The Word of God Božja beseda
Slovenian Religious quarterly April-May-June 2015 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu
Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721
Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM
e-mail: antonioburja@rogers.com
Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945
Poverjeniki:
Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7
VSEBINA
Iz koledarja
Papež na binkošti........33
Vir življenja..............34
Sedemdeset let konca vojne . 36 70 let od more...........38
Svetovni drobiž ..........39
Od Atlantika do Pacifika
Velikonočni obisk.........43
Iz Župnij Brezmadežne . .43
Pri Mariji Pomagaj ......45
Iz Župnije Sv. Vladimirja . 46 Pri Sv. Gregoriju Velikem . . .49 Poročilo Slovenske šole . . .52 Romanje v Sveto deželo . . 53
Zahvale..................59
Za dobro voljo ...........64
Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. *
* Menjavo denarja preračunajte sami
NASLOVNICA: Nova kapela na Slovenskem letovišču v Boltonu, ki jo je zgradil in podaril g. Janez Tratnik. Posvečena sv. Kateri Tekakwitha, kanadski indijanki.
5. in 6. september 2015, Baragovi dnevi Sobota, 12. septembra 2015, romanje v Midland
Papež: Svet potrebuje darove Svetega Duha
Na binkoštni praznik je papež Frančišek v nagovoru med sveto mašo priklical v spomin opis prihoda Svetega Duha na binkoštni dan. Prej boječim apostolom je Sveti Duh s svojim vdorom v njihov razum in srce vlil takšno moč in pogum, da so začeli neustrašno oznanjati ljudem različnih jezikov, ki pa so jih vendarle vsi razumeli v svojem. Spomnil je, da je z apostoli bila tudi Marija, Jezusova Mati in njegova prva učenka ter hkrati mati zdaj porajajoče Cerkve. S svojim mirom, smehljajem in s svojo ma-terinskostjo je spremljala veselje mlade neveste, Jezusove Cerkve.
Za tem je sveti oče spomnil, da nas Sveti Duh vodi k vsej resnici in da prenavlja tudi vse obličje zemlje. Ker je Božji Duh hkrati Duh stvarjenja, je tudi spoštovanje do stvarstva zahteva naše vere. Vrta, ki v njem živimo, ne smemo izkoriščati, temveč obdelovati in s spoštovanjem varovati. To pa je mogoče le, če se zemeljski Adam pusti prenoviti Svetemu Duhu, če se pusti znova izoblikovati Bogu Očetu po vzorcu Kristusa, novega Adama. Takrat bomo prenovljeni po Božjem Duhu lahko živeli v svobodi njegovih otrok in v harmoniji z vsem stvarstvom. V vsaki stvaritvi bomo odkrivali odsev Stvarnikove lepote.
Nato je papež Frančišek dejal, da svet potrebuje ljudi, ki niso zaprti sami vase, temveč so polni Svetega Duha. „Zaprtost pred Svetim Duhom ni samo pomanjkanje svobode, temveč je tudi greh. Obstaja veliko načinov zapiranja pred Svetim Duhom, kot je na primer zapiranje v koristoljubno sebičnost, v zakrknjen legalizem, kot je to bila drža učiteljev postave, ki jih je Jezus poimenoval hinavce, ali pa pozabljanje tega, kar je Jezus učil, ter tudi če krščanskega življenja ne živimo kot služenje, temveč za svojo korist," je pojasnil.
V nadaljevanje je še dejal, da svet potrebuje pogum, upanje, vero, vztrajnost in Kristusovih učencev. Svet namreč potrebuje sadove in darove Svetega Duha „ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobroto, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje". Dar Svetega Duha je bil v obilju dan Cerkvi in vsakemu od nas, da bi živeli v pristni veri in dejavni ljubezni ter bi tako spodbujali napredovanje sprave in miru. Okrepljeni z Duhom, ki vodi, ki prenavlja vso zemljo, ki nam daje številne darove, se zmoremo brez popuščanja boriti proti grehu in pokvarjenosti, ki se dan za dnem širi po svetu, ter se v Svetem Duhu s potrpežljivo vztrajnostjo posvečati delom pravičnosti in miru.
Vir: Spletne strani Radia Ognjišče
VIR ŽIVLJENJA
Mesec maj je posvečen naši nebeški materi Mariji. Njej v čast v tem mesecu obhajamo šmarmce. beremo in poslušamo posebna premišljevanja za vsak dan v mesecu in tako hranimo, poživljamo in krepimo vero. Naši predniki so to pobožnost poimenovali 'šmarmce' po lepi in dišeči cvetlici zgodnje pomladi. Kot sta človeku v veselje lepota in prijeten vonj šmarnic, tako bi naj bilo naše poživljanje vere lepo ter v čast in slavo Mariji, nam pa v varstvo in blagoslov.
Vrtnice
V mesecu juniju ponekod obhajamo 'vrtnice'. To je podobna pobožnost kot šmarnice. Vrtnice so posvečene Jezusu, njegovemu presvetemu Srcu. Verni, kjer obhajajo vrtnice, vsak dan poslušajo posebo premišljevanje, branje, ki usmerja človeka k Jezusovemu Srcu in njegovi usmiljeni ljubezni.
Med letom je vsak prvi petek v mesecu posvečen Jezusovemu Srcu in vsaka prva sobota Marijinemu Srcu. Namen prvih petkov in prvih sobot je poživiti vero in upanje, ki bi se naj kazalo v našem posnemanju ljubezni, dobrote in usmiljenja Jezusovega in Marijinega Srca. K poživljanju in utrjevanju vere, nam pomagata posvetilni molitvi za prvi petek in prvo soboto, vrtnica in šmarnica našega odnosa do Jezusa in Marije.
Ko govorimo o dobroti in o življenju, uporabljamo besedo 'srce' kot podobo in izrazno moč tega, kar želimo poudariti. Za nekoga, ki je dober, rečemo, da ima dobro srce. Dobroto, ki jo izrazimo z besedo srce, pa povežemo tudi s kruhom, saj tudi rečemo: "je dober kot kruh". Jezus je za razodevanje božje dobrote in usmiljene ljubezni uporabil podobo kruha in srca. Kruh - evharistija, srce - ljubezen.
Jezus, učitelj in življenje
Ko nas Jezus vabi k posnemanju njega in kreposti, nam govori: "Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam" (Mt 11,29). Jezusovo srce je krotko in ponižno. Prav zaradi krotkosti in ponižnosti je Jezus sprejel trpljenje in smrt na križu in nam tako zaslužil življenje milosti. Zakramenti, ki nam jih je podaril v pomoč, so viri življenja, viri milosti.
Ko nam Jezus v priliki o dobrem pastirju razkrije svojo ljubezen do nas,
dodaja: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10, 10). O pomenu milosti in povezanosti z njim po veri in milosti, nam Jezus govori v priliki o trti in življenju, ki nam ga podarja, da bi obrodili vreden sad za večno življenje. Zato nam naroča: »Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).
V litanijah v čast Srcu Jezusovemu je pomemben vzklik: "Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti." Ta vzklik je tesno povezan z Jezusovo napovedjo in ustanovitvijo svete evharistije - svete maše in svetega obhajila. Evharistija -daritev svete maše z obhajilom - je vir našega duhovnega življenja.
Evharistija - življenje ljubezni
Sveta evharistija nas usmerja k Jezusovemu srcu, ki je vir ljubezni, življenja in svetosti. Zato nas Cerkev vabi, da bi opravljali prve petke, da bi se naša srca navzela Jezusove ljubezni in bi jo z vero in hrepeničim upanjem prejemali in tako krepili svoj prijateljski odnos z Bogom po Jezusu v Svetem Duhu in tudi s sočlovekom.
Ljubezen je Jezusa privedla na križ, na katerem je njegovo srce izkrvavelo za nas in za naše odrešenje. O svojem prebodenem in ljubečem srcu je Jezus razodel sv. Marjeti Mariji Alakok. Po njej nas vabi k češčenju in premišljevanju njegove ljubezni. Nekoč ji je Jezus v prikazni pokazal svoje srce in dejal: "Poglej srce, ki je tako ljubilo ljudi, da se je razdalo do konca..., da bi jim dokazalo to ljubezen. V zameno pa od njih večinoma prejemam samo nehvaležnost."
Živeti
Kaj vse smo ljudje pripravljeni narediti, da bi si ohranili in podaljšali življenje. Iščemo zdravila in pripomočke, da bi živeli in ne trpeli. In prav to naše prizadevanje za življenje proti smrti, je dokaz, da je še neko drugo, trajno, večno življenje.
Jezus nam ne le obljublja življenje, celo pomaga nam, da bi živeli in bi dosegli to življenje v vsej polnosti v srečni večnosti. Jezusovo prebodeno Srce nam govori: "Ne bojte se. Pridite, prihajajte k meni. Ne bojte se trpljenja. Verujte in zaupajte. V mojem srcu boste našli moč, milost in ljubezen, ki je garancija življenja."
Litanije Srca Jezusovega so prelepo vabilo in pomoč, da bi živeli polno in srečno sedaj in bi z Jezusovo ljubeznijo in milostjo prišli do polnosti življenja, kajti Srce Jezusovo je naše življenje in tudi naše vstajenje.
Papež sv. Janez Pavel II. je o velikodušnosti in ljubezni Jezusovega Srca
dejal: "Odprto je za vse in vsakogar posebej. Popolnoma je odprto in njegova
velikodušnost ne bo nikoli prenehala. Velikodušnost Jezusovega Srca pričuje na
dejstvu, da ljubezen ni podvržena zakonitostim smrti, ampak zakonitostim
vstajenja in življenja. Pričuje o dejstvu, da ljubezen raste s tem, da ljubi, saj to
je njena pristna narava."	r T , .
' ' r	Franc Letonja, CM
Sedemdeset let konca vojne
ST™ baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je v soboto, 16. maja 2015 bilo
//*м /КЧ 1
jfp^^slovesno somaševanje škofov ob 70. obletnici konca druge sve-
■\UT^i)tovne vojne ter za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi povedal, da je ob koncu vojne sredi našega naroda zazijal prepad. „Na eni strani so ostali heroji, na drugi pomorjeni, v sami sredini pa so ostali tisti, ki so morili." Na koncu je izrazil prošnjo Mariji Pomagaj za mir, Očetu miru pa „nikoli več vojne".
