokazano za koliko so bile posamezne davčne občine na dobička, da so se leta 1905 pobirale občinske naklade na ažitnino potom državne finance, in ne po zasebnih zakupnikih, kakor se je to godilo prej. Ker je večini naših čitateljev še Nevarna je njih organizacija, uredba, ki je razširjena po vseh deželah. Nevarne so njih skrivnosti gimpelnom, ki se vja-mejo. Njih hudobija je že javno znana.u „Kaj pa prisega, da ti sežgo ustnice in jezik iztrgajo itd. ?“ „0ho! Tega naj so bojim? Te prisege nemajo dandanes toliko veljave, ampak le, da framasoni izpustč strup nad onega, ki jih zapusti. Kaj čejo meni škodovati? Neodvisen som, nemam ne službe, ne obrti. V prejšnjih časih je bilo j hujše; pa tudi šo dandanes je — ali le v najvišjih krogih. Če bi šlo za kakega uplivnega ministra, ali kaj potem, loža tudi dandanes ne razume šale. Spomni se Orsinijevih bomb, s kojimi so hoteli prisiliti Napoleona I. 1858. k vojni; gorju, kdo bi bil to izdal. V Parizu je n. pr. taka družba : Udjo morajo izvršiti vsak ukuz, če tudi se glasi na smrt. Če se kdo brani, pa zapade po pravilih on sam smrti. Se v isti noči mora umreti. Zabodejo uiu dolgo železno vilice v vrat; tako so spravili bč sveta 2e mnogo takih, ki niso držali besede". »Oprosti prijatelj, moram iti’*. In ločila sta se. Hardeg je izvodel dovolj. Studila se mu je ta družba, ki se širi po lažeh in hudodelstvih. Posebno ga je razdražilo Še pismo poglavarja »malega tigrau, ki ga je pisal IH. januarja 1822. Tam je rečeno: dobro v spominu, d* so napredni kolovodje, na čelu jim dr. Tuma pred leti preprečili, da ni dobila dežela pobiranja državne užitnino ter deželnih in občinskih naklad v svoje roke, hočemo tudi mi v svojem lista ponatisniti zgoraj omenjeni članek, da so naši citatelji prepričajo, za koliko so omenjeni napredni kolovodje oškodovali našo deželo in našo občine. Dotični članek se glasi: V 16. številki »Gorice11 z dne 20. februvarja t. I. smo natančno razložili kaki ao bili vspehi lanskega leta v primeri z onimi predlanskega leta pri užitnini. Razkazali smo, da je imela država dobička 183.062 K 71 v, v katerem zneska so pa vštete tudi rimantnce iz prejšnjega leta, ki znašajo na račun državo 22.957 K 78 v, tako da je znašal čisti dobiček lanskega leta po odbitih rimanencah 160.104 K 93 v, ali v okroglem številu 160.000 K. Ker je imela dežola I. 1905 100% doklade na užitnino, je dobila tudi ona, n-roziraje se na rimanence, isto toliko čistega dobička, t. j. 160000 K. Podrobni razkazi o dobičkn, kateri so imele lani občine vsled pobiranja občinskih doklad potom finančnih organov, roduciran v vseh občinah na predlanske doklade, je znašal 162.022 K 28 v, ali okroglih 162.000 K. Za pivo je imela dežela lani 86.843 K 42 v kosmatega dohodka. Leta 1904 je dobila za naklade od piva 46 200 K, torej je znašal lanski dohodek 40.643 K 42 v več nego predlanski. Če računimo vse stroške, ki jih je imel deželni odbor za tozadevne tiskovine, dacarje in nadziranje, na 14.500 K, ostane še vedno v okrOglem številu 26.000 K dobička. Skupni dohodki znašajo torej za 508.000 K „Glavna reč je, da se loči moža od družine ter zamori njegov nravni čut itd. „Zlodjeva hudobija P je vzkliknil: ..najsvetejše vezi hočejo razrušiti, da bo človek slabši od beštijel Ta hudičeva zveza je zmožna za vsako hudodelstvo! Ne, pri taki družbi ne ostanem dalje. Ali kako bi se je mogel otresti in častno izstopiti?** Zičel je hoditi v cerkev, opuščal pa sumljive ponočno shode. Emilija je molila in molila in upala. Nekega dne pride vesela domov; prinesla je mesečnik družbo za razširjo-nje sv. vere. „Avgu«t, sporočilo o tvojem bratu !“ Avgust bere dopis iz Koreje od 8. sept. 1868 Ondo je popisal o. Karl svoje britkosti in trpljenje za razširjanje sv. vere. (Poslali so ga bili naposled vendar za misijonarja). „Včasih sem moral maševati v skednju ali hlevu. Ali vendar sem vžil veliko veselja, ko sem izpreobrnil mnogo malikovalcev k naši sv. veri. Po noči obiskujem kristjane po gorah. Ilog mo jo varoval dozdaj nesreč na priprošnjo Dovice Marije. Mnogo jih je po ječah ; več imamo »pričevalcev in mučenikov ..Na koncu se spominja tudi brata Avgusta in sestre Ano rekoč, da moli vsak dan za njiju itd. Emilija je jokala. Avgust je bil ginjen. — .OJkod pa imaš ta zvezek ?