,044**** d.. -obot,^ ' in pr»«n»kot. s»d Hotttejs. Ssturdsjs, PROSVETA .VEAR XXVIII. c«n» lista J« H-00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, Ili», TOREK, 23. APRILA (APRIL 23), 1035, Urtdnitki ia uprsvnitkl prostori! 8M7 S. Uwnii»lc A v«. Off m« of Publiostisn: 2067 South Uwod«le A TO. Tolvphono, Ruckw«ll 4W04 mrnmrn Jumo It. IMS. .t Um port-orfl«. l»u—te. ik. A* * Ommttm « Marah I. in. Subtcrtplion 16.00 Ys*rty. STEV.—NUMBKR M« fdealska" vlada namerava zavarovati sistem z nove strani AecopUnc« for moiMng ot spscisl roto of postag« providod for in sjstion 110», Act of Oet. t. 1»17, suthoriitd on Juno 14, 1WS. T .^rotiranih farmarjev misli napraviti—ka-Jliite. To idejo je skotil poljedelski tajnik /allace, ki je pred zborničnim odsekom pove-I ds to bajtarske razmere na bombažnem m "preveč ugodne za prevratne agitator-Načrt je, da bodo siromakom prodajali ibo zemljo na dolg rok odplačevanja lington. - (FP) - Naj-skema administracije za fanj-e" farmarjev na sličen kakor jih vlada "rešuje" let je te dni pokazala gla-L&ji zbornici kongresa, ko (jedelski odsek pričel z za-mji o zakonskem načrtu orja Bankhcada in kongres-loncsa. ukor je razvidno iz nasto-jedelskega tajnika Walla-eeden glavnih namenov te ealske" zakonodaje zašči-pitalizma pred radikali-To se mogoče nekam čud-ii, "reševanje" farmarjev nem protektiranje profit-istema, ki je glavni krivec jslabejra položaja in krize Ampak VVallace mora že kaj jrovori; saj je učen n glavni kum AAA, če ne )n je kongresni kom frove-,a se mu sedanja situacija ajtmninskimi farmarji in lelskimi bajtarji čisto nič »de, "ker so tla preveč u-za komunistične in socia-aKitatorje". In ker je on širjenju "prevratnih" idej armskim proletariatom in »roti nasiljem, je kongres-»odučeval, da je "treba far-i privezati na obstoječi »i- tor hitro pridejo do nekaj zemlje, čeprav je faktični dar nekdo drugi, tedaj se Kajo na vsak radikalizem jtanejo jrluhi napram "premim idejam. In ker je teh bankrotirati i h in najem-ih farmarjev vedno več in Število "zaVfcema gigantič-»pornje","je treba ta tok niti in brezpravne farmarje zati na obstoječi sistem", f namen Kankhead-Joneso-o*nutka. tem načrtu naj bi vlada la še eno "alfabetično žu-»mreč ustanovila bi "Far-Homet)wnership" korpo-»li nekaj |H>dobnega z e-l!Jard(, kapitala. S tem de-in s to korporacijo naj ,la ustvarila novo vrsto va-h kmetov, ob katere bi se 'j Sanjal val prevratni-■;itv*aj tako pravijo "new-rJ» z VVallacem na čelu. v .adna korporacija bi nam-[»Ijovala ^mljo in nanjo na-r\razlaične farmarje in pravnikmetski proleta-kapitalisti1' bi dobili , "»mlje. ki naj bi bila T*rrr*- To farmo bi vladi MVa > lahkih Utnih ob-, k '»> -koraj dve genera-' " vne posn či, bi v 50 lastninsko s t. m faktično nič ne izboljšal od sedanjega položaja, ker bi si v najboljšem slučaju mogli napraviti le borno eksistenco ter bi živeli v iluziji, da "farma" mogoče enkrat postane njih last. Na slabi zemlji bi pa sploh še eksistence ne mogli napraviti. M In kar se tiče bombažnega juga, kjer so "tla najbolj ugodna za komunistične in socialistične agitatorje", veliko radi politike AAA, je ta skema "reševanja" farmarjev absolutno iluzo-rična. Kakor že rečeno, bi od nje imeli koristi le plantažniki, ki so pO navodilu .vlade vrgli v puščo 40% zepilje, seveda najslabše zemlje, zakar pa prejemajo—odškodnino. In ker te zemlje ne potrebujejo, jo bodo radevolje prodali stricu Samu. Na drugi strani so pa majhne bombažne farme pravi ekonomski anahronizem in obetajo postati še večji spak z iznajdbo novega stroja za obiranje bom-baža. Mali farmar, brez vsakega kapitala in še zadolžen od glave do temena vladi, ne bo mogel napraviti niti eksistence, ker ga bo na trgu ubil kapitalizem s svojo strojno produkcijo. Norman Thomas pravi, ako je vladi res na tem, da izboljša položaj farmarjev, tedaj ni druge poti, kakor da uniči 3edanji plantažni sistem z visokim davkom in organizira bombažno pridelavo na zadružni podlagi; to je zapadle plantaže naj odda kmet-skemu prebivalstvu, ki se organizira v poljedelskih zadrugah. "Nevvdealerji" tega seveda ne bodo nikdar storili, ker njim je na tem, da "privežejo farmarja na obstoječi ekonomski sistem." Detroitski škof odgovoren za Coughlina Naznanil je, da je župnik pod njegovo zaščito bili m". pravico priveza- rrae je to prav naseljeva-"nevvdeal-\ o katerih i toli-ar storila. ri«ti bi od »ce kompasi plantaž-farmarji", !»i s«* izne-*o prišli s !»-antažni-•i pa iz-'••mlje, ka-«» dober de- oseat pra-nato Detroit, Mich. — Rt. Rev. Mi-chael J. Gallagher, tukajšnji katoliški škof, je zadnjo nedeljo nastopil na radiopostaji pred običajnim govorom "fathra" "Coughlina in naznanil, da mora pojajsniti na ploho pozivov in vprašanj, ki jih prejema zadnje čase, da je on odgovoren za politične in socialne pridige župnika Coughlina. On mu je dal dovoljenje, da lahko tiska in govori v tej smeri, ker je prepričan, da je to v soglasju z nauki katoliške cerkve in da je to "božja volja". Coughlin bo nadaljeval svoje radiogovore in svojo akcijo v "Uniji za socialno pravičnost" pod njegovo zaščito in v njegovem imenu,, ne pa v imenu katoliške hierarhije v Združenih državah. Coughlin je kasneje v svojem govoru naznanil, da se U teden začne ''akcija" v njegovi Uniji socialne pravičnosti. Prvo zborovanje bo v Detroitu in temu zboru bo predsedoval michigan-«ki governer Fr. D. Fitzgerald. Governer Fitzgerald je pa takoj izjavil, da ga je "father" Oiughlin sicer povabil na zborovanje v Detroitu, toda on je povabilo odklonil! Domače^ vesti Otrok umrl Point Marion, Pa. — V Lake Lynnu je umrl 14-mesečni Mihael Bučan, član mladinskega oddelka pri društvu 494 SNPJ. Dva nova grobova v Clevelandu Cleveland. — V mestni bolnišnici je po dolgi bolezni umrla Angela Verk, roj Perušek, stara 64 let in doma iz Saj ovca pri Ribnici. V Ameriki je živela 46 let in zapušča odrasle otroke. — Operaciji na slepiču je podlegel 24-letni Louis ZakrajŠek, rojen v Ameriki. Mladenič, ki je bil aktiven športnik, zapušča dva brata in dve sestri. Vest o "štorklji" Hutchinson, Pa. — Pri družini Ponebhek v tej naselbini se je oglasila "štorklja" in ji pustila krepko hčerko. Vse zdravo. Vesti iz Argentine Buenos Aires, Arg. — Dne 16. marca je v bolnišnici umrl Lovrenc Kralj, star 50 let in doma iz Sv. Križa pri Trstu, klesar po poklicu. Tu je bil šest let in zapušča ženo. Dalje je podlegel o-peraciji Josip Simčič, star &4 let, zidar po poklicu in doma iz Gornje Vrtojbe. V Argentini je bil šest let in zapušča ženo ter pet otrok v starem kraju. Senator Borah se jezi nad burbonci Wa8hington, D. C. — Senator Boi ' Je t tj dni na zborovanju Ameriškega društva časopisnih urednikov silno udaril po onih patriotskih organizacijah in posameznikih, ki si domišljajo, da so "edini čuvarji amerikanizma in ameriških principov ter institucij" in ki vodijo kampanje za pobijanje komunizma in fašizma, pri tem pa sami uničujejo svobodo govora, tiska in zborovanja, kar je najdragocenejši ameriški princip. Borah je rekel, da sovraži fašizem in komunizem, odločno pa odklanja vsako pobijanje teh ekstremov v škodo svobode govora, tiska in zborovanja. Vodilna nemška komu-nista najdena v zaporu Berlin, 22. apr.