Nadškof Zore je v uvodu nagovora po evangeliju pred baziliko na Brezjah spomnil, da so ljudje pred sedemdesetimi leti s hrepenenjem čakali dan, ko bi utihnilo orožje in čas, v katerem bi sosed spet bil sosedu samo sosed, čas, v katerem ne bi bilo treba šepetati in se ozirati naokrog. „Hvala Bogu, je bilo zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in v vojno potegnilo ves svet, premagano." Opozoril je, da največkrat ni bila odločitev posameznika, katera vojska ga bo vzela s seboj, ko je prišla na dom. Fantje so morali oditi, v nasprotnem primeru bi trpeli domači. Zaradi tega so „naši fantje nosili uniforme različnih strani".
Posebna sveta maša je tako po nadškofovih besedah zahvala za konec vojne in prošnja za mir. „Takoj, ko bi začeli slaviti zmago, me strese mraz, ko z neznosno lahkostjo in neodgovornostjo lepimo etikete med ljudi in ene razglasimo za heroje in druge za izdajalce. Slava herojev traja tako dolgo, dokler trajajo njihovi spomeniki, mučenci pa so zapisani v knjige večnosti," je poudaril. Kot je nadaljeval, so bile za razliko od nekaterih drugih držav v Evropi, v Sloveniji razmere bistveno bolj zapletene in si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo po Jezusovi besedi resnica osvobodila. Ko je namreč del Evrope praznoval mir in svobodo, si je drugi del „nadel črne rute" in žaloval
za pomorjenimi. „Eni so igrali na harmoniko in prirejali mitinge, drugi so padali v brezna," je nadaljeval nadškof. Prizadeti niso smeli kazati bolečine.
Čeprav se je vojna končala, „je po sredi našega naroda zazijal prepad, iz katerega še vedno zeva vprašanje, ki ga je Bog postavil Kajnu: 'Kje je tvoj brat?' Morebiti je po 70. letih končno napočil čas, da se vprašamo, kje so naši bratje?" Nadškof je v nagovoru še ugotavljal, da smo v mistificiranju ideologij spregledali človeka, ki je z veseljem živel, hrepenel po svobodi, ki se ni mogel odpovedati svojim svetinjam in je zaradi tega mogel umreti. Zato so se tudi danes zbrali pri tisti Mariji, h kateri se je največkrat dvignil glas iz src trpečih v vojni. K Mariji Pomagaj so vseh teh 70 let prihajali tisti, ki niso imeli groba, na katerega bi lahko prišli, in tisti, ki so ostali živi.
Nadškof je ob koncu pridige povedal, da resnični mir ni samo sad človeških prizadevanj, ampak vedno tudi sad našega sodelovanja z Bogom, kot je tudi papež rekel diplomatskemu zboru. „Kot kristjani ne moremo dvomiti, da nam bo Bog naklonil tisto, kar potrebujemo; kot možje in žene pa smo odgovorni za graditev miru. Potrebno je konkretno in usklajeno delovanje, dobro premišljena dejanja, predvsem pa, da je vsak v svojem malem in velikem vsakdanjem svetu graditelj miru. Končni mir bo vzpostavljen šele tedaj, ko bomo prebivali pod novim nebom na novi zemlji. Do takrat pa bo mir položen v naše roke, slonel bo na naši razumnosti in človečnosti, ogrožala pa ga bosta naše absolutno prepričanje v svoj prav in naša nepremišljenost, najbolj pa takrat, kadar bodo ideje, ideologije, pomembnejše od brata," je dejal.
Nadškofu se največje žrtve zdijo tudi tisti, ki so dejansko morili, „ki so stali ob breznih". „Ko so heroji bolj ali manj opravili svoje, so jih pozabili in jih niso več potrebovali. Tudi žalujoči so imeli oči preveč zalite s solzami, da bi pomislili na njihovo izobčenost," zato je povabil vse, da tudi njih izročimo Božjemu usmiljenju. „Naj se dotakne njihovih src in naj tudi njim podeli mir." Predvsem pa je pomembno odpuščanje, s pomočjo katerega je nadškof povabil, da „izročimo vse mrtve v Očetove roke, hkrati pa naj se po Mariji in Bogu dviga ponižna iskrena prošnja za naš narod in vse narode sveta: Oče miru, nikoli več vojne".
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan je v začetku svete maše na Brezjah med drugim povedal, da smo se danes zbrali pri Kraljici Slovencev, da bi prosili za spravo, „do katere kljub dolgotrajnemu in iskrenemu prizadevanju še ni prišlo". Ob tem je posebej pozdravil predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, predsednika vlade Mira Cerarja, nekatere člane diplomatskega zbora skupaj z apostolskim nuncijem Juliuszem Januszem v Sloveniji, ter druge predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega sveta. Svete maše sta se med drugim udeležila tudi predsednika SDS (Slovenske demokratske stranke) in NSi (Nove Slovenije) Janez Janša in Ljudmila Novak.
Vir: Spletne strani Radia Ognjišče
Bratje naši mirno spijo, očetnjavi mir želijo. Zvesto gremo mi za njimi proti večni domovini! Se sprašujemo še vedno: al' srečnejši ste pokojni, al razgnan' po svet' po vojni?
Leto petinštir'deseto veselil se svet končanja groznega sovraštva, klanja! Prav nasprotna se je zgodba v Sloveniji zgodila: nič ni več ostalo sveto -rdeča sodrga pobila cvet je naroda! Pahnila ga v jarke, brezna, jame, pela strelov, min je godba, z živim apnom za pokoro, žegnal' živih trupel goro. Kletev in sovraštvo grela rablje je v hudobe službi! Če verjameš novi družbi, obratno - laž je zdaj resnica, 'zgubila dom je, žal, pravica!
Nekaj nas je pobegnilo tam in takrat, le začasno! Domotožja, dela strti, odstranili smo ovire, se vživeli v tujo grudo! Ali vedno nam je hudo: mi, sinovi, hčere naše razdeljeni smo v srcih: tukaj zdaj nam je živeti, v tuji zemlji grob imeti!
Verni človek, ne obupaj! Saj za vedno bomo skupaj, in za vedno si edini v nebeški domovini!
Bernarda Čemas
Sedemdeset let odmere
Bruselj • Poročilo Karitas Evrope od 19. februarja pove, da revščina ali družbena izključenost grozita vsakemu četrtemu Evropejcu. Leta 2013 (za to leto so podatki) je zaradi njiju trpelo skoraj 123 milijonov prebivalcev stare celine. Najhuje so bili prizadeti Romuni (40,4% prebivalcev), nato Grki (35,1% prebivalcev). Stiska zelo pesti mlajše od 18 let. Tudi tukaj prednjačita Romunija in Grčija. Vzrok zanjo pri mladih je v glavnem brezposelnost.
Moskva • Vodja oddelka za odnose do družbe pri Ruski pravoslavni cerkvi, nadduhovnik Vsevolod Čaplin je upravljavce raketnih sistemov na območju, kjer je strmoglavilo malezijsko potniško letalo z 298 potniki na krovu, pozval, naj povedo "vso resnico o tem, kar so naredili in videli". Enako velja za posadko ukrajinskega vojaškega letala, ki naj bi letela v bližini omenjenega potniškega letala.
Vatikan • Papež Frančišek je pri sprejemu predstavnikov Reformirane cerkve na Škotskem pohvalil nove oblike sodelovanja pri ekumenskem dialogu in napredek pri ekumenskih prizadevanjih pri Škotih. Odnos med krščanskimi verami v tej deželi potrjuje, da kristjane več stvari povezuje, kot pa ločuje. Treba je premagovati stare predsodke.
Dunaj • Deželni referent za Bližnji vzhod, p. Andrzej Halemba, je
povedal, da je katoliška dobrodelna ustanova 'Cerkev v stiski' namenila 2,3 milijona evrov takojšnje pomoči kristjanom v sirskih mestih Aleppo, Homs in Damask. Pomagali jim bodo s pošiljkami živil in zdravil pa tudi denarjem za plačilo najemnin in energetskih virov.
Havana • Kubanski škof Jorge Enrique Serpa Perez je napovedal, da bodo še letos začeli v mestu Sandino na jugozahodu Kube zidati novo cerkev. To bo prva nova bogoslužna stavba na "sladkornem otoku" po več kot 50 letih, v njej pa bo prostor za 250 vernikov. Stroške zidave v višini 50.000 ameriških dolarjev bo v glavnem plačala španska župnija sv. Lovrenca v Tampi na Floridi.
Vatikan • Papež Frančišek je pri avdienci za škofe s severa Afrike (Libije, Maroka, Alžirije in Tunizije) ob njihovem obisku 'grobov apostolov' izrazil občudovanje nad škofom iz Tripolija Giovannijem Innocenzom Martinellijem, ki se ni udeležil avdience in obiska 'ad limina apos-tolorum', ker želi ostati v Libiji. Te države ne bo zapustil, dokler bo tam še en sam samcat kristjan, je izjavil škof Martinelli.
Ženeva • Stalni predstavnik Svetega sedeža pri ZN v tem mestu nadškof Silvano Tomasi je očital ZDA in Rusiji, da le leporečita o zaščiti preganjanih kristjanov v Siriji in v Iraku, nista pa naredili "nobenih konkretnih
korakov". Vsakdo pa ve, da bo le "mednarodni poseg vnovič prinesel varnost in red" v omenjeni državi.
Bagdad • Župljani stolne župnije sv. Jožefa v Bagdadu kljub stalni nevarnosti terorističnih napadov muslimanskih skrajnežev javno izpričujejo svojo vero z udeležbo pri petkovem križevem potu. Otroci pod varstvom policije nosijo križ in skrinjico s prošnjami vernikov z vsega sveta za sobrate v Iraku in drugih državah in območjih na Bližnjem vzhodu, ki jih ogrožajo skrajneži Islamske države. Po križevem potu jim mašuje argentinski duhovnik Luis Montes, ki ima križev pot za pomembno znamenje krščanske pripadnosti in izpovedovanja vere v Jezusa Kristusa.
Bogota • Za Sirijo posledice zaradi krize s številnimi priseljenci najbolj trpi Kolumbija. Šest milijonov ljudi je namreč moralo zapustiti domove zaradi spopada med državnimi in revolucionarnimi silami, ki se vleče že več kot pol stoletja.