■* „0d župnika od sv. Elizabete?11 v e č n e g o o n i letu 1904. Z a t o-liko so bile torej država, dežela in občine tekom j e d n e g a lota oškodovane. Pri tem je pa še opomniti, d-t tu niso vštete državii-j in doline rimanence, ki so znašale skupaj 45.915 K 56 v, in niso vštete tudi občinske rimanence, ker nam niso znane. Opomniti je tndi, da je bil izvzet 0 K, Cerovo dol. 156 K, Cerovo gor. 120 K, Grgar 1951 K, Ločnik 731 K, Miren (4110 K)*) 2347 K, Rupa (304) 214 K, Opatjeselo 357 K, Novavas 17 K, Vrh 318 K, Dol 213 K, Šempeter (740) 355 K, Po Ig o ra 1810 K, Pod--abotin 43 K, PrvHČina 1124 K, Kojsko 1715 K, Renče 187S K, Gradišče 364 K, Solkan (6775) 2563 K. Kronberg (978) 478 K, Šampas 263 K, S Mihel 310 K, Ozeljan 426 K, Ojek 360 K, Vitovlje 139 K, Tribuša 71 K, Vrtojba dol. 516 K, Vrtojba gor. 525 K in Vogersko 263 K. V ajdovskem okraja je znašal dobiček skupno 6195 K, ki so razdeli tako-le: Ajdovščina je dobila 622 K, Črniče 38 K in Š. Tomaž 31 K manj nego leta 1904, dočim so dobile sledeče občine več in sicer \ Kamnje 130 K, Batuje 660 K, Selo 270 K, S/. Križ 633 K, Djbravlje 44 K, Vel. Zublje 162 K, Gabrije 230 K, G )jače 211 K, Lokavec 415 K, Dol-Otlica (886) 639 K, R.hemberg 2634 K, Šmarje 409 K, Skrilje 152 K in Vrtovin 97 K. Kanalski okraj je dobil 11.400 K več nego leto prej in sicer je bilo pri Doblarjih 83 K manj nego predlanskim, inače pa so imele več sledeče občine: Ajba 696 K, Anhovo 563 K, PlaTO 1169 K, Ukanjo 14 K, Avče 50 K, Bate 212 K, Banjš.ca 360 K, Kanal 4328 K, Bodrež 107 K, Gorenjavas 1610 K, Idrija 172 K, Vrh 60 K, Kal 541 K in Ročinj (1717) 1602 K. V tem okraju bodejo v oči posebno sledeči podatki: Plave so dobile I. 1904 potom zakupa 400 K, lani pa 156931 K; Anhovo predlanskem tudi potom zakupa 300 K, lani potom tarifa pa 863 53 K; Ročinj se je pogodil 1. 1904 za 16.‘>0 K, 1. 1905 je pa dobil 3367 72 K; istotako Ajba jo dobila predlanskim 300 K, lani pa 99673 K; Kal 1904 je dobil 204 K, lani 745 K in občina Kanal je dobila leta 1904 354831 K, leta 1905 pa 762P27 K. (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. — V torkovi seji poslanske zbornice se je predstavil zbor-niji novi ministerski predsednik. Princ Hohenlche je v svojem govoru povdarjal, da smatra vlada kot prvo točko svojega programa volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Vlada stoji na stališču, da naj enakim dolžnostim odgovarjajo enako pravice. Avstrijska državna zavest, avstrijska parlamentarna ideja se bo po taki volilni roformi le poživila, in če bodo vsi imeli od države pravice, bodo vsi sloji tudi državi prijazni. Volilna reforma ne bo zginila z dnevnega reda in kjer se družujeta državna potreba in ljudska zavest, ne more ju nihče premagati. Volilna reforma ostane za vedno na površju. Žito opozarja poslance, naj ne zavrnejo roke, katero jim podaja vlada, da skupno najdejo pol k rešitvi tega vprašanja. Vlada bo vse storila, da bo izvršila svojo veliko nalogo. Volilna reforma bo izvršila tudi narodnostno spruvno delo in ublažila nasprotstva tudi na drugih poljih. Glede razmerja do Odrske je dejal, da se morajo razmere urediti. Viadi se že pogajati Ministerski predsednik bo gledal na to, da se varujejo obojestranski interesi, nikakor pa ne bo pripustil, da bi se avstrijski intere-n kaj prikrajševali. Pri tem računa na pomoč zbornice. Ministerski predsednik je končal svoj govor z obljubo, da bo vlada pri upravi države napram vsem narodnostim dobrohotna. Vlada hoče po volilni roformi državne temeljne zakone okrepi ti. Cilj vlade je : socialno in narodnostno složna, krepka Avstrija. Po govoru ministerskega predsednika je zbornica z 108 glasovi proti 47 odobrila vsenemški predlog, naj se otvori debata. Sihonererjev predlog v razmerja do Ogr-ko je bil po kratki debati odklonjen. Prihodnja seja bo jutri. *) Števila \ oklepih pomenijo efektivni dobiček vtled povišanja doklad. Dunajske občinske volitve. — Pri nadomestnih volitvah so zmagali v drugem, tretjem, četrtem, petem in enajstem okraju kreansko-socialni kandidati. Zarota proti nemškemu cesarju Viljemu. — „Diiily Mati-* poroča, da so nameravali anarhisti napad na življenje nemškega cekarja Viljema. Pred šestimi tedni je bil žo obveščen načelnik boro-linske policije, da nameravajo anarhisti napad na nemškega cesarja ob njegovi vožnji v Sredozemskem morju. Potovanje je zato tudi izostalo. Ženitev španskega kralja. — Kralj Alfons in zastopnik vlada sta odpotovala v Irun, da privedeta od tam princezinjo Eno v palačo Pardo, kamor pride 26. t. m. Potovanje bo podnevi, da bo imelo ljudstvo priliko, pozdraviti svojo novo kraljico. Pred Madridom bo izstopila princezinja iz vlaka in se peljala potem obkoljena od telesne straže v Pardo. Priči pri poroki bodeta don Carlos in kraljica-mati. Po poroki ostaneta novoporočenca osem dni v Madridu, nato gresta za štirinajst dni v Lagragni in od tam v San Sebastijan. Nemški cesar je poslal v dar krasne lovske trofeje. Dogodki na Iluskcm. — Dne 14. t. m. je bil umorjen poveljnik petro-gradske luke, Kusmič, ko je hotel socija-listom zabraniti proslavljenje 1. majnika. Otvoritev ruske gosudarstveime dume. — Minoli četrtek je bila v carjevi zimski palači na jako slovesen način otvorjena ruska gosudarstvenna duma ali ruski državni zbor. Olvoril je gosudar-stvenno dumo v prisotnosti carice soproge in carice vdove ter mnogih članov ruskega carskega dvora sam car s prestolnim govorom, ki se je tako glasil: „Po božji previdnosti mi izročena skrb za domovino me jo nagnila, da sem pozval na sodelovanje pri zakonodajnih delih po ljudstvu izvoljene zastopnike. Z gorečo vero na veselo bodočnost Rusije pozdravljam vas najboljše ljudi, ki sem jih ukazal izvoliti mojim ljubim podanikom. Čaka vas težko in