—Iz zanesljivih virov poročajo, da se nahajata Ernst Torgler In Ernst Thaelmann, prominentna nemška komunista, o katerima se je govorilo, da so ju naciji ubili, še vedno v zaporu. Thaelmann, bivši načelnik komunistične stranke, je zaprt v jetnišnici Moabit, v katero je bil odveden kmalu potein, ko so ga naciji aretirali v mlu-cu I. 1933. Da li ga mislijo nacVjskc avtoritete ponovno |>osJwvitj pred sodišče ali držat^ po- ru, ni znano) Torgler, ki je bil Af lavni obtoženec v znanem procesu zaradi požiga v nemškem parlamentu, ki se je vršil pred |H>ldrugim letom, se nahaja v jetnišnici •Ploetsensee. Informacije se glase, da avtoritete postopajo z njima kakor z drugimi jetniki in da uživata enake pravice. Stoti poskus samomora ponesrečen Budimpešta, 22. apr. — Izstradana ženska po imenu Karo-lina Munkaš je včeraj skočila v Donavo, toda policija h j* šila smrti. Nato je bilo dogna-no, da je bil to že stoti poskus te žeske. da se iznebi življenja, toda vseh sto | rjskusov je bilo ponesrečenih. Največkrat je ako-čila v vodo. possusila pa je tudi s strupom in plinom, a v»elej jo je nekdo otel smrti. protest prptl na-c/jski propagandi na danskem Copenhagen, 22. spr. — Kot protest proti nacijski propagandi, katere cilj je ponovna združitev ozemlja v severnem Sles-vigu z Nemčijo, eo danski kmetje v južnem delu Jutlanda okli-cali velike masne demonstracije, s katerimi hočejo prisiliti vlado na pobijanje hacijske nevarnosti. Peter Nielsen, vodja kmetov, je naznanil pohod v glavno mesto, kjer bodo zahtevali, da vlada podvzame odločno akcijo proti nacijski propagandi. Izjavil je, da bo teritorij spet prišel pod Nemčijo, Če vlada ne bo u-stavila nacijsklh aktivnosti. Prebivalstvo teritorija se je pri plebiscitu, ki se je Vršil po svetovni vojni, izreklo za pridružitev k Danski. H. P. Hanssen, bivši član danskega parlamenta, je obtožil Nemčijo, da ustanavlja in financira privatne šole v severnem Slesvigu, ki širijo nscijsko propagando. amerTka ima rekord v—brez. POSELNOSTI KAPITALISTI SO ZDAJ ZA PODALJŠANJE NRA Trgovska zbornic* priporoča poda I ji« nje "FRONTA" PA NI ENOTNA Ženeva, Švica. —'Delavski u-rad Lige narodov je Združenim državam zopet dal prvenstvo v — brezposelnosti. Kakor je razvidno iz pregleda tega urada o brezposelnosti v raznih državah, trpi Amerika najbolj vsled nje. Po njegovem poročilu je bilo brezposelnih v navedenih državah: Marca INI Amerika Anglija Namllja Španija KranrIJa Peljaka Kanada ll.Jlt.0M . 1,111,441 . I.TM.1T« 4HK.1I« IM!« Marca 1114 n.aia.Mt 2.117,««« 1,171,411 III.NT Mi.m >••.••• II.NS Polet Amelije Earhart v Mehiko Mexico City, 22. apr.—Znana ameriška letalka Amelia Earhart je zadnjo soboto priletela semkaj iz l^os Angelesa v dobrih 13 urah, toda njen neprestani polet je bil pretrgan v Nopali, okrog 60 milj severno od Mehiškega mesta, ko je morala iti na tla zaradi neke—mušice, ki ji je priletela v oko. Vsaj tako je poročala. Letalka je tu dobila oficielni sprejem. Včeraj je pa Earhartova namignila, da mora poskusiti z neprestanim poletom iz Mexico Cityja v New York v prihodnjih 10 dneh. Velikonočna bitka v Chacu v Juz. Ameriki Asuncion, Paragvaj, 22. apr. — Krvavo bojevanje v sporni provinci Gran Chaco med armadami Paragvaja in Bolivije, ki je trajak> ves vdikonočni teden, je doseglo višek na veliko nedeljo, ko se je izcimila ena najsrditejših in najkrvavejših bitk na 120 milj dolgi fronti v teku vse te vojne. Bolivijanci so izvršili silovit protinapad z namenom, da ^okupirajo mesto Charagujo, toda bili so odhiti s Wa*4hington. — (,FP) — Administraciji je priskočila na pomoč tudi Ameriška trgovska zbornica, ki po svojem predsedniku H. I. Harrimanu priporoča podaljšanje NIRA, uključiv-ši točko 7a, dokler ne izreče zadnje besede o nji zvezno vrhovno sodišče. "Moja vera v temeljne principe NRA je neomajana In v imenu Ameriške trgovske zbornice priporočam podaljšanje zakona. ko poteče 16. junija, z nekaterimi spremembam i," je govoril predstavnik velekapitali-stičnih "mogulov" pred finančnim odsekom. Harriman je bil poleg nekaterih drugih velekapitalistov med glavnimi očeti NRA. Pri njenem sestavljanju in pozneje pri piloti ran ju je imel važno besedo, "kar je odgovor kongn-su" z ozirom na urgiranje trgovske zbornice za "samovlado biznisa." In ker je velebiznis dobil "samovlado" z NRA, je naravno, da želi uživati nemoteno ta privilegij s sankcijo vlade tudi v bodoče. Med kapitalisti sicer ni enotne fronte, ker nekateri grme proti vladni birokraciji. Anv pak to grmenje proti NRA je bolj hipokritično kakor iskreno in namenjeno predvsem za — galerijo. Pri tem igrajo vaino vlogo tudi politični interesi. Ampak burbonski kapitalisti, ki podpirajo tisto stranko, ki je na krmilu, so se že uverili, da imajo v sedanji administraciji vnetega protektorja sedanjega sistema in so se popolnoma sprijaznili z njo. Tudi sekciji 7a več ne nasprotujejo, ker je le na papirju in kot taka brez pomena. Za njeno podaljšanje so zgolj iz praktičnih razlogov — kot vada A-meriške* delavske federacije, katere pom vrhovno sodišče dalo brco tudi na papirju kakor hitro pride pred ta tribunal. Zaenkrat jim pa še lahko sluii za "horse t rad Ing" ali: "ti po-čehljaj mene, jaz bom pa tobe." Federacija sicer zdaj stavi vse na VVagnerjev osnutek za nov delavski odlsir, toda Im> tudi od tukaj odneula prazno vročo. Prvič je malo upanja, da bo osnutek sprejet in drugič, Če se to zgodi, Im i sprej4tt pa v taki formi, da se bo izkazal za burne-rang, ker je ameriško (Havstvo težkimi izgubami; na tisoče Uo-jbrez svoje stranke |*>litična nič-livijancev je bilo ubitih in ra- ia. Zakon pa Izvaja tisti, ki njenih. j ima politično moč. Predsednik n*kr doto odrine urnuni/Mrl j« v Vorko (i no) •»« pogovarja z bre/fH^lnim delavrem. Eden ubit, sedem ranjenih v rudarski vojni Člani unije UMWA napadli progresivne rudarje v Springfieldu Sprtngfteld, III., 22. apr.—Policijske avtoritete so sinoči izdale zaporna povelja za predsednika illinoiskega rudarskega diatrikta UMWA in dva druga, ki so včeraj popoldne streljali na skupino progresivnih rudarjev in ubili organizatorja progresivne rudarske unije in ranili sedem drugih. Umora so obtoženi Ray Ed-mundson, proviaorični predsednik illinoiskega rudarskega diatrikta UMWA, William Fur-low in Fred Thomason, član UMWA, ki je bil tudi ranjen In je sedaj v policijskem zaporu. Napad se je izvršil v središču mesta, v bližini poelopja državne zbornice. Člani progresivne unije so bili napadeni, ko •o stali pred uradom svoje organizacije in so pogovarjali. Napadalci so privozili mimo skupine v avtomobilu in izzivali progreaivce, potem pa se Je pričelo streljanje. Edris Mabie, ki je pomagal pri organiziranju progresivne unije, je bil smrtno ranjen in je kmalu umrl. Krogle so podrle na tla sedem drugih in dva od teh sta težko ranjena. Policijski načelnik Carl F. Nueess je dejal, da Je Thomason priznal, da sta bila t njim v avtomobilu Edmundson In Furlovv, Vsi ti so bili ranjen t, toda policija še ni ugotovila, te ao dobili poškodbe v kritnem streljanju ali pa Je kdo iz skupine, ki Je stala pred uradom progresivne unije, tudi streljal. Progresivni rudarji so na shodu, ki se je vršil pred napadom, sklenili piketirati promo-gorov VVoodside, ki je last P«*a body Coal Co. in katera obratuje ta rov v smislu pogodbe, k I jo je sklenila z l/ewisovo rudarsko unijo. Poleg omenjenih so bili ra njeni John Ushman, Dominic Bertinitti, Joseph Pogiannl, VVilliam Ford, Charles Nefch In Arthur Gramllch. Slednji Je bil težko ranjen in zdravniki pravijo, da bo najbrž (»odlegel poškodbam. Potresna katastrofa na Japonskem Okrog 3000 mrtvih na otoku Formosi Tokio, 22. apr. — Posledica dveh silnih potresnih sunkov, ki sts v nedeljo zjutraj zazibala o tok Form oso, je bila brez male-ga rtOOO mrtvih, 12,000 ranjenih, 2M.tKKi oseb brez doma, 16,49.1 hiš razdejanih in 20,000 poškodovanih. Ja|H«nska vlada ji* |>oslala zdravniško |»omoč ob v<*čji ar* madi vojaštva. tooriNkem ozemlju, kitajskem obrežju in na FilipiriHkih otokih. , (Otok Form osa je bil kitajska posent In okupiran po Ja* ponrih leta iMOft Prebiva le I so večinoma Kitaj«-!- Leži severoia* piflno od Filipinov,) Cikaike klavnice pred novo slavko Chicago V čikaških klsv-nirah se Je pojavilo novo Ntav-kovno gibanje rri4akta medsebojne vojaške pomoči v slučaju sovražnega napada na prvo ali drugo državo pomeni prvi neuspeh sovjetske diplomacije v zadnjih petnajstih letih. V tej dolgi dobi Je sovjetska diplomacija žela same triumfe, ker je znala iarabitl situacijo v svoj prid. Veliki uspehi sovjetov na vseh mednarodnih konferencah v jsivojni dobi so hipnotizirali ves svet. (Ruski tisk je Š4'le včeraj informiral javnost o začasnem zastoju sovjotsko-francosklh pogajanj glodo sklenitve militarlsti-čnega pakta. Maksim Litvinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, s« bo vrnil iz ženeve v Moskvo Jutri in poroča! o stvari. Obiskati je imel Pariz, kjer Je bilo že vse pripravljeno za podpis pakta, potem, ko je bl! Informiran, da francoski kabinet tre bo odobril pakta, če Rusija ne obljubi, da ne bo vodila revolucionarne propagande v Franciji, je pa poset preklical.) Izkušeni opazovalci evropskih afer so soglasnega mnenja, da se ne more nobena diplomacija primerjati z rusko. Na vseh konferencah in pri vseh pogajanjih v povojni dobi si je znala Rusija utrditi svojo pozicijo. Oba »o-vjetska zunanja komisarja — Clčerin in Litvinov — sta se Izkazala kot premetena diplomata, katerim drugi evropski lisjaki niso bili kos. Rdeča Rusija Je bila osamljena po vojni in vsa Evropa je bila združena proti nji. Nahajala se je v taki situaciji kakor francoska republika v Času, ko Je Napoleon prevzel vrhovno poveljništvo nad njeno armado. Kakor takratna Francija, tako je bila tudi Rusija obdana od vseh strani s sovražniki. Teh sovražnikov Je imela toliko, da so bili drug drugemu napoti In se niso mogli zcdlnitl, kaj naj store z njo. To je omogočilo Rusiji storiti Isto na |s>lju diplomacije kakor Napoleonu na Isijlščlh — izma-nevrirala jih je |s>sam4*zno In porazila drugega za drugim. Tako je nanizala celo vrsto diplo-matakih trlurnfov, |»ostale članica Lige narodov in kot glavna zagovornica človeških Idealov je počasi pridobivala pristale v vseh državah. Dvanajst milijonov Kitajcev gladuje N,qiking, 22 apr, Osem ki lajskih provinV z dvanajstimi milijoni prebivalcev je |>odvrže-nih strašni lakoti, kl Je dosegla višek zadnje tedne. N4**r4»čn! ljudje ae hranijo / drevesnim lubjem, koreninami in celo z ilovico. Na tiiosse beguncev prihaja v Nanking in kitajsks vlada je organistrala vse >voj<« sile za jtomožno akcijo. Lakota Je rezultat vidik« suše v prejšnjem letu in civilne vojne. Province llu-nan, Anhvsj in llu|»eh so naj* bolj prizadete. Ženski kongres obsodil lincanje v Ameriki Istsnbul, Turčija, 22. apr.