Dunaj • Statistični podatki o Cerkvi v Avstriji kažejo, da se število izstopov iz Cerkve zmanjšuje na zahodu države in Zgornjem Avstrijskem, drugje pa ostaja na enaki ravni oziroma se rahlo povečuje. Zvezna dežela Štajerska (škofija Gradec) pa je na vrhu po vnovičnih vstopih v Cerkev: 1.295 leta 2013 in 1.371 leta 2014.
Maiduguri • Škof Oliver Dashe Doeme je zaradi divjanja skrajnežev islamistične teroristične skupine Boko Haram na severovzhodu Nigerije pozval Zahod, naj tja pošlje svoje enote, da bodo ustavile to morijo.
Domača vojska tega ni sposobna zaradi korupcije, povezanosti z Boko Haram in drugih razlogov. Zadnji teroristični napadi so pokazali, da je Boko Haram nevaren tudi drugim državam, saj novači borce tudi v Nigru, Čadu, Kamerunu in Libiji.
St. Pölten • Profesor na Dunajski univerzi Krems Ernst Fürlinger je dejal, da je treba po terorističnih napadih v Parizu okrepiti dialog z muslimani, ne pa ga prekiniti. Tako je menil tudi papež Janez Pavel II. po terorističnih napadih v New Yorku in drugod v ZDA.
Dublin • Irsko ministrstvo za šolstvo je odločilo, da smejo križi ostati na stenah katoliških šol (veliko večino jih upravlja Cerkev), priporočilo pa je, da naj tam v prihodnje najdejo svoje mesto tudi znamenja drugih ver, da se nekatoliški oziroma neverujoči učenci ne bodo čutili zapostavljene. Pri pouku je prav, da upoštevajo praznike drugih ver, govorijo o njih.
Berlin • Evangeličanski 'pastor', 'rabin' in 'imam' v tem nemškem mestu načrtujejo pod eno streho cerkev, sinagogo in mošejo. V njej naj bi bili, v skladu s tremi enobožnimi verami (krščanstvom, judovstvom in islamom), ločeni prostori za molitev, skupni prostor pa za srečanja.
Dakar • Generalni tajnik Karitas v Senegalu Tine Ambroise je za Kath-press povedal, da prebivalce Sahela že tretjič v nekaj letih ogroža lakota. Samo v Senegalu 650.000 ljudem, med njimi tudi številnim otrokom, grozi pomanjkanje. Že od začetka maja imajo mnoge družine komaj še
kaj živeža. Najhuje je otrokom, doječim materam in nosečnicam. V državi je podhranjenih 22% ljudi.
Buenos Aires • Zvezno sodišče v severnoargentinskem mestu La Rioja je nekdanjega generala Luciana Benjamina Menendeza in nekdanjega viceadmirala Luisa Fernanda Es-trello obsodilo na dosmrtni zapor, ker sta pred 38 leti hote s ceste izrinila škofa Enriqueja Angelellija in njegovega voznika, škof je bil takoj mrtev. Škof je bil znan kritik vojaške diktature v Argentini.
Caracas • Predsednik Venezuel-ske škofovske konference nadškof Diego Padron Sanchez je opozoril, da je že čas za reforme v tej socialistični državi, saj prebivalci zahtevajo "spremembe na vseh področjih". Vlado in opozicijo je pozval, naj končata spore ter politično in gospodarsko krizo v državi.
Jeruzalem • Jeruzalemski pomožni škof William Shomali je vpletene v izraelsko-palestinski spor pozval, naj sedejo za zeleno mizo. Če se bodo valovi nasilja nadaljevali in širili, se bodo začeli kristjani pospešeno izseljevati iz Svete dežele. Nasilja mora biti konec, zavladati mora premirje, prenehati je treba z izraelsko blokado Gaze. Izrael in Hamas morata prisluhniti 'glasu razuma'. Posledice njunega obstreljevanja se močno čutijo, saj se je zelo zmanjšalo tudi število romarjev in s tem prihodkov.
Berlin • Dobrodelna organizacija 'Rešite otroke' je objavila, da zaradi izraelskih napadov na Gazo najbolj trpijo otroci; prav tako otroci v Izraelu
zaradi izstreljenih raket Hamasa iz Gaze na to državo. Med Palestinci je skoraj tretjina ranjenih otrok, več kot 72.000 jih potrebuje psihološko pomoč, ker so ali ranjeni, ali so izgubili družinske člane ali znance, ali pa so uničeni njihovi domovi.
Mosul • Predsednik avtonomne regije Kurdistan Masud Barzani je preganjanim kristjanom v Iraku obljubil vojaško zaščito. Kaldej-skemu patriarhu Louisu Raphaelu I. Saku in škofom s severa Iraka je zagotovil: »Umrli bomo skupaj ali še naprej dostojno živeli.« Kurdi so pripravljeni sprejeti kristjane, ki so pobegnili iz Mosula pred teroristično skupino 'Islamska država', ter zaščititi njihovo življenje in domovino pred teroristi, poroča agencija Fides, sklicujoč se na krajevne cerkvene vire. Kaldejski patriarh in severno-iraški škofje so se Kurdom že zahvalili za njihovo velikodušnost.
Ženeva • Predsednik Konference evropskih cerkva, pravoslavni metropolit za Francijo Emmanuel (Adami-kis) je opozoril, da Evropa ne sme zanikati svojih krščanskih korenin ter da mora glas Cerkve spet močneje odmevati v koncertu mnenj te celine. »Potrebujemo močnejšo krščansko Evropo,« je prepričan metropolit.
Moskva • Patriarh Ruske pravoslavne Cerkve Kiril I. je v pogovoru s predsednikom italijanske vlade Mariom Montijem pohvalil sodelovanje z rimskokatoliško Cerkvijo. Dejal je, da so se v zadnjih letih znatno izboljšali odnosi med Cerkvama. »Pri številnih vprašanjih enako mislimo, predvsem pastoralnih
vprašanjih o življenju sodobnega človeka,« je izjavil patriarh. In dodal, da je ta tema tudi ena najpomembnejših dialoških tem.
Ljubljana • V organizaciji Nove slovenske zaveze se je na sobotnem shodu ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev na ljubljanskem Kongresnem trgu zbralo več sto ljudi, ki so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Shod se je začel s procesijo od Beethovnove ulice, kjer so bile celice Udbe, do Kongresnega trga, kjer je na zadnjo soboto v maju 1945 množica slišala govor jugoslovanskega diktatorja Tita in njegovo napoved genocida, ki je nato Slovenijo spremenil v največje morišče v Evropi. Na shod so predstavniki župnij, v katerih so postavljene farne spominske plošče - 168 jih je bilo, nosili križ, na katerem je bilo napisano ime župnije in število žrtev iz posamezne župnije.
Maribor • Madžarska vlada je v ponedeljek preko svoje veleposlanice v Sloveniji upokojenemu mariborskemu pomožnemu škofu Jožefu Smeju podelila državno odlikovanje 'Madžarski zlati križ za zasluge', saj je v slovenščino prevedel več klasičnih del madžarske književnosti. Kot je ob podelitvi zlatega križa za zasluge povedala veleposlanica Madžarske v Rep. Sloveniji Szilagyine Batorfi Edit, je škof Smej eden tistih Slovencev, ki gradi most z Madžari.
Slovenija • V pomoč pri iskanju pravega moža ali žene je danes, na god sv. Antona Padovanskega, zavetnika zaljubljencev, zaročencev in
poročenih, v Sloveniji začel delovati spletni portal KatStik. Na njem se bodo srečevali samski katoličani, ki si želijo poroke in družine. Ideja se je rodila v Avstriji, kjer so prav tako 13. junija pred desetimi leti ustvarili portal KatTreff, delovala je tudi v Švici in Nemčiji, lani pa so se ji pridružile še Hrvaška, Litva, Latvija, Češka, Slovaška in Madžarska.
Ljubljana • Na Ljubljanskem gradu je potekalo 57. mednarodno ocenjevanje vin, na katerem je 40 de-gustatorjev z vsega sveta ocenjevalo 258 vzorcev vin iz 21 držav. Slovenska vina, ki jih je bilo največ, so prejela največ odličij. Kar trem so ocenjevalci namenili šampionski naziv, preostala dva pa gresta na Slovaško in v Španijo.
Bonn • Deželni koordinator pomoči ogroženim ljudem v Siriji je povedal, da je vedno teže pomagati tem ljudem, ker je teroristična "Islamska država" vedno močnejša, oborožene skupine se menjujejo, razmere pa so za pomočnike iz zahodnih držav vedno bolj nevarne. Zato razdeljevanje paketov pomoči prevzemajo sirski in turški pomočniki. Veliko stavijo na zaupanje, pripravljenost pomagati, je koordinator povedal ob obisku v Nemčiji.
Pariz • Francoska škofovska konferenca je obsodila protijudovske izgrede v Sarcellesu severno od Pariza, v katerih so se demonstranti spopadli s policijo, zažgali pa tudi trgovino z judovsko hrano. Na ta način so protestirali zoper judovsko obstreljevanje in napade na Gazo.
Vir: Revija Ave Maria, Lemont
Velikonočni obisk g. Jaka Barle CM
Letos nas je za velikonočne praznike obiskal g. Jaka Barle, sobrat lazarist iz Argentine, ki trenutno deluje v Sloveniji. Obiskal je skupnosti v Calgariju, Edmontonu, Kelowni in Vancouverju. V Princegeorgu tokrat ni bilo srečanja. Bil je zelo vesel obiska naših rojakov in hvaležen za vso prijaznost in pomoč, ki so mu jo na tej poti izkazali naši ljudje.
Svojo misijonsko pot je nadaljeval v Montrealu, kjer sta skupaj z župnikom pripravila župljane sv. Vladi-mirja na veliko noč. Po tihi nedelji se je vrnil v Toronto, kjer je najprej spovedoval in pridigal pri Mariji Pomagaj in na pristavi Bled v Picke-
ringu za Slovence iz Prickeringa, Ajaxa, Whitbija in Oshawe. V velikem tednu je imel pripravo na veliko noč pri Brezmadežni. Duhovniki in verniki smo mu hvaležni za vso duhovno pomoč.