mnogovrstno delo. Upam, da vas bo ublaževala in družila ljubezen do domovine. Ustanove, ki sem si jih izbral, hočem neomajeno varovati, ker sem trdno prepričan, da uporabite vse svoje moči v požrtvovalni službi za domovino, v pojasnilo potreb mojemu srcu priljubljenega kmečkega stanu, za omiko ljudstva in za napredek ljudskega blagostanja, v zavesti, da za velikost in blagostanje države ni potrebna le svoboda, marveč tudi red na zakoniti podlagi. — Želim, da se izpolnijo moje tople želje, da vidim svoje ljudstvo srečno in da zapustim svojemu sinu trdno, dobro urejeno in prosvitljeno državo. Bog blagoslovi moja dela v zvezi z onim’ državnega sveta in gosudarst-venne dume, in naj pomenja današnji dan pomlajenje Rusije in moralno pre-poroditev ruskih najboljših moči. Pojdimo na delo, za kar sem vas pozval in uresničite dostojno zaupanje carja in ljudstva. Bog pomagaj meni in vam“. Po končanem carjevem govoru so se podali člani dume v tavrijsko palačo, ki je določena za zborovanje dumi. Množica, stoječa kot zid na cbeh straneh ceste, je burno pozdravljala člane dume. Poslanci so se peljali colo pot odkrili. Predno so otvorili sejo, je opravil metropolit službo božjo. Sejo dume je otvoril državni tajnik Friscli z nagovorom. Po prisegah je bil za predsednika z velikim aplavzom izvoljen moskovski profosor Mufomesov. V dumo je izvoljenih 380 članov. Po stanu jo od teh 100 plemenitašev, 36 meščanov, 191 kmotov, 9 duhovnov in 44 odvetnikov, zdravnikov in podobnih osebnosti. Kmetje imajo torej napram drugim stanovom absolutno večino. Po veri je 322 pravoslavnih; ostaja torej za druge silno malo število. Kar se tiče izobraženja ima 177 poslancev samo ljudske šole. Po strankah je 20 monarhistov (pristašev avtokracije), 33 konservativcev, 202 liberalcev in 125 takih, ki ne pripadajo nobeni stranki. Seveda ni za enkrat vse to ničesar stalnega. Praški župan je brzojavno pozdravil dumo. V brzojavki naglasa, da upa od dumnega dela slavo, blagostanje in veselje za ves slovanski svet. Češki narodni svet je pa brzojavil gosudarstvenni duini : Slovanska Rusija praznuje danes otvoritev prvega ljudskega zastopstva Češki narodni svet pozdravlja v imenu Čehov, ki bivajo izven meje teh ' potrajin v dumi zbrane zastopnike Ro- sijo in toplo želi, naj bi se položil temelj s složnim in prosvitljenim delom za preporod in za procvit velikega ruskega ljudstva za nadaljnji napredek in slavo Rusije in Slovanstva kar tudi za strah vsem sovražnikom. — Podpisan je dr. Ilerold. Otvoritev rusko gosudarslvonno dumo je zgodovinsko velevužen dogodek. Tega se zavedejo vsi prijatelji in sovražniki velike ruske države. Seveda so v prvi vrsti Židje in njih časopisje, ki v temnih barvah rišejo pomanjkljivosti sedanje ruske ustave, ki ne daje ruskemu narodu še popolne svobode v primeri z ustavami drugih zapadnih evropskih držav. Sicer se pa Rasi prav malo zmenijo za nasvete židovskega časopisja, dobro vedoč, da si mora Rusija svoje razmere uravnati po svoje ter z ozirom na razmere velike Rusije, ki so vse drugačne nego v drugih državah. Jedno je pa gotovo in to je namreč, da pomeni otvoritev dume začetek koncu velikanske birokratske korupcije, ki je provzročila v državi toliko zla in ki bi jo bila kmalo spravila na rob propada. Zastopniki raznih pokrajin in raznih stanov ruskega naroda bodo smeli zdaj svobodno razkrivati v dumi vso krivice, ki so se dogajale in ki se utegnejo še dogajati ruskemu ljudstvu od strani birokracije, ne da bi se jim bilo bati krutega preganjanja, kajti prišel bode zdaj ob svojo veljavo znani ruski pregovor: Bog visoko, a car daleko. Truplo Gaponovo najdeuo. — O Gaponovi smrti poroča „Lokalanzeigeru sledeče podrobnosti. Gaponovo truplo so našli v letovišču Oierki in sicer v vili gospe Cveršinske. Dne 6. aprila je najel vilo neki črnikasti mož, ki se je predstavil za Ivana Putulin. Dva dni poznejo je vprašal neki mlad mož, ali je vila že pripravljena. Hišnik je pa odgovoril da ne, ker je nadavek premajhen. Drugi dan je prišel zopet Putulin, ki je dal 40 rubljev nadavka in ukazal, da mora biti pripravljena vila do 10, aprila. Dne 11. aprila je došel zopet Putilin s slugo. Ukazal je hišniku, naj prinese piva in kruha. Ko se je pa hišnik vrnil, so bila vrata že zaprta. Ker se do 13. t. m. ni nihče oglasil je prosila lastnica Cveršin-ska policijskega načelnika, naj da vilo odpreti. Sobe so bile vse v redu. Le zgornja soba je bila zaprta. Ko so odprli, so našli v kotu kup, ki je bil pokrit s črnim kožuhom z bobrovim ovratnikom, ki je bil zvezan z debelo vrvjo z železnim stojalom za obleke. Ko so odgrnili kožuh, so pa zagledali moško mrtvo truplo, na pol sklonjeno, z vrvjo okoli vratu, popolnoma oblečeno. Mrliča so takoj izpoznali, da je Gapon. Obraz je bil rjav, lice razrezano, eno oko oteklo, usta so bila trdo zaprta. V žepu telovnika so našli retami vožni listek v Oserko. Policijski načelnik sodi, da je bil Gapon prej umorjen in potem so ga odvedli v vilo. Uita so bila namreč trdo zaprta, kar se pri zadavljene ih ne opaža. Novice. Odlični gosti v Gorici. — V torek zvečer ob 6 uri 34 min. se jo pripeljala v Gorico rumunska kraljeva dvojica. Vrača se namreč z milanske razstave in iz Benetk. V sredo zjutraj ob 7. uri pa so se visoki gostje že odpeljali. Odlikovanje in Imcnovatije. — Nje Vel. cesar je podelil namestniku državnega pravdništva g. Andreju J eg l i č-u v Gorici naslov in značaj deželno-sodnega svetnika. Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika g. Rihardu Pistotnia v Pazinu deželnosodnim svetnikom. Za aktivnega mornariškega kaplana v Pulju je imenovan gospod Karol Maghet, doslej kaplan na Goriškem. Osebne vesti. — Vladni svetnik profesor dr. Anton Primožič, prideljen c. kr. naučnemu ministerstvu, jo imenovan c. kr. deželnim šolskim nadzornikom, i — Feliks Ko vačič. odvetniški kandidat I v Gorici, iz znane narodne rodovine pri Sv. Luciji, je bil promoviran danos na graškem vseučilišču doktorjem prava. — G.čna Lavoslava Koršič, pomožna učiteljica na tukajšnji c. kr. dekliški vadnici, je napravila v Kopru izpit z italijanskim učnim jezikom za Ijadske šole z odličnim uspehom. Prvo sveto obhajilo na goriški gimnaziji. — Minulo nedeljo dne 13. t. m. so imeli v semeniški kapeli gimnazijci prvo sv. obhajilo. Vsako leto se obhaja ta dan z posebno slovesnostjo ; lotos pa je povzdignil ta dan prevz. nadškof nad vse drugo in ma dal s svojo navzočnostjo še mnogo prazničnejše lice. S?meniška kapelica jo bila na ta dan praznično opremljena in pripravljena za voaeli praznik in ginljivo slo-vestnost. Že pred 8. uro zjutraj je stalo v prezbiterju zbrano in pobožno 40 nadebudnih dečkov, ki so težko pričakovali najsrečnejšega dogodka v življenju. Pričakovali so prihoda kralja vseh kraljev s šopki na prsih in z molitvenikom v rokah. Po lateralih semeniške kapele so ginjeni gledali stariši, bratje in sestre obhajancev in spremljali v duhu njihovega dragega, bodisi sina, bodisi brata, k mizi Gospodovi. M trsikateremu je stopila sreča in blaženstvo lastnega prvega sv. obhajila v živih slikah pred oči. Pred mašo jo nagovoril prevz. nadškof obhajance in jim pokazal, kako pomenben je korak, katerega bodo storili. Kolika milost in čast za vse, ki vredno prejmejo Gospoda v svoja čista srca ; a kolika sramota in kaka sodba na vse one, ki nevredno prejmejo sv. obhajilo. Povdarjal je, kolikega pomena je prvo sv. obhajilo za vsakega kristjana, kako se pokažejo kasneje v življenju posledice nevrednega prvega sv. obhajila, ki so vedno podobne delom nesrečnega Jadeža, namreč odpad, izdajalstvo, somomor. Končal je svoj govor z željo, naj bi se sebe sami presodili, predno stopijo k mizi Gospodovi, da jim no bo današnji dan v večno sramoto in prvo sveto obhajilo v večno pogubljenje. Po govoru je Prevzvišeni daroval sv. mašo, med katero je novo-obhajan-cern delil sv. obhajilo. Po maši je bil blagoslov. Vsa slavnost je bila lepa in ginljiva. Za „AlojzijcviščcM: Preč. g. Lud. Kumar 25 K. Preč. g. Vinko Tomanin 20 K. Bog povrni 1 Za ..Slovensko sirotiSče1*: P. n. gg. Fani Hočevar 50 v, Marija Mauri 50 v, Miha Šinigoj v Mirna 6 K, Doroteja Trnovec 61 v. Bog vsem stotero povrni. Klementina grofica Lanthiori a Paratico, edina hčer še živega Dragotina grofa Linthienja in pokojne grofinje Karoline iz Kasovlja, se je poročila pretekli četrtek 10. t. m. Ob ll.1, pred-poludne v cerkvici sv. Antona na trga enakega imena, ki se drži njene palače, ter je vzela za moža Hermana barona L'i\\rtzo\v-a, častnika v nemški vojski. Dolgo se je govorilo, da grofica ne misli na možitev; a ker se je grof postaral brez moškega naslednika, se je razdrl (ideikomis, ki je obstajal nekatern stoletja, ter sta si oče in hčer razdelila obširno posestvo. Potomki domačega plemenitaša in matere rojakinje srčne čestitke! Naj ji bo pot življenja potrošena s cvetlicami in pogled na križ, h kateremu se je tudi doslej rada zatekala, naj ji da moč, da srečao prestaae tadi trnje, ki se pogosto skriva med cvetjem. Shod »Slovenske ljudske stranke" v Vipavi. — V nedeljo se je vršil v Vipavi shod „Slovenske ljudske stran-ke“, katerega je priredilo ,,Slovensko katoliško politično društvo11. Na Hribovem dvorišča se je zbralo do tisoč mož. — Shodu je predsedoval preč. gosp. dekan Erjavec. Za politični položaj na Kranjskem je bil shod posebne važnosti, ker je zboroval v srca okraja, ki ima v deželnem zboru še liberalno zastopstvo. — Zaradi tega so pa tudi liberalci vse poskusili, da bi 9hod razgnali ter pokazali s tem, da so oni še vedno gospodarji v tem volilnem okraju, a ta nakana se jim je popolnoma izjalovila. Ljudstvo jo namreč par voditeljev liberalne klike vrglo na cesto ter preprečilo vsak poizkus motiti shod. Na shodu sta govorila drž. posl.dr. Šušteršič in posestnik Ivan Lavrenčič. Dr. Šušteršič je v ostrih besedah ožigosal vedenje kranjskih liberalcev v zadevi volilne reforme. Shod je odobril postopanje poslancev „Slov. ljud. stranko"*. Žalostni slučaj. — V pondeljek zveče ob 10'/a s« je pripeljal v Gorico z Reke tam bivajoči