— M4«lnar«*lnl Ženski kongres, ki se vrši v starem Carigradu, j« v noboto obsodil linCanJe zamor. •*v v Združenih državah. Kon* gre« sentavljM okrog 300 delegat InJ Iz M d«*Ž4»l in resolucijo o ameriških lin/arijih Je predlo-žils zsmorsks delegatlnja t Jamajke, PROSVETA ITIE EN L!GIITEN M ENT euaiLO im uitnima iiormu nabodmi jbdmotb Or—■ ti u4 NtnHIu: M Z4ru*rM Irimr, (Imt ChlcM.) !■ Kammim MM m M*. UN - p* H* U*n lm»; m OUmm Ui Ctoar* »7U u mU. Wt». »II m I>hmHW ■ u>«ii»IIih raUai tot Um Unlud BUUa IumH CfclM#t) mmd Cm*m4m M* i" r—' Ch^mgm mmi CW« »7 M p« Mfl M«»UM »N MT c Cm« mIu>« po Mu»HU, dr »m«. |MMn« IU.) M vrMi* im410*uU« I« V »Intel«. te Ja *r*UAU pošlmlmo /Utwti*lM »»u» «/• W"*«>»> —!!»■—rtlpu ut mmmv& ttikM «n4 ubMSkiUd MtKh* »UJ »trt U ntumi OOwt mauirnvu. »odi m iterta. i»l*r*. rte., wlll k« rl»n*4 to M«Srr oaJr mtme«|»«M b, —lf«< Jr-.»r| »ud Mamin* M 'M ter l"M • II*UM* I 1'KOHVETA Uli ti *•. U»MtoW Lki«Mt«. IlIlMte. MKMHKM Of THE KKDEBATKD PUM _______________________' )3s ...... JM Ameriška piramida Amerika je v ekonomskem oziru velika piramida. Na spodnjem koncu piramide, ki ae razpro* atira po vsej republiki, so ekonomski nimanlči. To so mezdni delavci in mali farmarji. Obojih je največ. Jos. M. Pattsraon, urednik lista The New York Daily Nevvs, priznava, da Je bilo v Združenih državah "v letih največje proaperitete 96 odstotkov vseh družinskih očetov v industrijskih mestih, ki so prejemali manj ko $2000 letnega zaslužka. Ti spadajo na spodnji konec ameriške piramide. Sreda piramide, ki je že precej ožja od spodnjega konca, je sestavljena iz malih podjetnikov vsake baže, profesionalcev, javnega in privatnega uradniitva — sploh iz srednjega stanu. To so "srečni" ljudje, ki imajo $8000 do $10,000 letnih dohodkov in dosledno v ogromni večini sanjajo, da bodo nekega dne milijonarji. Teh ljudi je bilo "'v dobrih" časih več milijonov, ampak danes se je njih število precej skrčilo. Kam so šli? Ali so pomrli? Ne, šli so na dno piramide . . . Vrh ameriške ekonomske piramide je pa zelo koničast ali po domače špičast. Deli se v tri skupine. S|K>dnja skupina šteje okrog 400,000 posameznikov in družin. To so oni, ki imajo od $10,000 do $100,000 letnih dohodkov. V "zlati dobi", ki je trajala od 1923 do 1929, je U skupina pomnožila svoje dohodke 96 odstotkov. Srednja skupinu na vrhu šteje okrog 40,000 posameznikov in družin. Ta grupa je v omenjeni "zlati dobi" povečala svoje dohodke 207 odstotkov. V tej grupi so oni, ki imajo od $100,000 do enega milijona dolarjev letnih dohodkov. Na vrhu piramide, prav na šplci, Je pa 400 magnatov, ki so bili na višku ameriške prospe-rltete milijonarji in multimllijonarji in njih dohodki so odebeleli 234 odstotkov. To so pravi vladarji Amerike. Prej omenjeni urednik Patterson piše, da je v letu 1926 en sam odstotek ameriškega prebivalstva kontroliral 50 odstotkov vsega ameriškega bogastva! • Takšna je slika. In še se dobe slepci, ki vprašujejo, kako je mogla priti depresija. Hm! Zakaj rajo ne vprašajo, ilali jo v takšni ekonomski zgradbi kaj drugega sploh mogoče ko kriza vsako kratko dobo? 0« en sam odstotek poseduje več ko polovico vsega bogastva, kako in naj kje ostalih 99 odstotkov dobi nakupno silo, erltete p rod uc i raj o, da ljudem |M»kajo mišice in kosti -i producirajo brez vsakega načrta in kar na slepo, samo da bo več dobička t« lastniki produkti . ,ia bo čini več ljudi obogatelo; to traja nekaj let in potem mora priti — maček. Bogatini ne morejo sami izrabiti vsega bla ga Spodnja plast piramide bi gN lajiko pori -bita. a nima kupne moči. nima dovolj za.tluika. 1 ««daj mora priti kriza, ki traja toliko časa. ua m« bogatini iznebe blaga In s|irt lahko prtwiu-cirajo za trg * dobičkom in vsa stara igra se ponovi iznova. Drugi pumoCi nI, kakor da si- poruši piramid«. To »o Ze davno s|N»aiiali vsi — rasen slepcev, le iaJ, ker Je Se toliko slepcev. —. vršiček piramide mora priti dol na sredo In dno piramide se mora dvigniti tudi ua sredo tako, da ne bo preveč na vrhu in nikdar premalo mi dnu. Z drugimi kamedami: p rodu V cija b za trg in privatni dobiček se mora umak mtt produkciji za porabo in samo aa porabo! To je edina pametna in |>o*tefia ureditev ekonomskega življenja pa naj se imenuje kakor hoče. Glasovi 8 VET A Zanimive beležke Nafti polhu1 ar j i ki mi Gowanda, N. Y.,—Pred enim mesecem so se v nall naselbini vršile volitve za župana ter dva mestna moža. Za stolčke so ae vlekli demokratje in republikanci in, kakor že desetletja, so tu Volilci so odobrili načrt, da se zgradi nova mestna hiša s poslopjem požarne brambe. Ravno tako je bil sprejet načrt za boljšo ljudsko knjižnico. Kandidat je za mestne službe, posebno oni, ki so bili izvoljeni, so obljubljali Slovencem, da se pastirji na zapadu zaljubljajo in se streljajo med seboj. Ali pa takšnih, ki kažejo, kako se ta ali ona država pripravlja na novi »vetovni maaaker nedolžnega delavstva za profite tistih, kateri vojne napovedujejo in po- di sedaj odnesli zmago zadnji. jejo ubogo delavstvo na boji *če, da se ubija za blagor domovine, oni pa doma sede pri dobro obloženih mizah ter ku jejo načrte za svoje koristi, medtem ko se njih delavstvo ko lje, ne da bi v resnici vedelo, za kaj pravzaprav gre. Ce bi imel jaz pri tem besedo, bi šle tak- bo ulica, na kateri največ Slo-|lne f«vaj«Ine slike rakom žviž-vencev živi, tlakovala letos, za ker n,8° drug0 kot H,ePil0 za katero imajo skoro tisočak, osta lo se bo pa dobilo od države, o-krog 76%. Sedaj pa, ko so zasedli svoj« stolce, gre iušljajo-ča kampanja okrog, da bodo ta denar vtaknili v gradnjo mestne hiše. Slovence davkoplačevalce ljudstvo. — John Matekovich. Novice iz vzhodnega Ohia HeHair«, O. — Več kakor dva meseca nazaj se je širila govorica, da bo rov it. 6 Rail River Coal Co. zopet pričel z obrato-„, „ T ^ „ w ^ u.,»UKI^tMl,vi; vanjem 1. aprila. Nad 500 pre-vprašam, ali bodo v resnici le za mogarjev je to govorico z vese-molzno kravo tem politišnom? Pozdravilo. Upali smo, da Ze desetletja plačujete nekateri'60/110 P° Petmesečni brezposel-davke in kraj, kjer se vas veči-| n0Htl» odk*r Je rov prenehal z na nahaja s svojimi domovi, i* obratom, zaslužili vsaj za -borno gleda kakor da so te hiše zrast- življenje, toda tudi to upanje je le šele pred dvema letoma, pot »P^valo po vodi. Datum, m ko ima ta rov pričeti z obratom, so podaljšali na 16. aprila. Zopet nič. Delodajalec nas tolaži, da Ima upanje, da se z obratom prične vsak čas. Tako čakamo naznanila od kompanije, da nas pozove na delo. Kruleči želodec se pa ne zmeni za tolažbo; on hoče hrane, šel« potem se potolaži. Čre-mogarji ne vemo nič defiinitiv-nega, kdaj rov št. 6 prične z obratom. Se novembra meseca L 1. sem se z ostalimi premogarji registriral za občinsko delo, pb še do danes nisem dobil poziva na delo, Za svojo osebo raje delam za borni kruh kakor bi pa prosil miloščine v obliki relifa. Naši ohijski demokratski voditelji okoli relifa in občinskega T« vrstice sem napisal, da si ro- ttZZ iIV* ™ ^ jaki volilci in davkoplačevaki ',~aJ^kanje brezposelnega de- zapomnite ter pri drugih voli- ^K,. ^ ".fr tvah pomečete kompanijske bo-1^ «J zvezna vlada prisilje- se ven iz mestnih služb kjer bi'Z T!