Valentin Batič CM, župnik
IZ ŽUPNIJE
BREMADEŽNE,
Toronto
Tretjo nedeljo po veliki noči smo v župniji imeli sveto birmo. Zakrament je 20. birmancem podelil skof John Boissonneau. Pri sv. maši je pel mešani zbor Naša pesem. Dve leti so se mladi pripravljali na ta pomemben zakrament. Pripravljala jih je ga. Sonya Horvat. Hvaležni smo ji za njeno vztrajno požrtvovalnost. Po
Birmanci s škofom, kaplanom in katehistinjo
Prvoobhajanci z župnikom in katehistinjama
sveti maši je bilo v dvorani kosilo za tiste družine, ki so se za kosilo prijavile. V bodoče bo na predlog škofa sv. birma že v sedmem razredu in ne v osmem kot do sedaj.
Za velikonočne praznike so imele članice Kat. ženske lige veliko dela. Najprej so pred cvetno nedeljo izdelovale butarice. Pridno so jim pomagali posamezniki, ki so zanimive butarice naredili že doma. Nekaj bu-taric so pripravili otroci Slovenske šole, ki so se pridružili, da bi se naučili izdelovanja butaric.
Na večer med tednom in v soboto so gospe pripravile pecivo in potico za prodajo v nedeljo. Spekle so veliko peciva in 60 potic in vse tudi prodale. Omeniti moramo, da so pecivo prinesle v dvorano tudi gospe, ki so pekle kar doma. Vsem smo zelo hvaležni.
Mešani pevski zbor in nova orga-nistinja Joan Šibenik so se, hvala Bogu, zelo dobro ujeli in za praznike krasno sodelovali pri bogoslužju.
Člani Vincencijeve konference so kot vsako leto za praznike obiskali bolne in starejše.
V soboto, 25. aprila smo pri jutranji sv. maši počastili Mater dobrega sveta, zavetnico Katoliške Ženske lige in med članice sprejeli šest novih. Sv. mašo je vodil g. Valentin, predsednica ga. Rozi pa je kandidatkam pripela oznako KŽL. Po maši smo imeli kratko srečanje in pogostitev v dvorani.
Slovesnost prvega svetega obhajila je bila v nedeljo 3. maja pri zadnji sv. maši. V soboto je 11 otrok bilo pri prvi spovedi in imelo vajo za slovesnost naslednjega dne. Berila so brali starši, otroci so pripravili prošnje in prinesli darove za sv. mašo. Sv. maso je daroval g. župnik in nagovoril navzoče. Pel je otroški pevski zbor pod vodstvom g. Vinčeca. Otroke sta na sv. obhajilo pripravljale gdč. Miriam Padar in Amanda Wreglesworth. Po sv. maši smo slovesnost zaključili z dobrim kosilom. Iskren Bog povrni vsem za pomoč in sodelovanje.
Drugo nedeljo v maju smo praznovali materinski dan. Sv. maša je bila na Slovenskem letovišču ob 11:45. Po maši smo v dvorani imeli skupno kosilo. Dan je bil zelo lep in prijeten, temu primerno pa je bilo tudi število obiskovalcev.
Konec meseca maja smo imeli vsakoletni pohod za Dom Lipa. Bilo je deževno in hladno. Kljub vsemu je hodilo kakih 85 ljudi. Pridni so bili tudi sponsorji, saj so darovali kar $56 tisoč. Poleg tega sta za Dom darovala še $10 tisoč g. in ga. Sajnovič.
Procesijo sv. Rešnjega Telesa in Krvi smo imeli v nedeljo 7. junija. Sv. mašo je vodil g. Batič, pridigal pa je p. Ivan Bresciani, provincijal slovenskih jezuitov, ki se je trenutno mudil v Torontu. Za procesijo se nam je pridružil še g. Burja, tako smo pri njej sodelovali trije duhovniki. Peli so pevci obeh župnij in člani zbora Naša
G. Janez in ga. Martina Tratnik
pesem. Dan je bil čudovit, temu primerno tudi obisk in sodelovanje pri procesiji. Letos smo se prvič ustavili pri novi kapelici, ki jo je postavil g. Janez Tratnik. Posvečena je Sv. Kateri Tekakwitha, kanadski Indijanki. Kapelico je v dežju blagoslovil g. župnik v nedeljo pred procesijo.
Letos bo romanje v Midland v soboto, 12. septembra. Vodil ga bo upokojeni koperski škof msgr. Metod Pirih. Spremljal ga bo ravnatelj katoliške gimnazije v Vipavi g. Primož Erjavec, ki je pred tremi leti vodil velikonočno duhovno obnovo. Vse lepo vabimo na romanje!
Valentin Batič CM, župnik
PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu
Pri Mariji Pomagaj je čas zime naenkrat minil. Kot vedno so ga popestrila srečanja pri sv. maši in v dvorani. Poleg rednih dolžnosti smo letos imeli še izredno akcijo. Sodelovali smo pri vseškofijski nabirki Družine vere. S srečanji, kratkim filmom, raznimi spodbudami in molitvijo, ki jo še vedno molimo, smo vzpodbujali župljane k sodelovanju. Dosegli smo naš cilj, stopetnajst tisoč dolarjev. Iz skofije, bojo poslali pisma tistim, ki so se obvezali, da bodo sodelovali pri nabirki in oddali posebne prijavne kartončke. Hvala vsem, ki se zavedate vrednosti te izredno pomembne akcije.
Pridno so v skupnosti delovale Katoliška ženska liga, Misijonski krožek in člani Pastoralnega sveta.
Nekateri člani Pastoralnega sveta in Za njihovo delo in prizadevanje smo jim zelo hvaležni. Več pozornosti pa bilo treba posvetiti vzporejanju raznih nabirk in prireditev, da bojo župljani lažje sodelovali in pripomogli k še boljšemu uspehu. Neprimerno je, da v teku Sharelife organiziramo še kako drugo nabiralno akcijo, če to lahko storimo ob bolj primernem času, prej ali pozneje. Kjub vsemu je bilo za praznike dovolj butaric, peciva in potic in nobenemu ni bilo treba iti domov s praznim želodcem.
Za letošnjo tako imenovano Slovensko Melody Mass, je bila izbrana nedelja po veliki noči. Mislim, da bi lahko to mašo imeli na župnijski Marijin praznik v maju, saj je večina pesmi Marijinih. Naziv te maše človeku ne razkrije niti namena niti bogastva slovenske sakralne glasbe.
Hvaležni smo družini Julie Gruš-kovnjak, ki so letos vse postregli s kosilom za materinski dan. Bog povrni!
Župnijski praznik Marije Pomagaj je letos soupadal z binkoštno nedeljo. Bogu in Mariji smo se v cerkvi za-
Misijonskega krožka Marije Pomagaj hvalili. Članice Katoliške ženske lige so v dvorani za praznik pripravile bogato mizo dobrot in vse navzoče povabile na praznovanje. Vsem, ki ste organizirale, prinesle, postregle in pomagale, se iskreno zahvaljujemo.
Valentin Batič CM, župnik
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRJA v Montrealu
Priprava na veliko noč •
Duhovno pripravo na veliko noč smo imeli od 18. do 22. marca. Vodil jo je g. Jakob Barle CM. K nam v Montreal je prišel po opravljenih obiskih v pripravi na veliko noč po zapadnih predelih Kanade. Od nas pa je odšel v Toronto, kjer je na obeh slovesnkih župnijah vodil duhovno obnovo.
V dnevih duhovne obnove je bila maša zjutraj in zvečer z nagovorom in priložnostjo za sveto spoved. Misijonar nam je pomagal, da smo se v duhu vere pripravili na svete praznike. Doživljamo neljubo resničnost,
Ob praznovanju prvega svetega obhajila v Montrealu
da se iz leta v leto počasi manjša število udeležencev.
K pripravi na veliko noč spadajo nekatera skupna dela. V soboto 21. marca smo delali rezance. Tudi pri tem skupnem delu vsako leto število delavcev upada.
V tednu pred cvetno nedeljo smo delali butarice, kot je naša navada. V soboto pred cvetno nedeljo pa so gospe delale in cvrle krofe (flancate), lep in okusen dodatek za praznovanje.
Veliki teden • V veliki teden smo vstopili na cvetno nedeljo. Na začetku obeh maš je bil blagoslov bu-taric in palmovih vejic. Blagoslov imamo že nekaj let kar v cerkvi.
Na veliki četrtek smo se s hvaležnostjo zbrali k sveti maši v spomin zadnje večerje. Jezusu smo se zahvalili za sveto evharistijo - daritev sv. maše in sv. obhajilo ter za duhovništvo. Po končani maši nam je razkrivanje oltarja na simbolni način povedalo, da je bil Jezus, ki je naš pravi oltar in daritev, oropan vsega. Nase je prevzel krivdo in težo naših grehov ter za spravo in odpuščanje trpel in umrl na križu.
Na veliki petek smo ob treh popoldan obhajali trpljenje in smrt našega odrešenika Jezusa Kristusa in častili sveti križ ter s hvaležnostjo pristopili k svetemu obhajilu. Pri udeležbi obhajanja velikega petka se iz leta v leto bolj pozna, da postaja navaden delavnik.
Na veliko soboto popoldan je bil dvakrat blagoslov velikonočnih jedil. Kot v minulih letih, jih je tudi letos največ prišlo ob tretji uri. K blagoslovu je prišlo lepo število otrok. Pri drugem blagoslovu je bilo malo ljudi.
Z velikonočno vigilijo smo začeli slovesno obhajanje velike noči. Simbolika in božja beseda pomagata osmisliti in bolje razumeti sveta dogajanja obredov.
Velika noč • Na veliko noč smo imeli dve maši, kot redno ob nedeljah. Tokrat se je poznalo, da je praznik, saj se je cerkev pri obeh mašah napolnila. Slovesnost velike noči, kot obrede v velikem tednu, je povzdignilo navdušeno petje cerkvenega pevskega zbora. Organistu Francu Roganu in pevskemu zboru
priznanje in zahvala.
Prvo obhajilo • Po veliki noči se je življenje nekako umirilo. V nedeljo 3. maja smo med drugo mašo imeli slovesnost prvega obhajila. Štiri dečke je od meseca oktobra ob sobotah zjutraj pripravljala na prvo sveto spoved in prvo sveto obhajilo ga. Jožica Glavač. Za to veliko delo priznanje in iskrena zahvala.