kovač Vid Cigoj, doma s Črnič. Podal se je v neko tukajšnjo gostilno, da bi tam prenočil. — H kratu pa je začul vratar omenjene gostilne vpitje, prihijajoče iz sobe, katera jo bila Cigoja odmenjena Vratar je pohitel v sobo in tu se je kmalo prepričal, da se je nesrečnemu C goju v glavi zmešalo. S pomočjo nekega redaria so pripeljali potem Cigoja v blaznico. Vabilo k Šolski veselici, katero priredi šo'ska mladina v Biljah pod vodstvom lomučega učiteljstva dne 24. maja na ..Grajskem” vrtu. Vspored : 1. Pozdrav; 2. Pelje: »Gozdič je že zelen11, pojejo dečki in deklice 1. in 2. Sol. leta s spremljevanjem harmonija; 3. „Rudeči sarafan", dvospev s spremljevanjem harmonija, pojet1* deklici 2. in 7. šol. leta; 4. »Slovo11, deklamacija, deklamnjo učenka 2. šol. leta; 5. „Naprej zastava Slave11, pojejo dečki in deklice iz višjih skupin; 6. »Mladi dedek", šaljiva deklamacija, dokla-umje učenec 2. šol. leta; 7. ,,Prišla je miška", šaljiv dekliški zbor s spremljevanjem harmonija; 8. »Nastop raznih stanov", prizori s pesmicami, pojejo dečki 5. in 6. šol. leta; 9. »Domovini", dvospev s spremljevanjem harmonija, pojeta dečka 6 šol. leta ; 10. »Nagajivi čevljarski učenec11, šaljiva deklamacija, deklamuje učenec 6. šol. leta ; 11. »Slavčku11, dvoglasno s spremljevanjem harmonija; 13. »Nad nami zastava že vihra", prizor z deklamacijo; 13. »Majnikova", dvospev s spremljevanjem harmonija, pojejo štiri deklice iz višje skupine; 14. Igra »Otrokova prošnja", igrajo dečki in deklice iz višje skupine; 15. »Mladi vojaki", dekliški zbor in prizori; 16. »Hej Slovenci"; 17. Še nekaj za smeh. — Po dovršenem vspo-redu bode šaljivo srečkanje z raznimi krasnimi dobitki. Srečke so prodajajo po 10 vin. Začetek ob 3. ari popoludne. Vstopnina 40 vin, sedeži 1. vrste 1 K, II. vrste 60 vin. Opiraje se na to, da je čisti preostanek namenjen domači šolski knjižici, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slnčaju slabega vremena se veselica odloži na nedeljo dne 10. junija. K obilni udeležbi uljudno vabi šolsko vodstvo. Bratska »ljubezen11. — 47-letni Valentin Kraševic, stanujoč v Ločniku, se je v nedeljo zvečer sprl v neki krčmi z lastnim bratom Ivanom. Iz prepira je nastal pretep, v katerem je bil Valentin št precej močno ranjen z nožem na levi roki in na prsih, in sicer tako, da je moral iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Izpred sodišča. — Dne 15. t. m. se je moral zagovarjati pred takajšnjim okrožnim sodiščem 28-letni Josip Vittori iz Tržiča, ker je dne 22. febr. t. 1. v Vilaraspi ranil s žepnim nožem Antona Vettacha. Sodišče ga je obsodilo na 2-mesečni zapor z jednim postom vsaki mesec. Isti dan je stal pred istim sodiščem 19 letni France Zorzon iz Červinjana ker je ukradel lastnemu gospodarju 50 kron v noči od 6. na 7. januvarja t. I. Obsojen je bil na 5-mesečno ječo z jednim postom in trdim ležiščem vsaki mesec. »Podjeteu" mladenič. — V nedeljo so aretirali, na zahtevo njegovega svaka R. Manfredinija, nekega 27 let starega Ivana Bosica, ker si je prisvojil nekaj denarja, katerega je potegnil v svakovem imenu. Med drugim je zahteval od nekega gospoda, stanujočega v ulici Orzoni, 4 krone. Pri nekem trgovca v Gosposki ulici si je nakupil blaga v vrednosti 9 kron, katero blago pa je potem prodal in slednjič je zastavil v neki gostilni zavoj, v katerem je bilo različnih reči v vrednosti 18 kron, da bi plačal račun. Občui zbor »hrauiluice in poso-jiluice v Čcpovauu registr. zadruge z neomejeno zavezo" bode na praznik Vnebohoda Kristusovega dne 24. t. m. ob 4 urah pop. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika, 2. Pregled bilance,3. Poročilo o reviziji zadruge, 4. Volitev načelstva in nadzorstva, 5. Morebitni predlogi. J. Rejec, načelnik. Otvoritev bohinjske železnice. — Kakor se nam zatrjuje od verodostojne strani, ni še določen dan, na kateri se bode izročila prometu bohinjska železnica. Vendar je pa baje gotovo, da se bo to zgodilo med 12. in 16. julijem t. I. OJ iste strani doznajemo tudi, da bo bo naš cesar gotovo udeležd otvoritve, ter da se pripelje po novi železnici v Gorico, od koder bo potem odpotoval naravnost v Pulj. Kakor poročajo »Slovencu", so imenovani že vsi uslužbenci za novo železnico ter nastopijo že v kratkem svojo službo. Bohinjska železnica se bliža svoji otvoritvi in uprava državnih železnic je že objavila vozni red vlakom, ki bodo vozili med Trstom in Jesenicami. Iz Gorio na Jesenice bo odhajal: ob 6 20 zajutra poštni vlak, ki dojde na Jesenice ob 909; ob 7 56 br- zovlak iz Gorice, ob 1020 na Jesenice; ob 1049 poštni vlak iz Gorice, ob 1‘42 na Jesenice; ob 3 10 pop. poštni Hak iz Gorice, ob 6 — na Jesenice; ob 4 46 pop. brzovlak iz Gorice, ob 711 na Jesenice; ob 9 10 zvečer poštni vlak iz Gorice, ob 1136 na Jesenice. Iz Gorice v Trst bo odhajal: ob 8 04 zajutra poštni vlak, ki dojde v Trst ob 9 55; ob 1147 brzovlak iz Gorice, ob 1‘20 pop. v Trst; ob fv27 pop. poštni vlak iz Gorice, ob 7 20 v Trst; ob 7 05 zvečer poštni vlak iz Gorice, ob 8 65 v