™r ir ^ ^V* ne smelo biti prostora za nje.1^ prT» 1 ^ ^ Urad°V' Dne 20. ma^a so^ v lukaj ' 110 » sijali i -denar- šnjem S. N. domu kazali film Iz iZu^l Rusije. Naslov Je bil: "Sovjetl narodu. taka, kakor kje v gorjanskih gozdovih. Zakaj? Delamo v tukajšnjih dveh tovarnah in bosje teh tovaren so naši mestni možje. Cemu? Ali ni drugih zmožnih mož za ta posel? Imamo jih, rojaki, toda večina izmed nas ne vidi kaj se skriva sa temi kom-panlJskJml možmi. Tovarnarji se prsv dobro zavedajo, da čim več svojih zvestih hlapcev po-sadijo na mestne stolčke, tem bolj pohlevni bodo delavci v tovarnah in bodo tiho in mirno garali za sramotno nizke plače potom prifanjaštva. Vidite, to je njih namen, ml pa kar tja vendan hodimo na 11-manlce teh zvitih lisjakov, kateri gledajo le kako nas bodo vse skupaj izkoriščali za kompanijske profite in našo škodo. dni pozneje obiskala huda aneže-na nevihta. 15. aprila proti večeru je začelo tako snežiti, da je bilo v pol ur« vse pokrito z belo odejo, čez noč je pa barometer padel na 14 stopinj. Za aadje-rejce je bil to težfk udarec. Bilo j« namreč že precej drevja v cvetju, a je ta mraz vse uničil, kar bo še bolj poslabšalo bedni položaj farmarjev in delavcev v tej okolici. Skrajni čas je že, da se delav-Zi vseh strok združijo v eno de- novi predelani dvorani, ki je ja-ko dobro urejena, in smo se prav imenitno imeli. Seveda križ je za človeka, ki je oddaljen, pa se mora sredi najboljše zabave posloviti. Girardčani smo bili jako zadovoljni s koncertom klubove Zarje.— John Taneek. Poročilo zastopnika Hharon, Pa. — Od 5. aprila je neprestano deževalo in tri dni je padal sneg. Na veliki petek ae je končno pokazala prava po» lavsko atranko, katere zmaga bi mlad. Po veliki noči se bodo pa pognala industrijsko kolesje j pričele veselice ni pikniki, vsaj " ----tako čitamo z vseh strani. Tudi tukajšnje peveko društvo se je odločilo, da priredi koncert 27. aprila, na belo so- nam vsem v korist in ne samo v korist peščice izkoriščevalcev kot se zdaj godi. Takrat bo od padel relif, ker ne bo več potre ben, prosjačenje za delo, špio-naža in ovaduštvo, katerega je sedaj dosti povsod. Takrat bo nastalo pravo bratstvo med narodi, ker ne bo izkoriščevalcev med nami. Takrat bomo dosegli kraljestvo na zemlji, ker bomo vživali sad svojega dela. Louia Pavlinkh (258). Majaka pronluva Girard, O. — Tukajšnji -klub št. 222 bo na 4. maja priredil veliko majsko proslavo in pa 30. letnico delavskega lista Prole-tarca. Program na tej slavnosti bo velikega pomena. Glavni govornik bo sod. Frank Zaitz, u^ rednik Proletarca in predsednik na pohodu." Kakor hitro so izvedeli naši mestni možje, da se namerava kazati te slike, so takoj začeli strašiti nekatere odbornike pri domu in druge rojake, da tega se ne sme delati v Ameriki. Kljub temu se je slika kazala in gospod policijski načelnik je bil zraven, toda ni imel nič povedati.'Danes (17. aprila) se bo pa kazala druga slika z i-menom "Pot do Življenja", tudi Kaj zdaj poreko na primer slovenski demokratski voditelji v Clevelandu? Ker smo v dobi izpovedanja, esmi in govor s. Zaitza. Vsi ti-itl, ki še niste slišali dobrega Tovornika, imate priliko, da ga slišite 4. maja. Spominjam se, o je društvo SNPJ iz Warrena, Ohio, povabilo Zaitza, ki se pa li mogel odzvati, ker se je baš isti dan vršil pogreb Jožeta Za-vertnika. Nekateri poaetniki so ^ili razočarani, ker niso slišali govorniku, ki so ga želeli. Sedaj boste imeli priliko, da ga slišite v Girardu. Apeliram tudi na mladino, da nas poseti in uživa lep program. Imeli bomo enega najboljših orkestrov iz Clevelanda. Naša želja je bila, da bomo na tej slavnosti vsem posetnikom nudili najboljšo postrežbo v vseh ozi-rih. Torej ne pozabite 4. maja priti v Girard, O.! Dno 14. aprila je skupina nas Girardčanov posetila pomladanski koncert Zarje, odsek kluba št. 27. Pevske točke kakor tudi igri, slovenska in angleška, so bile jako dobro izvajane. Udeležba, kolikor se je meni videla, vsaj v začetku programa, za Cleveland malo premajhna. Čudno se mi vidi, zakaj ne bi delavci posečali delavskih prireditev. boto zvečer. Pevsko društvo Slavec pričakuje ta večer velike udeležbe od blizu in daleč. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi, udeležite se v obilem številu. S tem jim bomo pripomogli ne samo do »boljšega uspeha, marveč jim dali še več veselja do učenja. Pevci in pevke se žrtvujejo marsikatero uro, da u-strežejo občinstvu, naša dolžnost je pa, da jim damo moralno in gmotno pomoč. Upam, da ta koncert posetijo v velikem številu tudi rojaki iz Gerarda, Warena in drugih okoliških naselbin. Veselični odbor je pridno na delu, da občinstvu dobro postreže; kuharice so obljubile, da napravijo okusen prigrizek, nadzornega odbora SNPJ. Na . ________ _______ programu bo tudi pevski zbori »natakarji, pa vsakovrstne pija- :IIJU , iiiui ,. .... - ruska slika. Zopet se nekaj Suš- p^il,kt, razpolagal na svoj Ija med našimi političarjl, da bo'"*? " * ™ ™ farjem. treba to preprečiti, ker da ni nič' . n**{Tur drugega kakor delavska propa- ^l*™ ? VV KalulR (središče tega kraja) bivši pred- V. . , 4 , 4 sodnik Hoover. Namesto nje- Ne vem, čemu se nekateri ta-||fove proMp4.ritete je pa nas dva ko boje, če samo vidijo kapo po-licaja ali pa veliki trebuh župana. Kot predsednik SND bi rad videl, da eden ali drugi teh mož pride k meni ter mi razloži zakone države N. Y. ter nmeri-ško konstitueijo. Ali je pa menda sami ne poznajo, oziroma bi jo najraje kršili v svoje koristi. Točka 8 člena 1 v zakoniku države N. Y. ae glasi: "F.very citizen may freely s|>eak. write umi publiah his sentinients ou ali subje:ts . . , and no lavv shall be paased to reatraiu or abridge the liberty ofr apeech or the press". Iti je besedilo zakona, in ker so slik« govoreče, na kakšen način imajo naši mestni mo-Mri piavico. da nas ustavijo, če nočemo prenehati sami!? Kar se mene osebno tiče, mi-plim. da niso Slovenci gradili svcjega Doma. di jim b k drugi gospodaril v njem. (»osebno pa taki |Militičarji, ki ne boje delavske izobrazbe Ce p« ne bo to dogajalo, potem žalostna vam majks, rojaki. Dom je naš nt mi tKimo gospodarili pri niem. dokler ne gremo preko zakonov, tr ga nam ps ne more nihče dokazati. Itadi tega. fantje, nič strahu t To no samo prazne be«ede kapi* talinUčnih hlapcev. Delavstvo «bnji t M k i h slik. da ae bo ^^^^^^^ kaj ia njih naučilo, ne pa tak ! 1 udi »e«i*ke so bile aktivu. n. i-.l -h. d. Ulo krn\ j.....U........... Če. Igrala bo izvrstna godba, da se bomo lahko zasukali stari in mladi. Po beli nedelji se pa zopet podam med moje Atevllne prijatelje. Po Penni je še veliko polje za nove naročnike. Treba jih je zbuditi iz trdega upanja, da se naroče na delavske liste, katere zastopam, to sta Proaveta in Proletarec. Ta dva lista sta našemu delavatvu neobhodno potrebna, ker nas vodita po pravi poti, da dosežemo boljše življenje. Oficielni Washington nam ne bo ničesar priznal, če si delavci ne bomo sami priborili. Milijonarjem in velikim podjetnikom takoj priskoči na pomoč, delavcem pa ne privoščijo drugega kakor svinec v trebuh in količke po glavah. To je delavčeva hrana i kadar je v boju za svoje pravice. Delavci smo si tega sami krivi, ker podpiramo kapitaliste in pa tiste, ki nas strašijo s peklom in posmrtnim življenjem. To hell s posmrtnim življenjem! Jaz hočem jesti na tem svetu, po smrti pa naj vživajo hrano kapitalisti in božji namestniki. Kakor sem že prej omenil, se podam takoj po beli nedelji na potovanje, da pridobim še nekaj novih naročnikov Prosveti in Proletarcu. Rojaki, potrudimo se, da dobimo s 1. junijem še sobotno številko, ker jo čita-telji zelo pogrešajo. Vsi na delo, pa bo naša želja uslišana. Ce bi vse države imele toliko naročnikov kakor jih ima Penn-sylvanija, pa bi bila sobotna izdaj že zdavnaj izšla. V novem imeniku pogrešam več starih Po programu smo se zbrali v naročnikov, katere je treba zo- r°t nazaj pridobiti. Obiskal bom tudi Johnstovvn in vse tamkajšnje Slovence. Anton ZidanAek. »o mi i« Domače vesti v Proavetl Piney Fork, O. — Večina či-tateljev Prosvete najprej prečita domače vesti. Ce se bi zastopniki Prosvete malo bolj zanimali za dogodke in jih sporočili Prosveti. se bi v vsaki številki Prosvete napolnili dve koloni z domačimi novicami. Po naših naselbinah je va«. polno novic in dogodkov, »amo poročati jih je treba. Na eno poštno dopisnico, ki stane samo en poni. ne lahko napiše par no-vir. V poletnih mesecih nekate-L ri neradi čitajo dolge dopise in ilonke. S kratkimi pa jedrnatimi vestmi se večini čitateljev intreU.