V soboto, 2. maja dopoldan so štirje prvoobhajanci opravili prvo spoved in tako pripravili svoja srca ne prejem svetega nebeškega gosta. Spovedi je sledila vaja za potek in sodelovanje za naslednji dan.
Slovesnost prvega obhajila se je pričela z vstopom prvoobhajancev v spremstvu staršev, strežnikov in župnika. Na poti k svojemu mestu v klopi je vsak od proobhajancev pri majniškem oltarju Mariji podaril cvetlico.
Med mašo so sodelovali prvoobhajanci in njihovi starši. Starša sta brala berili, prvoobhjanci pa namene pri prošnjah za vse potrebe, prinesli darove pri darovanju in ponesli pozdrav miru med zbrane v cerkvi. Namesto veroizpovedi smo skupaj s prvoobha-janci obnovili krstne obljube. Maši in skupni zahvali je sledilo fotografiranje.
Kljub temu, da je župnik imel zdravstvene težave, 'obiskala' ga je Bell's Palsy, je slovesnot lepo potekala in smo vsi bili Bogu hvaležni za
Novi kelih
lep in pomemben dan, tako za prvo-obhajance in njihove družine kot za vso našo župnijo.
Materinski dan • Letos je bila sprememba v obhajanju materinskega dneva. Ni bilo ne proslave in ne kosila. Bilo je veliko vzrokov in izgovorov. Upamo, da bomo prihodnje leto spet obhajali materinski dan, kot vse do letos.
Letovišče (farma) • V drugi polovici maja se je začelo pospravljanje in čiščenje na župnijskem letovišču pri L'Epiphanie. Na večji površini je bilo treba pograbiti listje in borove iglice, da bo mogla dajati kraju ton tudi lepa trava in čist teren. Veliko dela zahteva tudi bazen: izpraznjenje, čiščenje, barvanje... Hvala Bogu in hvala vsem, ki se iz leta v leto trudijo z delom, da je letovišče prijeten kraj za oddih in druženje.
Telovo • Prvo nedeljo v juniju smo obhajali Telovo na našem letovišču. Jezusa v Najsvetejšem smo častili, molili slavili ter prosili varstva in blagoslova pri štirih postajah, poslušali Božjo besedo, peli ter prejeli blagoslov. S to slovesnostjo se je začela poletna sezona rednih nedeljskih in patena maš na letovišču.
Slovenska skupnost je pred 50. leti kupila zemljišče za letovišče. Na telovo se je začelo jubilejno leto letovišča. Župljan Franc Rajbar je letovišču podaril kelih in pateno, ki ju je sam izdelal. Ta prelepi dar je
Blagoslov velikonočnih jedil v Londonu
župnik g. Franc Letonja CM blagoslovil pred darovanjem. V molitvi blagoslova smo slišali: »Veseli polagamo na oltar ta kelih in to pateno za obhajanje daritve nove zaveze... , da se bomo z obhajanjem svete daritve na zemlji poživljali s svetimi zakramenti.« Nov kelih in nova patena z obredom blagoslova sta nam še bolj osmislila sveto daritev in obhajanje Rešnjega Telesa in Rešnje Krvi - Telovo.
g. Franc Letonja CM, župnik
PRI SVETEM GREGORIJU V. v Hamiltonu
Fish Fry je bila posebnost na veliki petek in je lepo potekala. Učiteljice slovenske šole so hvaležne vsem staršem in učencem, ki so pomagali, pa tudi vsem, ki so se tega dogodka udeležili in ga podprli.
Žegen velikonočnih jedil na veliko soboto je vedno lepo obiskan dogodek. Ob 10h dopoldan je za člane društva Triglav bil v cerkvi St. John the Divine v Londonu, ob 12h pri društvu Sava-Breslav, v župnijski cerkvi sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu pa ob 3h, 4h in 5h popoldne. Največ mladih in otrok je prišlo prvem žegnu ob treh. Tudi v angleščini so slišali dosti razlage o pomenu posameznih jedil. Starši in stari starši pa morajo mlademu rodu razložiti navade, ki so jih imeli v svojih družinah.
Velikonočno praznovanje se je pričelo z Velikonočno vigilijo v soboto zvečer ob osmih in nadaljevalo z velikonočnimi mašami v nedeljo dopoldne. Bilo je nadvse slovesno in z veliko sodelovanja. Zbor je mogočno prepeval velikonočne pesmi, da je zares donelo. Pri maši ob 11h je zelo ubrano pel
Otroci in starši po sv. maši, ob zaključku Slovenske šole v Hamiltonu
angleški zbor. Iskrena zahvala gre vsem, ki so ob praznikih sodelovali in pomagali.
Srečanje predstavnikov Slov. koordinacijskega odbora Niagara je bilo pri društvu Slovenski Park v soboto, 11. aprila. Častni generalni konzul John Doma je predstavil novo prireditev CanSloFest, ki bo letos prvič, 18. julija pri društvu Bled-Planica. Sledila je večerja, nato še redni sestanek.
V nedeljo, 12. aprila je bil letni župnijski občni zbor, ki je potekal po ustaljenem redu, tudi s poročili posameznih skupin ter finančnim poročilom. Župnik je obrazložil in objasnil nekatere postavke finančnega poročila. Predstavljeni so bili nekateri predlogi za prihodnost skupnosti, s poudarkom pomena prostovoljcev in vključevanja mlajše generacije v vodenje župnije. Razvil se je kratek pogovor ob predlogih za nove člane župnijskega sveta, nato pa se zaključilo s prigrizkom in kavo.
CWL - Katoliška ženska zveza je
praznovala njih zavetnico Marijo -Mater dobrega sveta v sredo, 22. aprila. Pri maši je bilo sprejetih sedem novih članic, nekatere pa so prejele priznanje za več let delovanja. Vse so bile vabljene na sodelovanje pri projektih in na udeležbo pri rednih mesečnih sestankih. Praznovanje se je nadaljevalo tudi po sveti maši.
Zapisnik župnijskega občnega zbora je bil objavljen v 'Vestniku' (oznanilih) za vse župljane. Razvidne so tudi številke za cerkev in dvorano. Letos bo odplačan del dolga pri škofiji, zamenjati bo treba hlajenje za zgornjo dvorano in še kaj se bo nabralo za redno vzdrževanje ter za manjša popravila in obnovo poslopij. Zahvala gre vsem, ki podpirajo župnijo tako finančno kot tudi s prostovoljnim delom. Posebna zahvala pa tudi članom župnijskega sveta, ki so pripravljeni še naprej ostati dejavni.
V soboto, 18. aprila je pri društvu Bled - Planica gostoval slovenski
pevec Oto Pestner. Okrog sedmih zvečer je bila večerja, po večerji pa glasbeni večer. Najprej so Steve Cafuta, Milan Vinčec in Vida Godina zaigrali nekaj pesmi, nato je imel svoj koncert Oto Pestner. V prvem delu je zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja, v drugem delu je zapel še nekaj narodnih ob spremljavi Steva in Milana, obiskovalci pa so se z veseljem podali na plesišče in zaplesali.
Spomladanski župnijski banket je bil v nedeljo, 26. aprila. Sveto mašo ob 10h je vodil upokojeni škof Anthony F. Tonnos. Še naprej v duhu praznovanja 50-letnice župnije, so bili potrjeni tako člani župnijskega sveta, kot tudi drugi sodelavci in žu-pljani. Župnik se je vsem iskreno zahvalil. Na banketu po maši je 'kuhinja' postregla kosilo za 239
udeležencev banketa. Zbrani darovi ob banketu so znašali 9.632 dolarjev.
Urejanje okolice cerkve in dvorane spomladi zbere več sodelavcev. Župnik se je vsem poimensko zahvalil v Vestniku (oznanilih).
Praznovanje Materinskega dne v nedeljo, 10. maja se je pričelo s sveto mašo ob desetih dopoldne. Delno slovensko, delno angleško, župnijski zbor in angleški zbor sta izmenjaje prepevala. Pri maši so sodelovali starši in otroci. Učiteljice in otroci Slovenske šole so za Materinski dan organizirali kosilo in kulturni program v dvorani, ki je tudi neke vrste »pokaži, kaj si se naučil v Slovenski šoli«. Ob zaključku je ravnateljica Sandy Allen podelila diplomo Iza-belli Marinčič ob dokončani Slovenski šoli in se zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravi dneva.
Prvoobhajanci in drugi otroci pred oltarjem
Članice Slomškovega oltarnega	obhajilu so otroci Slovenske šole naj-
društva so se zbrale pri večerni sveti	prej izrekli svoje zahvale in nato ob
maši v soboto, 2. maja, pri kateri so	spremljavi kitare in orgel zapeli
ob koncu zapeli še litanije Matere	pesem "Jezus moj, ljubim te". Moški
Božje. Po maši so imele članice še pri-	zbor Majolka je nato zapel litanije
jateljsko srečanje ob kavi in pecivu v	Matere Božje. Ob koncu so bile razne
spodnjih prostorih župnišča.	zahvale, predstavniki 'Knights of
V soboto, 23. maja je bil zadnji dan	Columbus' pa so še na kratko pred-
Slovenske šole. Najprej so se zbrali	stavili delovanje njih organizacije in
pri daritvi svete maše in se Bogu za-	povabili k članstvu. Lepo je bilo
hvalili za leto, ki so ga preživeli v	videti polno cerkev ter vesele obraze
Slovenski šoli. Pridružili so se tudi	provoobhajancev in njihovih družin.
nekateri starši. Po maši pa so se	Vir: Vestnik
odpeljali še na bolj razvedrilni del	(župnijska oznanila in glasilo) dneva. Ob pici in igrah so otroci uživali in se dodobra tudi utrudili.
Prvo sveto obhajilo je prejelo šest otrok zadnjo nedeljo v marijinem mesecu maju. Na ta dan so se
pripravljali pri verouku v katoliških	Šolsko leto 2014-2015 je kar hitro
šolah, ki jih obiskujejo in v Slovenski	minilo. Letos smo v šolo vpisali
sobotni šoli, tisti, ki jo obiskujejo. Pri	petinsedemdeset učencev.
maši so sodelovali prvoobhajanci in	Poleg rednega pouka smo se
njihovi starši, pela pa oba zbora. Po	učitelji udeležili dvodnevnega semi-
V Slovenski šoli pri Brezmadežni se dogaja marsikaj zanimivega
Poročilo Slovenske šole
narja v novembru tukaj v Torontu. Ta seminar, namenjen učiteljem v Slovenskih šolah v Kanadi in ZDA, je priredil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predavali sta profesorici Mihaela Knez in Damiana Kern iz centra za slovenščino kot drugi/ tuji jezik. Seminar je bil zelo zanimiv in velik pridobitek za vse učitelje.