Trst; ob 8-20 zvečer brzovlak iz Gorice, ob 9 55 v Trst; ob 4 01 zajutra poštni vlak iz Gorice, ob 550 v Trst. V Gorico iz Trsta bo prihajal ob 7-61 zajutra brzovlak, ki bo odhajal iz Trsta ob 615 ; ob 8 42 zajutra poštni vlak v Gorico, ob 6 40 iz Trsta ; ob 10 38 zajutra poštni vlak v Gorico, ob 8'35 iz Trsta ; ob 3 02 pop. poštni vlak v Gorico, ob 12 55 iz Trsta; ob 4 41 pop. brzovlak v Gorico, ob 3'05 iz Trsta: ob 8 43 zvečer poštni vlak v Gorico, ob 6 40 iz Trsta. V Gorico z Jesenic bo prihajal : ob 7 55 zajutra poštni vlak, ki odide z Jesenic ob 6-25; ob ll-42 zajutra brzovlak v Gorico, ob 9 29 z Jesenic; ob 5 19 pop. poštni vlak v Gorico, ob 2 35 z Jesenic; ob 815 zvečer brzovlak v Gorico, ob 6 05 z Jesenic ; ob 9'45 zvečer poštni vlak v Gorico, ob 7'15 z Jesenic; cb 3 65 zajutra poštni vlak v Gorico, ob 131 z Jesenic. Kakor se razvidi iz tega voznega reda, vozilo bo vsak dan iz Gorice na Jesenice in v Trst po šest vlakov, štiri poštni in dva brzovlaka, in prav toliko in takšnih vlakov pride vsak dan v Gorico iz Trsta in z Jesenic. Prilike bo torej dovolj za vožnjo na vse strani, samo če ne bo denarcev manjkalo. Izmišljene govorice so se širile po raznih listih o bohinjski železnici. — Kakor smo poizvedeli z zanesljive strani, je vest popolnoma izmišljena, ki se je po nekaterih italijanskih listih, posebno v »Sole", razširjala, da je policija našla peklenski stroj ob solkanskem mosta. Policijski svčtnik Contin se je sicer res podal v Trst; a v drugih zadevah. Na mostu pa ni bil nikoli in ga pozna U po razglednicah in slikah. (Slabo zadosti. Stavec.) Samomor. — V torek zvečer seje ustrelil v Gradišču vojak 29. lovskega bataljona, Hlabncsik. Hlabucsik je bil sluga poročnika HannnBcha. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske In meščanske šole v Gorici so napravile vsposoblje-nostni izpit za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom gospodične Irma Boštjančič, Ljudmila Kappus pl. Pichelstein, Julija pl. Klein-mayr, Marija Lindtner, Otilija Strel in gospod Franc Tušak, s slovenskim učnim jezikom ter iz nemščine kot predmet gospodična Estera Bizjak. Starost norost. — 75 letna Katarina Menossi v Gorici se je vkljub svoji visoki starosti vnela za 40-letnega Ivana Marinija, prodajalca slaščic. Sivolasa ženka pa je stara mati treh fantičev, od katerih najstarejši nima nad 10 let. Mesto da bi skrbela za sirote brez očeta in matere, je porabila zapuščino vnukov za nabavo nekaj bale. Ker pa oblast ni zadovoljna in ne more razumeti te pozne ljubezni, ima sedaj starka opraviti s sodiščem. Morda jo bodo pri tem neprijetnem poslu minila vroča čuvstva. Družbi sv. Cirila in Metodu v Ljubljani oddala je zopet tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica druž-binih vžigalic znaten prispevek 100) K. To je že drugi tisočak v tem solarnem lelu. Zavedni Slovenci, rabite edinole vžigalice v prid dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. »Centralna posojilnica" v Gorici je imela v letošnjem upravnem letu do konca meseca aprila denarnega prometa K 2,691.479 59. Hranilnih vlog se je vložilo^ 276.802 92, vzdig. pa K 201.679 29, tako da znaša stanje hranilnih vlog koncem meseca aprila K 1,530.61212. Posojil se je dalo K 256 487 51, vrnilo pa K 87.740 16 in znaša stanje teh s koncem prejšnjega meseca K 1,372.717-38. V tekočem računu se je izplačalo K 878.50764, prejelo pa K 956 228 12, tako, da znaša promet v tekočem računu E 1,934.735-76. Nesreča na železnici.— V pond. popoludne so se igrali otroci na železniški progi v bližini postaje Preserje. Pripeljal je mimo poštni vlak in zadel v dvelet- nega delavčevega sina Jakoba Grdino, tako, da ga je vrgel na stran, in se je deček tako poškodoval, da je na potu v deželno bolnico umrl. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Ljubljani. »Hranilnica in posojilnica v Cerknem1* vabi svoje člane na občni zbor, kateri bode v četrtek dne 24. maja 1906 ob 3. uri pop. v dvorani »Gospodarskega doma". Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev letnega računa za leto 1905, 3. Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Poročilo o izvršeni reviziji, 5. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen, prične se ob 1/24? uri nov občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom, kuteri bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. Heški socijnlui demokratje so najeli 15-letnega fanta Grgarja Krajačiča, ga nahranili, napojili in plačali, da je na sodniji ovadil reške očete kapucine, češ, da so ga v nenravne svrhe zlorabili. Predstojnik policije in zdravnik sta takoj dognala, da je stvar od konca do kraja izmišljena. Narod, ki zelo ljubi očete kapucine, jim je ob priliki majni-kove slavnosti v cerkvi sami priredil burno in prisrčno manifestacijo v zadoščenje za socijalislično lopovstvo. Proti »Piccolu", ki je prvi prinesel to lažnjivo vest, je uvedena sodnijska preiskava. — Taka so sredstva socijalistov, ki so se marsikaj naučili od svojih francoskih bratcev. Smrtna