-Toda novice in poročila o dogodkih morajo biti resnični. Vsakdo, kdor zna pisati, lah- { ko poroča Novica. Na 16. in 16. aprila je Po vzhodnem Ohiju zapadlo ne- i koliko snega, živo are! o j® padlo do ničle in mras i« napravil precej škode sadežem. _V. Naat fclemberger. I Ali «te ns roleto aa dnevnik l'r*Mv«4o'? Pndoiralte «▼#»! It«t! Nairaaed in IX* in drugit n^jhna. nik prii^ II -Nemil. Avstriji 77 1 itd,' _a*ke*j9 prvin mest, celo v Jugoslairie ličlna te pijače, ki j0 pS? * primeri z njeno potrošnjo drugod ^H Primeri z našo potrošnjo vina Popije pri nas posamezni2JJ Piva na leto, znaša poraba Z vprašanjem, da-li je obilno nit; zdravstvenega vidika u pravico p" bavlli že mnogi strokH zmernost ne more biti koristna kak J 1 biti koristno niti to, če pijejo preV^ tovo pa je obenem, da vsebuj« ll* snovi, ki niso samo hranilne za or* stlišTaraVn°8t prip0r^iv* 2 To nam pokaže posebno preiskava kea sestave piva, ki vsebuje kot ekstrakt ,5 njem 85 odst. ogljikovih hidratov 1 odst. sladkorja), 7 do 8 odst. beljaki snovi in 0.2 do 0.3 rudninskih pr me7 kemični sestali ustreza hranljivost ki . izraziti z okroglo 20 kalorij v p0| i^J Ce primerjamo na podlagi kaloričnih, ^8,,un,jlV6St.PiVa 8 ^ ran J' vost jo obitj živil, dobimo zanimive rezultate Zdelo* bo neverjetno, da vsebuje čaša piva pravi hranljivih snovi kakor 225 g govedine a g ribe, a je vendar tako. Tri in pol kokošja jajca imajo isto ml hranilno vrednost kakor vrček piva ali I kruha ali 470 g jabolk ali 32 g masla ali! krompirja ali 2 1 juhe. V litru piva je i, liko beljakovine kakor v 60 g kruha a« vih hidratov kakor v 150 g kruha vsebuje pivo zelo malo, zato pa nuu dosti vitaminov, ki preprečujejo malokr skrbut, rahitk in podobne bolezni. Poglavje zase predstavlja alkohol. Vi ga je najmanj med vsemi običajnimi alk nimi pijačami, v najmočnejšem pivu n. odst., v dobrem navadnem pivu :u do4i| Ta količina pri zmernem pitju nikakor ., re ■škodovati odraslemu organizmu, lahki pa koristi. Moderna medicina govori mnogo o ško jo povzroča organizmu neprebavljena Prebava se izvrši v velikem delu v žeL pomočjo želodčnega soka, a pivo ima to t laatnost, da ojačuje izločevanje tega sob^ močjo alkohola in aromatičnost dražil, kil njem. Ta dražila so tudi tista, ki dajejo j znani prijetni okus. Med tem ko pivo si kovimi hidrati in beljakovinami torej aredno rabi prehrani, z alkoholom povoljn.. členjuje mast, pospešuje z dražili prebavo,] tamini in drugimi primesni pa neposredi risti zdravju. Iz tega je razvidno, da pivo ni samo ruv sredstvo za gašenje žeje in ohladitev temveč da je tudi v veliko korist prehrani i nizma in njegovemu zdravju.—Jutro. Nov ruski stratostat Z velikim zanimanjem sledi ruski, pij inostranska javnost delu okrog novega n ga stratosfernega balona, ki bo sposoben.) meniti se pri prehitrem padanju samoii veliko padalo in zasigurati tako življenj«] sadke pri pristanku. Z novim balonom, f uradno nosil ime "LL-1", se ne bo mogli I viti katastrofa, kakršna je lansko leto vala življenje treh ruskih stratosfernih n valcev, potem ko je balon dosegel višino! V Moskvi so preizkusili že več modeksi polnjenega stratostata in poskusne vui« pokazale, da se bo balon res avtomititoii menil v padalo, če mu bo pretila nevifr se na tleh iztrešči. Seveda niso imeli ti ni baloni nobene posadke na krovu. "LL-1" ae ne bo razbil na tleh. niti Afl mu plašč raztrgal. V notranjosti pln^^J namreč še eno padalo, k ga odprejo po W Navzlic temu bo potreboval manj mrtvef»J mena nego dosedanji stratosferni ga bo le toliko, kolikor ga bo nujno I* se padanje tik pred pristankom bo pri njem tudi to. da mu plašč ne bon temveč iz nepremočljivega muselins Važen izum Na kongresu ameriškega institut* ^ ženirjev so bili zborovale i izumu, ki pomeni v razvoju gledanj* vc velik uspeh. Gre za novo vrst« e» žice, po kateri doseže prenašanje slik» vo izredno jasnost. Nova žics ne -kega polja razvoja samo gledanju «* temveč tudi prenašamo godi-e in razdalje. Z drugimi besedami r« dovoljuje razširjenje ^ tako. da je mogoč prenoa milu«"* pa še več na velike daljav«, .Vna večja jasnost na daljsvo p^ Dosedanje lice so mogle pren** _ do desettisočinke tresljaje\. v'At Vi ča to kapaciteto stokrat• ( rcnišatl po njej tresljsj« milijona tresljajev in še več lahko služi tudi pri telefoniranji^" mo lahko po eni sami žici irt^s^ na velike daljah do **> rov. Telefonirali »*»mo Uhk«» -mereh Kolikega pomena M» _ promet, ni treba """''f,,'* vem izumu gre prav za prsv u nanja žica Je cevka in prsva *** ♦ APRILA__ Vesti iz Jugoslavije (Izvirna poročita ta Jugoetavije.) >»»»X«S I Obtoženi zločina - opečeni. luT1. decembra se je zvečer Ku dogodil sredi Ljubljane m ki je razburil vse mesto. 'Leski, ulici sredi mesta, je L v svojem stanovanju napa-in oropana upokojena jet-UU paznica Josipina Kalanova. Ir joje udaril s trdim pred- £ po glavi ter ji prizadejal lm. udarci hude poškodbe na ,vif da se je starka onesve- 1m 'nakar je ropar pobral 2600 i, gotovine in dve hranilni jiiici za 26.000 Din in itnine. Ko se je starka zave-U sklicala sosede, ki so pobeli za prevoz starke v bolnico. kjer so se dolgo trudili, w ohranili starko živo, a podite udarcev čuti še zdaj. Po-jjja je uvedla preiskavo ter djelkoviča. Graničar je dan poprej prestregel tihotapce na Smarati. Tihotapci so skušali spraviti čez mejo šest konj. Ti hotapci so pobegnili, konje pa je graničar zaplenil ter jih naslednji dan od vedel na Rakek, kjer je tudi uvedel kazensko postopanje proti neznanim tihotapcem. Ko se je vračal dejstvo, da trdi glavni z lesom, ki so ga izvažali iz no- kovornik olitož-ncev, dt. Ha»'-bu ni padel od kroglo atent i-[ja, ani]>ak (iu gu je po tia-lučju zadela krogla iz revolve-'ene^a od jK)licistov oz. ofi-jev, ki so spremljali avto in rili špalir. To trditev uteme-ije z dvema svojima dokazo- tranjskih gozdov v Italijo. Kmetje ob meji ho s tem zaslužili, italijanski trgovci pa so najrajši kupovali les od obmejnih kmetov, ker je s tem prevoz mnogo cenejši. Takrat je tihotapstvo živine skoraj popolnoma prenehalo. Ko pa se je pred letom spet v avtu, v katerem sta se ustavila lesna trgovina, so pri- ila kralj in Barthou je vide- ledove t*d krogel Iz revolverja mtatorju, a na mestu, kjer je M Barthou, je videti sled od le, ki prišla iz drugega Iverja. Drugi dokaz zagovoriti pa je film, ki je posnel hipe tata. Zagovornik zahteva, ta film predvaja prod soditi, kar pa bo sodišče gotovo »lo, saj je znano, da so bili ti i <>d francoskih oblasti zaple-i in ni niti ena kopija smela vet. Neki ameriški parnik pa vendarle skušal iz francoske e odpeljat i s sabo v Ameriko »J kopij tega filma, toda noske oblasti so parnik pre-ik našle filme in jih zaple-• (V Ameriki so že dobro or-izirali vse: letalo naj bi pohi-1 psrniku naproti na ocean dvignilo filme in jih prepe- čeli kmetje spet s tihotapstvom konj. Davki so zmerom večji, cena poljskih pridelkov malenkostna, cena živine pri nas nizka, na oni strani, v Italrji pa plačujejo živino precej bolje. Zato je spet začelo tihotapstvo cveteti. In dasi je ta nevarni posel zahteval že precej žrtev, obstreljenih in ustreljenih, kaznovanih z globami in ječo, vendar tihotapstvo še zmerom cvete, ker so obmejni kmetje ubogi in je njih edini zaslužek tihotapstvo. Posel nevaren, življenje tvegaš, a živeti je treba. Napadeni Andjelkovič pa je baje zelo navdušen graničar, ki ne preži na tihotapce le, kadar je v službi, ampak je tudi izven službe prežal nanje, pogosto tudi ponoči, le da je zaplenil živino in dobil nagrado. Zaradi tega je brl med obmejnim prebi »» v New York, kjer so bile valstvom zelo osovražen in nič fctsve že določene.) Tako ni en film prišel preko fran-e ni,'je in ni bil nikjer pred-in. Tiste filme, ki so jih o a-'atu le predvajali po vsem P* ie francoska ♦oblast Mnrala in dala izstriči sceno, tr,'U" atentator na kralja. P'v';rnik atentatorjev i h sa-«n»kov zahteva torej vseka-">m*n, da bi se ta film pred-51 /.Mil pa ie s svojimi tr-veliko zanimanje [>o ••tu. hM as graničar ia. - - Liub- " je obtožilo štiri " "i posestniške sinove • da so 10. ja-41 napadli in skoraj i graničarja An- čudnega, da so ga napadli, dasi so vedeli, da jih čaka kazen. m »mri Samomori pri primitivnih narodih Samomore so pripisovali vplivu civilizacijo na ljudi šibkejših živcev ali nagnjene k ekscen-tričnostim. »Samomori naj bi bili doma samo pri kulturnih narodih. In to naziranje so