Priredili smo Miklavževanje in praznovali pomembne praznike. Prvega marca smo priredili nedeljsko kosilo v dvorani. Kosilo je bilo namenjeno lanskoletnim maturantom, katere je tudi nagradila Slovenska Krekova banka. Po kosilu so sedanji in bivši učenci izvedli lep koncert.
Najlepša hvala Slov. Kreditni banki in Krekovi Kreditni banki za njihovo podporo in radodarnost naši šoli.
Letos se poslavlja od šole dolgoletna učiteljica ga. Polona Cankar Pil-leggi. Hvaležni smo ji za vse njeno delo, prispevke in prizadevanja v prid šole. Želimo ji vse najboljše in veliko nadaljnih uspehov.
Lepe in vesele počitnice, želim vsem in nasvidenje v jeseni.
Marta Jamnik, ravnateljica
Romanje v sveto deželo 2015
Naše življenje je eno samo romanje, romanje od zibeli do groba. Tega se močno zavedamo prav mi izseljenci, ki smo podobno kot očak Abraham zapustili svoj dom in se napotili v deželo, ki nam jo je Gospod pokazal. V tej novi deželi smo si postavili oltarje, cerkve, družine, hiše in
skupne domove, kjer živimo in se družimo ter častimo Boga. Za svoj svetli zgled smo si izbrali častitljivega služabnika Friderika Ireneja Baraga, ki je zdavnaj pred nami, v devetnajstem stoletju prišel v to novo deželo kot misijonar in se povsem posvetil Indijancem. Njegovo krepostno, goreče in naravnost herojsko življenje je prižgalo luč vere v Jezusa Kristusa mnogim Indijancem, tako, da ga smemo danes s ponosom imenovati 'Apostol Indijancev'. In ker je rodna Slovenija daleč, se zato mi Slovenci, živeči tukaj v Kanadi in Ameriki zavedamo, da je častitljivi božji služabnik Friderik Baraga naša vez in naša obveza. Zato vsako leto radi romamo ob tako imenovanih Baragovih dnevih. Tako je bilo tudi v oktobru 2013. Z nami je romal g. Ivan Kranjc, župnik iz Črensovec (Prekmurje). Romanje je bilo nepozabno, kajti z njim smo spletli posebne prijateljske vezi. Ob slovesu smo si zadali nalogo, da bomo v letu 2015 skupaj poromali v sveto deželo. In to nam je uspelo!
Po izvedbi raznih možnosti potovanja z različnimi agencijami in voditelji, se je g. župnik Ivan Kranjc odločil za agencijo Aritours iz Maribora in nam že septembra 2014 poslal vabilo s posebnim pismom, pa tudi programom za romanje v Sveto deželo. To vabilo in program so sprejeli in posredovali tudi naši dušni pastirji, za kar smo jim nadvse hvaležni. Mesta na autobusu so bila hitro zasedena. Naša Marta Demšar in John Bernik sta urejala vse potrebno z Air Canada in z agencijo Aritours iz Maribora, ki je vodstvo
Skupinska slika pred cerkvijo Božjega groba, v Jeruzalemu
romanja tudi prevzelo.
Na romarsko pot iz Toronta se nas je podalo trideset. Med nami je bil tudi g. kaplan Toni Burja, kar nas je posebej osrečevalo. Naša prva postaja je bila v Zagrebu, kjer smo prespali eno noč in si naslednji dan ogledali mesto. Tam so se nam pridružili rojaki iz Črensovec, njihov župnik g. Ivan Kranjc, Miriam Klemen iz Avstralije in Tanja Arih Korošec, voditeljica iz agencije Arituours. Po letaliških formalnostih v Zagrebu, smo v večernih urah poleteli v 'Tel Aviv', kjer nas je sprejel p. Milan Holc OFMConv (minorit). Sledila je še vožnja v Nazaret, kjer smo prenočili.
Začeli smo torej romanje po Sveti deželi v Nazaretu, na kraju Gospodovega oznanjenja Mariji ter v krajih, ki so povezani z Jezusovim otroštvom ter z Jezusovim oznanjevanjem. Posebno doživetje je bilo v Kani Galilejski, kjer so zakonci obnovili svoje zakonske obljube in nato ob reki Jordan, kjer smo vsi obnovili krstne
obljube. Na gori Tabor smo se spominjali Jezusove spremenitve in na gori blagrov prisluhnili Jezusovemu govoru na gori s čudovitimi nasveti za življenje. Ob Genezareškem Jezeru smo obiskali Petrovo hišo, kraj pomnožitve kruha (Tabgha) ter kraj Petrovega primata (prvenstva med apostoli). Peljali smo se tudi po jezeru in doživeli prostranost Galilejskega jezera, ki mu mnogi zaradi velikosti pravijo kar 'morje'. Na poti v Jeruzalem smo obiskali Karmelsko Mater Božjo in Ein Karem, rojstni kraj Janeza Krstnika, kamor je šla Marija obiskat teto Elizabeto.
Drugi del romanja po Sveti deželi je potekal v Jeruzalemu in Betle-hemu. V Jeruzalemu smo obiskali Oljsko goro (vrt Getsemani) in Kalvarijo. Ob molitvi križevega pota, smo se poglobili v Jezusovo trpljenje, na kraju Jezusovega groba pa praznovali Jezusovo vstajenje. V Jeruzalemu smo obiskali tudi kraj Marijinega zaspanja ter Judovski naj-
svetejši kraj, Zid žalovanja, ki je za Jude kraj molitve in slavljenja Boga.
Obisk Betlehema, kraja Jezusovega rojstva in betlehemskih poljan, kjer se je nebo dodaknilo zemlje, je bil za nas nadvse srečen trenutek, saj smo lahko na tem svetem kraju praznovali božično skrivnost. Kako lepo je zvenela božična pesem na tem svetem kraju, lahko reče le tisti, ki je to doživel. Zdi se mi, da tam naša božična pesem zveni veliko globlje, sveto.
Na tej romarski poti smo obiskali tudi najstarejše mesto sveta, Jeriho (9 tisoč let), kjer se je Jezus srečal z Za-hejem in kjer je na poti ozdravljal. Ustavili smo se tudi ob Mrtvem morju in preizkusili, če nas voda lahko drži pokonci. Romanje smo sklenili v Jeruzalemu, v spominskem parku druge svetovne vojne, v kateri je bilo ubitih šest milijonov Judov, od tega kar milijon in dvesto tisoč otrok.
Ob koncu romanja po sveti deželi nam ne ostane drugo kot to, da rečemo Bogu hvala za čudovito romarsko pot, ki je v nas poglobila vero in nam prinesla mnogo milosti ter nas še globlje povezala z Bogom in z našimi rojaki Prekmurja, domačimi, ki so bili za nas na poti pravi blagoslov, veselje, sreča ter spoznanje, da smo še vedno enega Duha in enega slovenskega srca.
To slednje smo posebej doživeli v skupnih dnevih našega potepanja po Prekmurju in Štajerski. Po romanju v Sveti deželi, smo se nastanili v Termah Banovci. Od tam smo vsak dan poromali v različne kraje. Prvi dan smo imeli zahvalno sv. mašo pri Mariji Vnebovzeti v Turnišču, ki jo je daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Po sveti maši in ogledu obeh cerkva, nove in stare, nam je g. skof predstavil zgodovino Prekmurja. Nato smo s škofom
Obnovitev zakonskih obljub med sv. mašo v Kani Galilejski
Marijina hiša pod cerkvijo, Nazaret
Petrom poromali v samostan Klaris, kjer smo se nekaj časa zadržali v skupni molitvi s sestrami in se nato z dvemi od njih pogovorili. Pot nas je vodila naprej k ogledu čevljarskega in kupinarskega muzeja. V Ižakov-cih, na Otoku ljubezni, smo si ogledali še brodarski muzej in mlin na Muri ter se z brodom peljali čez Muro, na Štajersko stran. Dan smo sklenili pri Jeruzalemski Materi Božji, ki kraljuje med samimi goricami (vinogradi) v osrčju Prlekije, v Jeruzalemu.
Naslednji dan smo se napotili v Rogaško Slatino, si ogledali or-glarsko delavnico Škrabl, se sprehodili po mestnem jedru Celja z Jožefovim hribom, ter še mesto Laško, z ogledom pivovarne Laško (in s pokušnjo piva). Nazaj grede smo se ustavili tudi pri spominskem
parku Teharje, ki je bil za mnoge izredno odkritje.
Tretji dan smo se ustavili pri grobu bl. škofa A. M. Slomška v mariborski stolnici. Po sv. maši in ogledu mestnega središča Maribora, z najstarejšo vinsko trto na svetu, smo se podali na Ptujsko goro. Tam nas je sprejel p. Milan Holc, naš odlični vodnik po sveti deželi, ki nam je razkazal tudi Ptujskogorsko baziliko z milostno podobo Ptujskogorske Matere Božje, kateri smo se še posebej izročili.
Četrti dan smo preživeli v znamenju božjega služabnika Danijela Halasa, po vojni ubitega duhovnika. Podali smo se na njegovo romarsko pot, ki se je vila iz rodnih Črensovec, preko Hotize, Kota, do njegovega groba v Veliki Polani. Popoldan smo si ogledali tudi lončarstvo Bojnec v Filovcih in sklenili dan z družabnim srečanjem v Sovjaku, na Štajerskem, v rojstnem kraju g. Ivana Krajnca.
Vrhunec našega skupnega romanja pa je bila zahvalna nedeljska sv. maša v župnijski cerkvi Sv. Križa v Črensovcih, ki jo je vodil naš kaplan g. Toni Burja. Med sv. mašo nas je nagovoril župnik Ivan Krajnc in se zahvalil za naše pristne medsebojne vezi prijateljstva, ki jih gojimo. Pri tej slovestnosti je naš kaplan blagoslovil novo misijonsko spovednico s podobo sv. p. Pija. Na koncu sv. maše pa smo prisluhnili še nekaterim domoljubnim pesmim. Nagovoril nas je tudi g. Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru Rep. Slovenije.