sodba pred porotnim sodiščem v Celju. — Pavel Arzenšek, posestnik v Sotenskem (sodni okraj Šmarje pri Jelšah) je ostal minulo zimo svoji dninarici Ani Marš nekaj plačila na dolgu, tako da je bila prisiljena ga tožiti. Dne 2. marca t. I. zvečer mu je prinesla same na njegov dom pretorično vabilo k poskusu poravnave. Arzenšek in njegova žena Katarina sta začela Ano Marš zaradi tega sodnega vabila grdo psovati, kar je Ano Marš tako razjezilo, da je Pavlu Arzenšek v obraz zabrusila: »Če jaz hočem, bodo še tvojo prvo ženo izkopali I" Te v jezi izgovorjene besede so dale povod ljudski govorici in orožniškim poizvedbam. Ko je bila Ana Marš zaslišana, je izpovedala, da je Pavel Arzenšek svoji prvi ženi Ceciliji rojeni Kozmos, ki je umrla 21. grudna 1902 enkrat nekaj iz Zacherlinove stekleni-čice v usta brizgnil, nakar je začela le ta hudo od sebe dajati. — Orožniški postajevodja Breznik je nato zaslišal še Arzenšeka. Ta je sprva tajil, potem pa obstal, da je meseca avgusta 1902 proti Valentina Kurnika tožil nad svojo ženo. Kurnik mu je tedaj dal kos arzenika rekoč: »Če ti baba drugače ne »crkne11, ji pa daj tega v jed. To ji gotovo pomaga1*. Decembra 1902 je dal v resnici ženi nekaj arzenika v mleko, pa ji je bilo samo nekoliko slabo. Da bi jo spravil s sveta, ji je še par dni dal ostanek arzenika v vodo, nakar je žena v resnici umrla. Na podlagi tega priznanja je sodišče dalo Cecilijo Arzenšek izkopati, in je zdravniško-kemična preiskava v resnici dognala v strohnelem truplu znatne množine arzenika. — Dne 12. t. m. sta se morala pred celjskimi porotniki zagovarjali Pavel Arzenšek zaradi zavratnega umora na soprogi, Valentin Kurnik pa oddaljene sokrivde. — Porotniki so vprašanja glede krivde Pavla Arzenšeka soglasno potrdili, na kar je sodni dvor razglasil, da bo Arzenšek svojo dejanje pokoril s smrtjo na vešalih. — Kurnik je bil oproščen. Nova pogodba z L!oydom. — Dne 12. t. m. je bila na Dunaju sklenjena nova popodba med vlado in avstrijskim Lloydom. Glasom neke točke te pogodbe ostane sedež Lloyda v Trstu. 1. splošna avstrijska zadruga strojevodjev na Dunaju. — Namen tej zadrugi je, strojevodjem dati podpore, ako so brez kake službe, ali so bolni. Daje podpore tudi udovam in sirotam po umrlem strojevodju. Izplača mrtvašči-no, ako umre strojevodja ali njegova soproga. — To društvo zastopa ga brezplačno v vseh pravnih zadevah in posreduje, da brezposleni strojevodja dobi kako službo. Ta zadruga obstoji žc II let in je razširjena po celi Avstriji. — Njena glavnica je narastla že na K 1,054.43492, mrtvaščine je izplačala K 228.145, podpore je dala K 7124004. Kdor želi natančneje pojasnila dobiti, naj se obrne do načelnika za Goriški okraj g. R. Bilo\vitzky, na tržaški cesti h. št. 76. Spominski dan. — V Kamniku je dne 11. maja minulo 19 let, kar je bil v kamniški prahami velik požar. Na opomin takratnega poveljnika praharne je pobegnilo vse Ijadstvo iz Kamnika, ker je bila velika nevarnost, da se vžge kakih 40000 centov žvepla. Možje, ki so to nevarnost preprečili, ne meneč se za lastno smrtno nevarnost, pač zaslužijo, da so jih na lem mestu spominjamo. To so bili rajni Gregor Slabajna in Vincenc Exler ter še živeči Karol Hnttaž. Umor v boju za nevesto. — Iz Kotora poročajo : Pred nedavnim ČHsom se je zaročilo v neki bližnji vasi zelo lepo dekle z nekim Dulnetičem. Nato je sklenil neki drogi ljubimec Pribilovič, ki se je ludi potegoval za dekle, zaročenko odpeljati. A Dulnetič je za načrt zvedel in ga naznanil sodniji. Orožništvo je Pribiloviča prijelo. Baš ko so ga peljali orožniki v zapor, je pritekel za njim Dulnetič in ga ustrelil. Nato je zbežal, a^so mu orožniki že na sledu. Ker je bila žena na plesu. — Iz Hainburga poročajo: Četrtleta poročeni 23 letni mornar Hermann se je vrnil iz daljšega pomorskega potovanja te dni domov, a ni našel žene v stanovanju, ampak na nekem plesu. Vsled tega je bil tako ljubosumen, da je ustrelil njo in sebe. 300000 delavcev odpuščenih. — Po sklepih podjetnikov nemške kovinske industrije je odpaščenih po Nemčiji 300.000 delavcev. Nekaj jih je ostalo še pri delu, a te odpuste v ponedeljek. 01 torka dalje bo ustavPeno delo po vseh industrijskih kovinskih podjetjih cele Nemčije. IMnvnjočl sanatoriji. — V zadnjem času svetujejo zdravniki, naj se bolni podajo na morje in se tam vozijo okrog, dokler se jim zdravje zboljša. Zdravljenje na ta način so poskusili že Američani in pripovedujejo tudi o izvanrednih vspehih. Zato si gradi v zadnjem času tudi Nemčija take plavajoče sanatorje. V Ameriki so se zelo dobro izkazali ti sanatoriji zlasti pri otrocih, ki tam največkrat obole vsled prenagle spremembe temperature. Tak plavajoči sanatorij pričakuje cela tropa bolnih otrok in se potem z njim odpelje na široko morje, kjer svež5 morski zrak okrepi telesa nežnih bolnikov. Krvave posledice štrajkn. — V premogovnikih in v tovarnah za izdelovanje železa v Zenici pri Sarajeva je nastal te dni štrajk. Dne 14. t m. pa so delavci demonstrirali, in so morali