potrdile statistike s svojimi točnimi podatki o samomorih. Pri tem je bilo pa pozabljeno na to, da primitivni narodi ne poznajo statistike In da o samomorih pri njih ničesar ne vemo. Sele nedavno so raziskovalci ugotovili, da so aamomori pri primitivnih narodih celo pogostejši, kakor pri kulturnih. Holandec H. Wisse je sestavil podroben pregled samomorov pri 64 narodih vseh delov sveta glede na različne stopnje razvoja. Že način samomorov je selo različen pri'primitivnih in kulturnih narodih. Najprimitivnej-ši narodi na najnižji stopnji razvoja ne poznajo samomora z lastno roko, pri njih »i konča človek življenje na pasiven način s tem, da Čaka, da nastopi po dolgem gladovanju smrt sama. Drugi se pa dajo brez odpora in obrambe mirno usmrtiti, ali pa iščejo Bmrti v boju z močnejšim sovražnikom. Avstralci iz zapad-ne Viktorije si končajo življenje tako, da se dajo pičiti strupeni kači. Pri plemenih na višji stopnji razvoja je te vrste samomor redek pojav. Zelo pogosto je samomor posledica naravnih in socialnih razmer. Tako imajo Eskimi in prebivalci severne in severovzhodne Azije težje življenje od drugih primitivnih plemen in narodov. Večina samomorov pr primitivnih narodih izvira iz is-vestnih nazorov in nravstvenih čutov. Raziskovalci so dognali v mnogih primerih, da so se star ali težko bolni ljudje po običaju dotičnega plemena odnosno naroda sami usmrtili ali pa so jih usmrtili njihovi rojaki. Ta običaj ima svoje gospodarske razloge in predpisan samomor velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Močno je razširjen tudi običaj, da si končajo ljudje življenje ob smrti svojega sorodnika ali predstojnika. Ti samomori ie nanašajo na žene, otroke in sluge poglavarjev, ker so zveza ni s predstavo, da obstojajo med poglavarjem, njegovo žend, o-troci in služabniki posebno tesni stiki, ki je njihov pomen prostovoljnem odhodu iz življenja. Ob čisto drugačnem pojmovanju življenja in smrti pri pri mitivnih narodih in plemenih ao tudi vzroki samomorov čisto drugačni1,u kakor pri kulturnih narodih. Ti vzroki so mnogo močnejši kakor se splošno misli. Večkrat zadostuje razžalje-nje ali nesrečna ljubezen. Pri nekaterih plemenih se je povečalo število samomorov, čim je začela prodirati k njim evropska civilizacija. V takih primerih je gnala divjake v smrt izpremem-ba življenja. Pri primitivnih narodih na nižji stopnji razvoja je zelo pogosto vzrok samomora o-sveta. Tako si konča življenje žena samo zato, da se osveti svojemu možu, ker je grdo ravnal z njo. Neka Eskimka si je končala življenje samo zato, da bi po smrti kot duh preganjala in mučila morilca svojega sina. Pri primitivnih narodih si konča življenje več žensk nego moških. Vzrok tiči v tem, da ženske o-tročje pojmujejo življenje In da jih teži občutek manjvrednosti. Izven dvoma je, da samomor nikoli ni bil in ni v zvezi s civilizacijo, temveč da si konča življenje več ljudi pri primitivnih narodih kakor pri civiliziranih. Civilizacija je aamo prijromogla, da se število in vzroki samomorov ugotavljajo, nikakor pa ne, da bi se njih število pomnožilo. »OIV1TI Boulder dam — mo* derni čudež Velikanski projekt irigacije, kontrole poplav in električne sile v Boulder Canyonu je že v delu. Po dogradnji velikanskega nasipa so zaprli petdeset čev-ljevlirok tunel, ki je odvajal vodo reke Colorado od zgornjega do doljnjega toka, tako da je mesto gradnje ostalo suho in voda reke Colorado se sedaj ustavlja ob nasipu in se nabira. To je bil zadnji Čin v dogradnji tega največjega modernega Čudeža inženirskega uma. To je bilo o-semnajst mesecev pred rokom, ki so ga prvotno obetali. Boulder nasip je visok kot Woolworth nebotičnik v New Yorku in na dnu je tako širok kot tri mestne ulice ter se dvigi med visokimi navpičnimi stena mi ozkega klanca, skozi katerega prodira reka Colorado. D vi ga se fantastično sredi kršne puščave, ki je skoraj brez živ Ijenja. , Reka Colorado je čudna in muhasta. Dostikrat urno narašča, poplavlja ln rtzdira. Sedaj pa bo njena1 voda služIla kot blagoslov. Že pod predsednikom Theodor-jem Rooseveltom so se začele študije za kontroliranje in vpo-rabljanje te vode in 25 let kasneje so se te študije uresničile v dogradnji Boulder Dama. Kongres je dovolil gradnjo 1. 1980 In strošek $38,000,000, Naročite Mladinski lisL najboljši mesečnik za sla mersko mladino! Vodovje Oploradske reke se sedaj shranjuje, pokler se napolni jesero nad nasipom, bo treba več ko dva leti. Ko bo voda ob nasipu 665 Čevljev visoka, bo jesero segalo 116 milj nazaj. Večina reke bo v suhem kanjonu, aH mestom« bo Jetero širše, celo do osem milj. Kb bo ta umetni re-servoir napolnjen, bo zagotavljal Irlgapl jo ga obširno pokrajino — obdržal bo toliko vode, da bi mogla poplaviti trideset ln pol milijonov akrov en Čevelj visoko. Današnja puščava, kjer so ljudje ln živina umirali od žeje, bo vsebovala dve leti jezero čiste vode, petkrit tako veliko kot Lake George v državi New York. Električna centrala pod nasi pom onstran reservoara je dru go Inženirsko čudo. Proizvajala >o dvakrat več električne sile kot Dnjeprostrojska centrala v sovjetski Rualji, ki je danes naj večja na svetu. Centrala je Četrt milje dolga. Njena višina pa e enaka dvajset-nadstropni hi ii. Petnajst velikih in dva mala generatorja bo preskrbovslo s električnim svetlom in pogonom do daljnjth krajev. Pogodbe za dobavo električne sile, ki so bile že sklenjene, bodo v petdesetih etih odplačale vse stroške za sgradnjo projekta in ostal bo še prebitek mnogih milijonov dolar-ev. Boulder Dam, kjer se voda, največje prirodno bogastvo, shranjuje, je sedaj postal atrakcija ameriškega turizma. Puste nižave se sedaj napolnjujejo z vodo in vrhovi gričev postajajo otoki. Okoli nasipa pa more človek občudovati vse kompliciran« naprave modernega vodnega in-jženirstva. Kakih šest milj daleč od nasipa, kjer ni poprej nihče živel, stoji sedaj mesto Boulder €Ry, tretja največja naselbina Nevade. DIVJANJE VICILAN-TOV V NOVI MEHIKI Druga skupina Inženirjev pa gradi vodovod, ki spremeni zemljevid Jugozapada. Dovajal bo takorekoč reko v svojih ceveh— bilijon galonov vodo na dan— skozi gorovje In puščave Južne falifornlje, od reke Colorado do Ix)s Angele«« in sosednih mest ob Pacifiku. Ta vHikam-kl vod, ki je večloomn že dovršen bo prodiral 411 tunelov v skupni dolgosti HT, milj In fmfi bo devet rezervoarjev. 56 mili te umetne reke b i obsHJal Ir cevi, pravcatih pogreznjenih cementnih tunelov, dočim 75 milj bo cenvntlran ksnal.—PLIS (iallup, N. M. — (FP) — Tukaj je sadivjal pravcati val fašističnega terorja, katerega žrtve je postalo že nad 600 delavcev, ki so bili aretirani v ilegalnih navalih deputisiranih legionarjev. Terorisiranje delavcev, predvsem brezposelnih, sploh nima primere. Do toga terorističnega divjanja je prišlo, ko sta bila v demonstracijah brezposelnih ubita neki brezposelni vojni veteran In šerif. Ubita sta bila, ko je policija z deputljl vred navalila na demonstrante predi tukajšnjim sodiščem. Okrajne oblusti so nato deputizirale leglonarje in druge vigilanto, ki so su • zbirali pod praporom fašistov "Silver Shirt" znamko, nakar so so pričeli pogromi na delavce. Oseminštirldosot — »8 moških in 10 žensk — je obtoženih umora prve vrste in so v Ječi brez vsakega poroštva. Do preliminarnega zaališanja je prišlo 16. aprila pred sodnikom M. A. Oterom iz Santa F^Ja. Gover-ner Tingley je dal odvetniku A-merican Civll Llbortles unijo A. L. Wlrtnu posebno protekcljo. 