Naše skupno druženje smo nadaljevali z obiskom Romskega naselja Kamenci in Slomškove cerkve na
Gornji Bistrici ter ga sklenili s skupnim druženjem v župnijskem domu Svete Družine v Črensovcih.
Gotovo ta opis našega romanja po Sveti deželi in naši ljubi Sloveniji je le delček vsega bogastva, ki smo ga doživeli. Bilo je resnično bogato duhovno romanje, prepleteno z bogastvom molitve, pesmi in globokega doživljanja svetih krajev. Zato lahko rečem, da je bila priprošnja častitljivega božjega služabnika Friderika Barage tudi tokrat na delu. Bogu hvala zanj in za vse uslišane prošnje, posebej za varno in srečno pot.
In ob koncu bi še enkrat rada izrekla zahvalo vsem našim duhovnim in strokovnim voditeljem v imenu nas vseh romarjev iz Kanade, Avstralije in Slovenije.
Gospodu kaplanu Toniju Burji, ki nas je spremljal iz Toronta ter doprinesel svoj delež pri svetih mašah in molitvah. Patru Milanu Holcu za vse nežno izgovorjene besede in misli, razsvetljenimi od Sv. Duha, ki nas je vsak dan presenečal. Gospej Tanji Arih Korošec iz agencije Aritours v Mariboru, ki je ves čas našega romanja skrbela za nas s tako ljubeznijo, kakor zmore skrbeti le mati za svoje otroke. In končno župniku Ivanu Krajncu iz Črensovec za vso skrb, potrpljenje z nami, ljubezen, dobroto, dragocen čas od začetka načrtovanja in do konca romanja. Razdajal se je z vsem srcem, združenim z ljubeznijo do nas vseh romarjev, z izredno gostoljubnostjo od prvega dne do slavnostnega zaključnega kosila. Hvala vsem, ki so mu pomagali tiste dneve. V naših
srcih bodo za vedno ostali spomini na prečudovite preživete dneve z Vami vsemi! Bog plati!
"So besede, ki veliko povedo, so dejanja, ki še več povedo, je ljubezen, ki vse pove."
Agata Žoldoš
G. Ivan Kranjec, ki rad 'diši po ovcah'
S patrom Milanom Holcem na Ptujski gori
Med križevim potom, Via Dolorosa, Jeruzalem
Nekateri so bili tudi na kameli
Pater Miha - čudoviti razlagalec
S škofom Petrom Stumpfom, Turnišče
Pri grobu Danijela Halasa, Velika Polana
DVOJNA ZAHVALA
Valerija Seljak roj. Papež, je v miru zaspala in šla v večnost, iz paleativne oskrbe v bolnici St. Michael 26. novembra 2014, na dan pred rojstnim dnem njenega moža Toneta in očeta Jožeta.
Rodila se je v Slovenski vasi pri Kočevju 27. marca 1926. Bila je žena globoke vere. Posebej rada je molila rožni venec ter obiskovala Medjugorje z družino in prijatelji.
Valerija je živela v Kočevju in v Šmihelu pri Novem Mestu. Njen oče Jože Papež je potoval v Kanado za delo v rudnikih ter je pošiljal denar njeni ženi Ani, da je lahko zgradila hišo, medtem ko je oskrbovala kmetijo za njeno družino.
Ko je oče izvedel, da se vojna bliža, je povabil družino v Kanado. Sestre od Anice Papež so zbrale denar ter njo in njene tri hčerke poslale na pot. Potovale so z veliko ladjo angleške agencije Cunard Lines in prispele v Kanado tik pred božičem leta 1938.
Skupaj z očetom so živeli v Timmins, Ontario, kjer je Valerija rada obiskovala šolo z njenimi prijatelji ter igrala na violino, kar se je že v Sloveniji učila. Na žalost je oče umrl v rudniški nesreči marca 1943 in je družina nadaljevala brez njegove podpore.
Valerija je kot mlada bolehala za poškodbami hrbtenice, kar jo je naredilo bolj občutljivo za trpljenje bližnjih. Skrbela je za njeno bolehno mamo in pomagala še drugim ženam Slovenske skupnosti, ko so potrebovale kakšno vožnjo ali prijateljsko spremljanje med težkimi dnevi. Z veseljem je bila članica Katoliške Ženske Lige, rada je poslušala operno petje, kuhala in potovala.
Oba, Tone in Valerija sta zaupala njunim otrokom, da se bodo dobro odločali, čeprav to ni bilo vedno najbolj modro. Ob koncu poti Valerije, mož Anton je bil sposoben izreči vse vrste prijaznih in ljubečih misli, tudi takrat, ko ona ni mogla več govoriti ali odpreti oči, potem ko je bila prizadeta za možgansko kapjo v bolnici. Ne glede na vse to, prav gotovo je bila Valerija sposobna polno razumeti besede in čustva tistih, ki so jo obdajali, predno je umrla. Hvaležni smo g. Toniju Burji, da ji je podelil poslednje zakramente, ko je bila v bolnici in da je vodil pogrebne obrede.
Šok ob izgubi življenjskega partnerja, je bil velik davek za Antona, ki se je moral prilagoditi življenju brez Valerije. Čeprav smo družinski člani pogosto obiskovali starša v njuni bolezni, smo zelo hvaležni, da smo imeli stalno in vztrajno pomoč Katice Jaketič, ki je podpirala Valerijo, Antona in našo družino skozi težke čase.
Anton Andrej Seljak je umrl 12. aprila 2015 v 86. letu starosti v bolnici St. Michael, po dolgi bolezni. Zdravniki niso pričakovali, da bo Anton umrl, ker jim je pred zadnjim izdihom povedal en vic. Iskreno se zahvalimo osebju bolnice St. Michael za njih trud, kakor tudi g. Valentinu Batiču za darovano pogrebno sveto mašo.
Tone se je rodil v Tržiču, toda zaradi vojne je že pri 16. letih starosti zapustil Slovenijo z njegovima starejšima sestrama, Vero Gregorič in Lejo Urbane. V Avstriji je bil opozorjen pred vračanjem Slovencev in je uspel oditi v taborišče mesta Trst v Italiji, kjer je dobil spodbudo za boljše življenje v Kanadi. Ko je prišel v Kanado, je bil poslan za delo na kmetiji. Za tem pa je obiskoval Univerzo v Torontu ter srečal njegovo bodočo ženo Valerijo pri Sylvan Avenue, kjer se je srečal z novoprišleki. Lastnica hiše je bila Ana Papež-Ule in njene tri hčerke: Mary Zupančič, Ann Vizintin in Valerija.
Anton je poročil Valerijo Papež, ki je bila bančna uslužbenka in je pomagala nekaterim novoprišlekom najti službo preko banke. Anton in Valerija sta se poročila v cerkvi Svete Helene na Dundas St. W., čeprav sta kasneje oba molila pri Mariji Pomagaj, obiskovala bankete v dvorani Slovenski Dom in piknike na Slovenskem Letovišču.
Anton je kot električni inženir delal pri 'General Electric' in je pogosto potoval v Europo ter puščal Valeriji skrb za pet otrok: Carol, Robert, David, James in Tony.
Odločil se je zapustiti 'privatni sektor' in našel mesto za poučevanje elektronike pri 'Centennial College'. Skupaj s skupino sorodnikov in prijateljev je zagnal obratovanje smučišča 'Old Smokey' v Beaver Valley.
Navdihnjen od najemniških uspehov žene Ane, sta skupaj kupila neko nepremičnino in pričela posel, ki je še danes v družinskih rokah. Sin Tony trenutno vodi neko družbo za upravljanje premoženja.
Leta 1991 je Anton šel z drugimi sorodniki praznovat Slovensko neodvisnost, toda je videl pred seboj uničen helikopter, ki je padel blizu hotela Lev, kjer je stanoval. Deset ur je trajalo, da je njegov vlak prispel v Italijo.
Nazaj doma, se je zelo rad družil z njegovimi devetimi vnuki. Pripovedoval je razne vice, jih učil igrati tarok in šah. Posebej rad je vabil vsakega v restavracijo, da bi si lahko delili spomine in zgodbe. Valerija pa je držala družino skupaj z njenim slovenskim načinom kuhanja in njeno velikodušnostjo.
Njuna predanost družini ter vztrajnost pri graditvi novega življenja, nas vse spominjata tudi na tiste, ki so prišli pred njima in so nam pomagali, da smo danes, kjer smo.
Njih spomini ostanejo z nami, z vsakim dnem, ki se izteče.
Žalujoči in hvaležni: hči Carol, sinovi Robert, David, James in Tony z družinami, sestra Valerije - Ann Vizintin in sestra Antona - Ema Pogačar z družinami.
ZAHVALA
V ponedeljek, 9. marca 2015 nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Stanko Lubinič.
Rodil se je na Boldražu v Beli Krajini, kjer je preživel svoja otroška leta. Kot mlad fant, star komaj 19 let, je odšel v svet za boljšim življenjem in prišel v Kanado.
Leta 1960 se je v Torontu poročil s Cvetko in začel ustvarjati svojo družino. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Stan in David. V začetku je bilo življenje težko in Stanko je opravljal kar dva dela na dan, da sta z ženo lahko kupila hišo. Pozneje se je odločil za Real state tečaj in z velikim uspehom opravljal svoje delo.
Stanko je imel smisel za humor in mu ni bilo težko pokazati svoje občutke. Hitro je navezal stike z ljudmi in ni nikoli pozabil na družino in prijatelje. Zadnje dneve svojega življenja je preživel v krogu domačih in najbližjih.
Iskrena hvala g. Tinetu Batiču za obisk v bolnišnici in na domu. Zahvaljujemo se za opravljene molitve v pogrebnem zavodu, daritev sv. maše in pogrebne obrede na pokopališču. Posebna hvala vsem sorodnikom, ki so nosili krsto ter brali berila in prošnje. Hvala g. Danilu Volku in g. Danilu Baši za prelepo petje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in za svete maše. Najlepša hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za skrbno pripravljeno pogrebščino in vsem, ki so pomagali pri postrežbi ter posebna zahvala vsem darovalcem peciva.
Prisrčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem za njihovo pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih.