poseči vmes orožniki, da bi napravili red. Delavci so na došle orožnike metali kamenje ter streljali iz revolverjev, na kar so orožniki na demonstrante ustrelili. Trije delavci so bili ubiti, pet pa jih je bilo ranjenih. Orožnikom je prišlo vojaštvo na pomoč. Gibanje med katoliškim dija-štvoin češkim. — Češko katoliško di-jaštvo v Pragi se je začelo živahno gibati. Doslej je bil vsak pokret med katoliškimi dijaki češkimi zadušen vsled protiverskih strank, katero imajo med Čehi prvo besedo. Sedaj pa čnjerno, da je ustanovitev katoliškega češkega dijaškega društva v Pragi gotova stvar. Itiužnljcujc avstrijske zastave. — V Barija ho se dne 13. t. m. zvečer pristaniški delavci sprli z mornarji neko avstrijske trgovske ladje, ker so mornarji nečloveško tepli nekega vajenca. Mornarji so so oborožili, da odbijejo morebitni napad in so tudi razvili avstrijsko zastavo. Odločni nastop pristaniškega poveljnika je preprečil tepež. Se zvočer je zahteval avstro-ogrski konzul ol pristaniškega poveljnika pojasnil, ker so baje psovali delavci avstrijsko zastavo. Loterijske številke. 12. maja. Trst................. 15 13 32 52 37 Line................. 61 32 58 11 66 Kdor ljubi kakao in čokola.lo, tsuiu bodi priporočen : ^ Ivane Kandol-Kteo ki ima najmanj tolJča ▼ salti, jo toraj najlaia pra-bavon, Da provsroča nikoli aaprtoHii ic ja ob najboflj-iam okusa iiredno po c oni. Pristan samo t. imenom _ Ivan Hoff /a, X in s lavjo varstveno mamke f, \\r* A Zavedi po '/«kg90 vinarjev , » » '/• • 60 » V S l 9 Dobiva sa povsod. W Rojaki! Spomin,jnjte sc o vsaki ■priliki ..Šolskega doma“. Za popravo Goriška zveza gospodarskih /ud rim iti društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. pri-krlmj« udom CI‘*r! trni no posojilnico* v Gorici in drnrh pridruženih zatiraj po G'r ,'kenr Modro galico 98/90"/.» po K (i4.it i| . žveplo I. vrfto 86 05 lino po K IS'— <| — V zalogi ima: Superfnsfat 14116" o po K. 6'30 i|; Supei f )!■ lat 12/14% po K 6— »|; Tf niHfoVH žlindra li/lfiVo po K 6 — i|; Radeta sol po K 7.30 q. Kuhinjska sol po K ^O'—• q ; Klajno vapno •K/,o po K 23'— (| Zadnje Irojo ji* v vrfčHi po o0 M. Cena za rnedro rhI co velja samo za blago, kolikor rh ima Je i.a razpolago; vsled liga nni so požurijo ' oni, ki mislijo še naročili. Oclaunicfl cerhilenili posod in cerhffcncga orodja Fr. Leban, UR-jev W w W W'w Mob Šuligoj, Gorica, urar c. kr. drž. železnic. Wagistratiifl ulico šteO. S. Priporoča preč. (Itiluiv-ščin svojo delavnico cer-k enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po mjnižjih cenah. Popravlja >:i prenavlja stare reči. Blagu se razpošilja Mo. liosnosUn ulica st. 25 And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |------------- ipkiillšČH Fr. Josipa št.2(lastna hi 98°„. V (iorici, dm'* 27. aprila 190(>. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in .vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! ?. Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 0 s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za « 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! ,Centralna posojilnica6 registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K. na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5VL, na vhnjižbo po S01 z V!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. i— | HajboljSe stiskalnice za oino in 0L3KE sc noše stiskalnice HERHIIL" nsjniTfljtoR« in najholj&otra"u»»nrnzdvojnim;,oVr«trt:anim pritiskal-jui; tajamionn mjboljSo dolovanlo ki nrukaia vse dtuftc. atiakalnice; hi.lravliS.ij ,t|akalllic ‘ ’n,jbi|j50 .uito- nmliFnt' luitrulo. C V P H fl U I i1*l ki dolili®]0 ...............Y*n0" 1 h .2^»« Jih bilo tr„ba (toniti. Plufi, miinl ZJ ,j stllj’ in oljko. Kobk.lnke za 8i,,,d|o. Vin0(,rnask“, , silnico za sodjo m drugo vogotalne, živ- 1 b »jensko in mineralno pridelke. Stiskalnico za seno, slamo itd na roko. Mlatilnic« zn žito čistilnico, rest.-talnico. Slamo-, resnice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi d ruj: stroji za poljodolstvo. Izdolujo in prodajaš jamstvom kot posebnost najnorojo, izborno iz* kuMuno, kot najboljšo pripo-znano in odlikovano »ostari Fh. Mayfart 8 G ■ tovarna za poljedelsko in vinsko stroj ti Hr nn IHViJC, Stiskalnica za vino. i|. Tahorst rasse At. 71. Aotomat. Škropilnica. Odlikovani t vseh drJav&h sretA z nad .»00 zlatimi in srobrnimi kolajnami, tonik n podobiimi in nwiog"fttetilua pohvalna pismu ms 'L m n |> m inuvftHiit ■•■na )><>>•< |>>.iiiiia. Ha/, p rodlij II ll'l in zastopniki Ne Iščejo povsod!, k j «• r št- nismo zastopani. Jako izdatno sredstvo proti Ul v v Ull )0 ll je liker (lOI)lNA, t olici Frrnelo št. dopošlje katertpa napravljala v Trsta lekarnarja Rafael Godina, lekarna rAlla Madona della SHlutteJ pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, Ipkarna 4. — Stfkleničica stane 1 K 40 vin. — Potem pošte ne ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali naprej 7 K, nakar ee stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah. „AU’ Igea* pa, ako se