8emkaj je bil poslan kot preiskovalec za unijo, a so mu vigl-lanti zagrozili. Sodnik Otero ga Je nato Imenoval za pravnega zastopniku obtožencev kakor tudi Clarenca Lyncha, odvetnika Mednarodne delavske obrambe. Za obtožence je to dobro znamenje. Mornarji za Roomo-veltovo intervencijo Seattle, Wash. — Mornarji, kl so zastavkall ua oljnih ladjah, so se obrnili na predsednika Roo-sevelta za intervencijo. Stavka traja Že dalj časa. mornarji pa pravijo, da so bo razširila tudi na druge ladjo, če predsednik ne poseže vmes. Do tega poročila še niso dobili odgovora iz Belo hiše. i^ustniki oljnih transportov nočejo odsloviti skebov. Stav-karjem so lo obljubili, da Jim bodo dali prednost pri nastavljanju novih moči, kar pa dosti no pomeni. Pričakuje so, da bo o stavki ukrepala nova federacija mornarskih unij na paciflčni o-bali, ki so v krut kom snldo ua prvi konferenci. Mornarski svet v San Franclscu; ki zastopu 15,-000 Članov, jo stav kar jem obljubil vso pomoč. jo iioiiovil pisatelj, "sicer bodo zvečer štirje ljudje manj na svetu." "Nekaj bi vam svetoval", pravi mirno Dumas. "Vzemite te tri stotake, pa ubijto samo sobe." VRATA A M KRIK K 80 &K VEDNO ODPRTA DELAVSTVO V MON-T ANI FORSIRA-LO PREISKAVO Fort Peck, Mont. — Mortan-sko delavstvo jo končno formiralo vladno preiskavo razmer pri gradnji tukajšnjega Jeza Fort Peck Dam, ki bo stal 72 milijonov in Je eden največjih vladnih elektrarsklh projektov, Pritofcba je bila proti sarropa-šnomu odloku armadnih inženirjev, po katerem so Imel! prednosti do dela tisti, ki so bili pripravljeni stanovati v kontraktor-skih kempah. Odlok se Je glasil, da mora najmanj H0V> uioslenlh delavcev stanovati v teh barakah, kar jo bila diskriminacija proti ož^njenlm delavcem, ki so si postavili svojo kolibe, in proti neodvisnim trgovcem. Druga pritožba Je bila vsled "čizljanja" plač. Z vednostjo armadnih Inženirjev, kl nadzorujejo delo, so kontraktorjl pls. ovali "pomočniške plače" kvalificiranim delavcem. Državna delavska federacija Je zbrala dva tisoč podpisov ne 'PASIVNA STAVKA9 15,000 KROJACEV New York, — Petnajst tisoč krojaških delavcev, članov International Ladies Garment Workers unije, Jo pričelo s "pasivno stavko" proti kršilcem kolektivno pogodln«. "Pasivnost" stavk*' je v tem, da delavci pri hajujo na delo, toda dela so no dotaknejo — čitajo listo, Igrajo karto in se pogovarjajo. Ko je "delovnlk" končan, se odpra vijo domov. linija se jo |H>služila to vrsto stavko, da prisili delodajalce k izvajanju kolektivne pogodbo, ka tero grizejo na vseh straneh. Pogodba določa minimalno plačo IM) centov na uro, |m> nekaterih tovarnah za cenejšo obleko jo pa bila zhita skoraj za polovico, pravi Julius llochmau, upravitelj krojaškega sveta. Podjetniki to delajo |hm1 roko in z dvojnim knjigovodstvom v svrho goljufanja delavcev. Dress Manufacturiug asocia-ija Jo prišla pred nepristranskega razsodnika in so pritožila, da ta stavka stane podjetnike sto-tisoče dolarjev, Hochman jo njene zastopnike zavrnil z očitkom, da zveza protektirn "čizlerjo" in je podprl argument z doMvom, da so moralj zajedale! "Izkušlja-ti" $109,000 na prltigsnlh plačah, kar pa no predstavlja celotno vsote, za katero so bili delavci ogoljufani pri mezdah. Vidika omoImi. ki je pripuHtlJIva v Združene države, dobi lahko in bres čakanja Izaolniškl vi-zoj pod olfcttoječo kvoto Izhorna služba sa bodoče priseljence ln (»biakovalce Brazilija štopila fašistom na rep Rio de Jamlro. — Brazlljska vlada jo proglasila fašUde zelenih srajc za Ilegalne, kolikor so tiče nošenju uniform. Vodi jih Vodo- pritožbeno peticijo in Jo Izročila I Mussollnljev aposto I llnlo hal-^.'aenateriu Wh«elerju, kl je pri **do. Po fašističnih trditvah šte-kupnl public VVnrks administraciji na i*' organizacija ' zelenili srajc VeetS iz Primor ja * to stopil v akcijo. Takoj Jo bila odpravljena odredba nrrna0 ua mtsec v fašistično blagajno Na> nvlllaiiatično pa rsf«-rnalijo. I )ii ni mm In dramatik Neki drsmnttk, ki je r vsako dramo prop* lel, Je prUel "nekoč k huma-u in mu zsgrori', da ubije sebe, teno In uvojih dvoje otr<»k, če mu m* «la takoj štiri sto frankov. Duma* je obrnil vi- ' • vojr že pe, toda i njih ni dobil teč kakor tri nto f tankov, "fttiri »to jih moram imeti," Naziranje splošno ameriško javnosti, da jo Amorika napravila konoc priseljevanju, Jo napačno. Velika večina ameriškega prebivalstvu je mnenja, du jo dotok is "Evrope isuiohal tor du nobenemu novodušlecu no bo dovoljeno uresničiti svoja upanju ter Isrubltl možnosti to dežele. Tu nuzlrunjo, kl nI vkoronl* njeno samo tukaj, pač pa tudi v Evropi, jo zmotno , , . Vrata A-merike so šo vodno odprta onim, čljih prihod jo v skladu z interesi Združenih držav. Priseljevanje so šo vodno vrši In zadnji dvo loti neprestano veča število postavnih priseljencev in obiskovalcev iz vseh dolov sveta. Komisar za priseljevanje in naturullzacijo v VVashingtonu, D. C„ Je ponovno poudaril, da zanvore vsaka oseba dobiti pri* seljeniški vizej |nhI obstoječo kvoto brez odloga, ako morejo prosilci za vizej prepričati ameriške konzule onkraj oceana, da no lardo postali breme javno do< brodolnostl. Take osebe so v vseh ozirih pripustile. Ameriški konzuli so bili pooblaščeni, da smejo biti* v bodoče bolj popustljivi pri i/.birl pri pregledovanju prošenj za vlzeje ter naj vpoštevajo ruzmere, v katerih se nahaja prosilo«' in vse človečanske ozl-ro, ki so v prilog njihovemu pripustil. Trditev, da je naAa obal šo vodno irdprta postavnim priseljencem, se da podpreti z zadnjimi statistikami. Naprimer: jugoslovanska kvota tn loto, ki so konča z dnom junija I »M določa priseljencev, toda tokom polovice leta, od julija I0'M do I. januarja l!KVft jo samo 50 Jugoslovanov prosilo za vizej ter so bili pripuščonl v Združene državo. Tekom prejšnjega leta jo prišlo sem Ml Jugoslovanov, dasi ja priseljeniška isistava nudila H4h Jugoslovanom priliko, da so naselijo V tej debeli. Poštenim ohlNkovalcem tudi niso stavljene na |»ot ponelme ovire. IHrrodoAlI so, in ohlaatl Jim gredo v vseh osirih na roko pri nabavi tozadevnih dovoljenj. Hamburg-American iu North German Lloyd *ta vedno na raz-polago potujočemu občinstvu ne samo ti Kom prijetne In jmi|>oIim>-mu varno vožnje na prvovrstnih parnlklh, |»ač pa tudi pri na-bavrpotrebnih listin. Ce imate* kakšen dvom glede motnosti o |M>stavnem prihodu v Zdrtjtrne države in če irotrebujete stro-kovnja&kcga nasveta in zanesljive pomoči, ne brez obotavljanja obrnite ua North German Lloyd ali n* llamborgAmerk-an Line otiroma ha kateregakoli njiju agenta. Z ve»eljem vam bodo |iouiagal! rešiti probleme \sAega potovanja ali potovanja vaših forodnlkov in prijateljev, ki še vedno hrepene, d« bi se na-. Nelili v Združenih državah, Ta upanja »e lahko ureunlčljo, kajti \ratn so še vedno odprta stoterim J ugo« lov sitom, kl zadonte zahtevam frontavnega prihoda. — (Adv.) Maksim Gor ki: MATI SOCIALEN ROMAN 1 — Ali so vse knjige enake? — je vprašal in Sofjo. — Ne, različne so. Tu je časopis . .. — Oho? Vsi trije so urno stopili v kočo. — Kmet gori s plamenom! — je tiho dejala mati sledeč jim z zamišljenim pogledom. — Ua, — je tiho odgovorila 8ofja. — Nikoli še nisem videla takega obraza . . . kakor mu-čenik! Pojdiva tja, rada bi jih gledala . . . — Ne srdite se nad rijim, ker je surov . . . je tiho prosila mati. " Sofja se je nasmehnila. Ko «ta dospeli do vrat, je Ignacij vzravnal glavo, ozrl .se nanje, segel s prsti v kodrave lase in se zopet sklonil nad časopis, razgrjen na kolenih. Kibin je vstal, lovil solnčni žarek na papirju, ki se je prikradel v kočo skozi špranjo na atrehi, potem pa dalje čital pregibajoč ustni; Jakop je naslonjen na rob klopi kleče čital. Mati je opazila, da Sofja čuti njih žejo po resnični besedi, njen obraz je razsvetli sladak nasmeh. Oprezno je šla v kot koče in sedla; Sofija jo je objela za ramo in molče opazovala. — Ujec, Mihajlo, za kmete nas zmerjajo! — je polglasno dejal Jakop. Kibin se je obrnil in smeje odgovoril; — Iz ljubeznivosti! Kdor ljubi — pa reci karkoli, ne žali . . . — Ignacij je vzravnal glavo, se zasmejal, zatisnil oči In dejal: — Tu je zapisano — "Kmet dandanes ni več človek" — to pač ni! Po njegovem preprostem, Iskrenem obrazu je zdrknila aenca nezadovoljatva. — Na, pojdi sem, zlezi v mojo kožo ... pa bomo videli, kdo si . . . dobrijanl — Legla bom! — je tiho dejala mati Sofji. — Utrujena nisem preveč, a v glavi se mi vrti od tega duha. In vi? — Nečem. Mati se je iztegnila po klopi in zadremala. Sofja je sedela poleg nje in opazovala čitajo-če in če je osa ali čmrlj zabrenčal nad materinim obrazom, ga je odpodila. Mati je videla z napol zatisnjenimi očmi in Sofjina skrbnost ji Je bila po godu. Potem je pristopil Kibin in zašepetal: — Ali spi? — Da. Obmolknil je, |>ozorno gledal materin obraz in vzdihnil: Prva je nemara, ki Je šla za sinom po njegovi poti ... prva! - . — Ne motimo je, isjjdimo! — je predlagala Sofja. — Da, mi moramo na delo . . . Kad bi se še razgovoril, ali za to bo čas zvečer! Pojdimo otroci! . . . Odšli so vsi trije ostavivši Sofjo v koči. A mati si je mislila: — Hvala Bogu . . . sprijaznila sta se ... In mirno je zaspala na opojnem gozdnem zraku, VI. Zvečer so prišli smolarji, vsi štirje zadovolj. ni, da je konec dela. Njih glasovi so zbudili mater in zehajoč je stopila iz koče. — Vi ste delali, a jaz sem spala kakor gospa! —i je dejala prijazno. — Nič zato! Odpuščeno ti bo! — je odgovoril