Dragi Stanko,
srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
Žalujoči: žena Cvetka, sin David, sin Stan z ženo Cathy in vnuki Stanley in Erica ter sorodniki v Kanadi in Sloveniji.
ZAHVALA
23. aprila 2015 nas je v 70. letu starosti zapustil Miha Dolenc. Rodil se je 2. januarja 1946 v taborišču v Austriji.
Hvaležni smo g. Valentinu Batiču in g. John Nosanu za darovano progrebno sveto mašo. Hvala organistu in moškemu zboru za ganljivo petje, kuharici gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za skrbno pripravljeno pogreb-ščino ter dobrim gospem za darovano pecivo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in se udeležili pogrebne svete maše.
Dragi brat, stric, prijatelj, počivaj v Božjem miru.
Naj ti bo lahka kanadska zemlja.
Hvaležna družina Dolenc in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Nepričakovano hitro nas je 16. aprila 2015 zapustila naša mama, stara mama in prababica Frančiška Vučko roj. Perdigal, rojena 17. januarja 1930 v vasi Dokležovje v Beltincih, v Sloveniji.
Iskrena hvala g. Batiču za molitve, sveto mašo in pogrebne obrede.
Posebna hvala G. Rudiju in Margiti Žilavec, ki sta nam stala ob strani. Hvala nosilcem krste in pevcem.
Hvala prijateljem, ki ste se poslovili od Frančiške in nam stali ob strani ter darovali cvetje.
Najlepša hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za lepo pripravljeno pogrebščino, prav tako dobrim gospem za pecivo.
Draga mama in stara mama, ostala boš vedno v naših srcih.
Žalujoči in hvaležni: sinova Mario in Steve ter hčerki Irene in Mary z družinami.
ZAHVALA
Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da je odšel k Bogu naš zelo dragi oče, Franc Stražar. Rodil se je 5. marca 1920 v kraju Studencu pri Krtini, župniji Dob pri Domžalah. Franc je bil peti izmed trinajstih otrok in edini, ki je moral pobegniti iz Slovenije leta 1943. Delal je pet let v Oberdrum, blizu Lienz, v Avstriji. Prišel je v Halifax, Kanado leta 1948 in po prvem letu, se je nastanil v Torontu. Služil je kot mizar za 43 let pri James F. Gi-llanders Fine Woodworking. Imel je več patentov (novih izumov) in dela njegovih pridnih rok se še danes vidijo pri Torontskem gradu Casa Loma, kjer je naredil glavna vrata.
Zaljubil in poročil se je z Julka Zorc, ki je bila rojena 1923 v Gabrju, Dobrova pri Ljubljani. Na žalost, nas je zapustila 25. februarja 2007.
Ne bomo pozabili njegovih dobrot in velikodušnega srca. Nikoli ni pozabil njegovih slovenskih korenin, slovenske pesmi in katoliške vere. Hvala Vam ata, ki ste nam posredovali globoko vero, ljubezen in vse dobro, kar ste naredil za nas, vaše otroke ter vaše vnukinje in vnuke. Njegov najlubši pregovor, ki je vklesan na plošči doma je: "Ne le kar veleva mu stan, temveč kar more mož, je storiti dolžan."
Mirno je zaprl oči v 96. letu svojega življenja, v Torontu, 18. aprila 2015.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so molili za Mihčevovga Francelna in ga obiskovali. Prisrčna hvala duhovnikom g. Toniju Burji, g. Emmanuel Herkel in g. Fredy Mery za zakrament bolniškega maziljenja, župniku g. Tinetu
Batiču za molitve v pogrebnem zavodu, g. Tinetu Batiču in G. Janezu No-sanu za pogrebno sveto mašo in za zadnji blagoslov. Hvala tudi nosilcem krste: Peter Pinterič, Emma Spelt, Paul Spelt, Tom Spelt, Adele Stražar in Robert Stražar. Hvala organistu Jožetu Oražmu ter pevcem iz Marije Pomagaj in Marije Brezmadežne. Hvala tudi gospe Mariji Soršak in njeni pomočnicam za odlično kosilo.
Naj dobri Bog obilno povrne vsem, ki so nam izrazili njihovo sožalje, poslali cvetje, darovali za svete maše ali za Dom Lipa in Alzheimerjevo društvo, obiskali pogrebni zavod, se udeležili pogrebne maše, nas spremili na pokopališče in sočustvovali z nami ob pogrebu.
Dragi Ata, počivaj v Božjem miru. Naj bo Gospod Tvoj bogat plačnik. Uživaj večno srečo z Njim, ki si ga vztrajno vse življenje častil s tvojo molitvijo in ljubeznijo.
Žalujoči in hvaležni: sin Andrej z ženo Ani (Demšar), sin Martin, hčerka Helena s možem (Jan Karel Spelt), vnukinji Adele Stražar in Emma Spelt, vnuki Robert Stražar, Tom Spelt in Paul Spelt, sestre v Sloveniji Roska (Pintarič), Mici (Grad), Pepca (Pirnat) in Ančka (Kovač), pokojni bratje Ciril, Tone, Jože, Ivan in pokojne sestre Ivanka, Slavka, Mihela in Tončka.
ZAHVALA
S težkim srcem in žalostjo nas je 25. maja 2015 zapus- ■ -tila naša ljuba mama, stara mama in prababica Marija 5S» Novak roj. Petrovčič. Rodila se je 2. februarja 1923 v Za-klancu pri Horjulu v Sloveniji.
Iskrena hvala g. Tinetu Batiču za obisk v bolnici, molitve, pogrebno sv. mašo in slovo na pokopališču.
Prisrčna hvala tudi pevcem Anici Sluga, Danilu Volku in Danilu Baši za lepo petje pri pogrebni sv. maši. Hvala tudi organistinji Joan Šibenik.
Lepa hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za dobro kosilo in postrežbo. Hvala tudi Miroslavu Vodopivcu za pomoč v dvorani in baru. Hvala Roziki Nesich za vso pomoč in prijateljstvo.
Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za Dom Lipa, za svete maše, rože in za posebne namene.
Mama, stara mama in prababica, počivaj v miru in za vse ti še enkrat hvala.
Žalujoče hčerke Marija Sinko z družino, Vera Mesec z družino, Dora Mesec z družino, Kathy Furgala z družino, sestre Ivanka, Francka in Julka ter ostali sorodniki v Kanadi in Sloveniji.
"Koštrun je najbolj neumna žival na svetu, kajne?" vpraša mladi mož svojo ženko.
"Tako je, koštrunček moj."
On: "Tako si neumna, da ne ločiš osla od konja!"
Ona: "Ali sem ti že kdaj rekla konj?"
"Ne, Janez, nocoj me ne bo v vašo družbo. Povej tam zbranim, da moja žena pravi, da se mi nocoj ne ljubi z doma."
Učitelj: "Tri dni te ni bilo v šolo. Pri-nesi mi opravičilo! Podpiše naj ga družinski poglavar!"
Tinček: "Mama je odpotovala v Ljubljano. Ali zadostuje očetov podpis?"
Učitelj obravnava v šoli čase pri glagolih.
"Če pravim: Pepček je pojedel jabolko - kateri čas je to?"
"Pretekli čas!"
"Dobro si povedal! Če pa rečem: Oče ima denar - kateri čas je pa to?"
"Tam, okoli prvega v mesecu, gospod učitelj!"
"Atej, kako dolgo pa je treba hoditi iz Velikovca v Celovec peš?"
"Kakih šest ur," je menil oče.
"In iz Celovca v Velikovec?"
"Tudi šest ur!"
"Čudno!" je dejal sinko.
"Zakaj čudno?"
"Poglej, atej! Od božiča pa do novega leta je sedem dni. Od novega leta pa do božiča jih je pa 358!"
"Petrček, koliko je enajst in trideset?"
"Pol dvanajstih."
V jetniško celico je prišel nov gost. Ko so ga stari kaznjenci vse povprašali, je eden rekel tudi: "Torej, poročen si! Ali se ne bojiš, da ti žena medtem zapravi premoženje? Pet let je dolga doba."
"Tega moja žena prav gotovo ne bo storila. Prvič je prepoštena in drugič je tudi ona v zaporu!"
Veletrgovec je kupil nov avto. Takoj drugi dan ga je preizkusila žena, ko se je peljala na sprehod. Zadela je z njim ob cestni kamen in čisto skrivinčila blatnike. Hujše nesreče ni bilo.
Proti večeru je gospa vprašala sina, kaj je rekel oče, ko je opazil škodo.
"Ali naj izpustim kletvice in krepke besede? je poizvedoval sin."
"Seveda, kar izpusti jih."
"Potem pa ni nič rekel."
Potepuh: "Gospa, lačen sem."
Gospa: "Zakaj pa nedelate?"
Potepuh: "Saj sem poskusil, a potem sem bil še bolj lačen."
Na velikem plakatu pri ameriški bencinski črpalki je pisalo: "Pozor -državna meja! Zadnja prilika, kjer lahko tankate liter za 28 centov!"
Turist je dal napolniti tank. Ko je plačeval, je mimogrede vprašal: "Koliko pa stane bencin na oni strani?"
"24 centov," je po pravici povedal mehanik.
TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.
1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri.	9 a.m. - Noon Sat.
Slovenski okulist se priporoča
Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)
Ophthalmologist (eye physician & surgeon)
28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8	Tel.: (416) 750-8149
CATHOLIC CEMETERIES
ARCHDIOCESE OF TORONTO
www.catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912
DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • June 2015
BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
Slovenia
Credit Union
725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871
TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall
_Tel: (416)531-8475_
23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG
V pomoč članom in Slovenski skupnosti.
Vabimo vas, da nas obiščete. www.sloveniacu.ca
§ KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA			
' NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI			
	747 Browns Line		611 Manning Ave.
	Etobicoke, Ontario		Toronto, Ontario
	M8W 3V7		M6G 2W1
	(416) 252-6527		(416) 532-4746
vloge	investicije	posojila	zavarovanje druge usluge
◊ Hranilne	◊ RRSPs/RRIFs	◊ Osebna	◊ Za potovanje ◊ MasterCard
◊ Vezane	◊ Delnice	◊ Hipotečna	◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking
◊ Čekovni račun	◊ Mutual Funds	◊ Gradbena	◊ Posojila ◊ Menjava $US
◊ TFSAs	◊ RESPs	◊ Line of credit	◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat
	Website: www.krek.ca (ATM)