Kibin. Mirnejši je bil, utrujenost je u-blažila njegovo razburjenje. — Ignacij, — je dejal — poskrbi za čaj . . . Po vrati gospodinjimo . . . danes nas napoji in nakrmi Ignacij . , ,' —^ Nocoj bi rad odstopil svoje mesto! — je pripomnil Ignacij in znašal dračje in žaganje na kup. Gosti so vsem dobro došli! — je dejal Jefim in sedel pokg Sof je. — Pomagal tj bom! — je tiho dejal Jakop in odšel v kočo. Prinesel je hleb kruha in ga začel rezati na kose, ki jih je razložil po prtu. — Cuj! — je tiho vzkliknil Jefim. — Ze kašlja ... Kibin je poslušal in prikimal: --— Da, je že tu . ------------- Obrnivši se k Sofiji ji Je razložil: — Takoj pride priča ... Po mestih bi ga vodil, po trgih razpoStavljal, da ga ljudstvo posluša . . . Zmerom eno govori, ali to morajo slišati vsi . . . Tišina in mrak sta se zgostila, glasovi so zveneli mečje. Sofja in mati sta opazovali kmete — vsi so se pregibali počasno, težko, nekam oprezno. Iz gozda je stopil na ravnico visok, tršat človek; počasi je stopal opiraje se na palico, in slišalo se je njegovo hropenje. — Tu je Savelij! — je vzkliknil Jakop. — Tukaj sem! — je dejal človek, obstal iir zakašljal. Ogrnjen je bil z dolgim, do pet scgajočim plaščem, izpod okroglega, pomečkanega klo-. buka so v vlažnih štrakljih viseli rumenkasti, ravni lasje. Svetla bradica je rasla na njegovem, žoltem, koščenem obrazu, usta je imel napol odprta, oči, globoko pogreznjene pod čelo, so mrzlično žarele iz temnih vdrtin. Ko ga je Ribln seznanil s Sofjo, jo je vprašal;, - — Slišal sem, da ste prinesli knjige za ljudstvo? — — Prinesla sem jih — — Hvala vam ... v imenu ljudstva . . • knjiga resnice mu je še nerazumljiva . . . zato vas zahvaljujem jaz, ki jo razumem. — Hitro je dihal, sapo je lovil s kratkimi dihi. Glas se mu je trgal, koščeni prsti njegovih slabotnih rok so stikali po prsih, da bi odpeli plašč. — Za vas je škodljivo bivanje v gozdu ob tej pozni uri . .. Listnati gozd je vlažen in duši! — je pripomnila Sofja. — Meni ne pomaga nobena reč več! — je odgovoril Savelij in pokašljal. — Le smrt me še reši . . . Težko ga je bilo poslušati, in vsa njegova poatava je zbujala tisto nepotrebno sočutje, ki se zaveda svoje lastne nemoči in budi le jezo. Sedel je na sodček, oprezno je upognil kolena, kakor da bi se bal, da se zlomijo, in otrl si je potno čelo. Njegovi lasje so bili suhi, mrtvi. Grmada je vzplamenela, vse okrog je zatrepetalo in se zazibalo, opaljene sence so plaho bežale v gozd in nad gonjem je sijal okrogli gnacijev obraz z zabuhlimi lici. Ogenj je ugasnil. Zadišalo je po dimu, tihota in megla sta se zgostili na ravnici, prežeč in poslušajoč hro-peče besede 'bolnikove. — Ali ljudstvu ... Še lahko koristim, kot priča zlodejstev . . . Poglejte me Osemindvajset let star sem, pa — umiram! A pred desetimi leti sem brez težave položil na pleča po dvanajst pudov ... S takim zdravjem, sem si mislil, boš hodil še sedemdeset let do pokopališča, pa sem se spotaknil . . . Deset let sem še preživel ... in zdaj ne morem več. Okradli so me gospodarji, štirideset let življenja so mi uropali, ugrabili . . . štirideset let . . . — To je njegova pesen! — je zamolklo de-Jftl Ribin- (Daljo prihodnji*.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Krnil it r i* (Nadaljevanje.) Po ponovni preiskavi smo dobili dovoljenje, da se smemo izkrcati in da je v«a nevarnost na lezljive bolezni odstranjena. K našemu parniku je priplul manjši parnik. ki nas je prepeljal do otoka Toda tam si- te šele začelo pravo čiščenje; morali smo se vsi preobleči in se dobro oko-pati. hali so nam novo «|>odnjo obleko in zo|»el vse razkužili. Na otoku smo se nahajali nekako |H-t dni. da so nas do dobrega pregledali iu nas pripravili za nadaljnjo |mH V času bivanja na izseljenskem otoku -mo se morali tudi muzati |m» telesu r nekim razku-ževalnim sredstvom. Ko je prišla vrsta name, da bi se moral namazati, kakor so se drugi pred menoj, sem prijel |M»»oi. Kakor hi tro bo prišel, ga m{ bodo izročili, da bom lahko nadaljeval pot. Popoldne je denar vendar dospel in jaz sem bil rešen nadaljnjih skrbi. Denar so mi takoj izročili in potem me je pa nekdo odpeljal s polomljenim avtomobilom na postajo New York Central železnice. Na postajo sem dospel le nekaj minut prepozno in tako zamudil vlak. Drugi vlak je Imel odriniti čez par ur. Moj spremljevalec mi je rekel, da ne utegne čakati prihodnjega vlaka; zato je poiskal nekega človeka na postaji in mu naročil, naj pazi name in me spremi na vlak. Tisti človek je spremljevalcu storil uslugo in napravil kakor mu je bilo naro- Ker nisem imel dovolj denar- čeno. ja. da bi si bil kupil vozni li- Med časom čakanja na vlak stek do cilja, sem moral čakati sem se izprehajal v čakalnici in v Nevv Vorku, dokler nisem do- opazoval vrvenje potnikov, ki so bil potrebne vsote od strica. U- neprestano prihajali In odhajali, radniki so mi odkazali spalno so- Ko sem pomislil na milijonsko bo In brzojavill so tudi stricu, mesto New York, v katerem so naj mi pošlje potrebni denar. I- pomešani ljudje iz vsega sveta, mel sem še dolarjev, vozni II- sem tudi mislil na tisoče ljudi, stek do Monroeja, Mich.. je pa ki so dospeli na postajo, da mo- stal 27 dolarjev in nekaj centov, rajo biti raznih narodnosti, med Zato s<'m naročil uradnikom, naj katerimi najbrž tudi Slovencev briojav ijo. da mi stric pošlje | ne manjka. Končno je prišel vlak. s katerim sem se odpeljal proti svoje- Oddelek ameriške infanterije, ki je nedavno paradiral zvečer 1». marca. Iz Novega mesta sem odšel 14. januarja, torej sem bil na poti predno sem dospel na cilj, 62 dni. To je bil-a dolga pot, kakor Kolumbova, ki je mesece jadral po širokem morju predno je dospel v neznano deželo. nišklh zadevah, od kod prihaja- bo zadostovalo mo in kam smo namenjeni. Jat vo*ni ,ij,t<'k in •'•""K«' stroške. sem dobro odgovarjal In tudi po- Ko sem se odpravil v odkaza-ftnu cilju, v Monroc. Mich. kazal zahtevanih dolarjev; *°bo k |M>čitku. sem upal, da preizkušnja je bila končana in b°m pošteno naspal. a sem se jaz sem lahko zapustil otok «ol-1motil. Kmalu sem ae prebudil, za. kajti po meni je začelo nekaj la-siti. Prižgal sem luč in začel a je| za glav Jo |M»močirr ae tore j |m i glavi in te! bil vaeki fem gla l>obil sem spremljevalca, s ka terim sem se prepeljal v malem P*W«»vo in zapazil sem kar cel motornem čolnu z otoka na dru- roJ Vse veselje do spanja go Stran Ko sem stopil zopet na M* Takoj prvo noč na a- •uho. aem bil ponovno pregledan I wmlJI »o me napadle od zdravnikov; bilo ni pa nlka- »t*1^«' To res ne more biti ti-ke zatM-eke in s spremljevalcem IiU l,llU Amerika, o kateri amo sva se podala naprej. V nekem v "tarem kraju pogovarjali, kraju sva vstopila v vos cestne "*m Pri sebi. železnice in sva ae «Ni|teljala do Prižgal sem ai cigareto in se ag«ntiire parobrodne dpiibe vaedel ba |*»steljo, ki je kar «a-Tam sem končno zo|*'t proateje [škripala V sitM«*lnji sobi sta biki |pOs<«io. Jaz sem dihal |»o dolgi napnm »polnotna namazal po «»d tolikih sitnih prel lesu. Tisti, ki me je Uradniki v pisarni ez pleia in pri* lil, da Ii hrvaško in sem -e i vtaknil v smrdljivo' ko ratgov arjal. Izpras VI lž kav. so k njin •vali nji in dva druga potnik*, ki sta čula | moje gisirnjanje. Eden je potrkal na vrata moje šal. ikkii ori-lah- Človek, ki ga je bil moj spremljevalec iz pisarne parobrodne drušbe naprosil, naj pazi name, je svojo nalogo izv ršil. Vstopil sem v dolg vagon, ki se je povsem razlikoval od evropskih, se vaedel na mehki sedež s visokim naslonjačem in vlak je oddrvel iz mi-lijonskega mesta. V Vlak je drvel po ameriški zemlji in jaz sem skozi okno o-pazoval nova mesta, nove vasi in polja. Zele/na cesta m* je vila preko polja in gozdov, med hribi in didinami in odpiral se mf »vet. Vse to sem opazoval nic; razpršili smo se na vse strani in se morda ne bomo nikoli več videli. Spomnil sem se Bolgarov, s katerima sem se sestal v hotelu ter začel razmišljevati, kar sta pravila o Ameriki in zakaj sta se vrnila v domovino. Na parniku sem se seznanil z nekaterimi sopotniki, naposled sem pa ostal »am in se med tujci vozil z vlakom dalje proti državi Michigan. Največja zmešnjava je bila na Ellis Islandu, kjer so nas razdelili v skupine, ki so odrinile vsaka v svoj kraj. Ko je vlak drvel preko države New York proti Pennsylvaniji, sem začel misliti na razna mesta, o katerih sem čul govoriti v domačem kraju. Po večurni vožnji smo dospeli v Pittsburgh, o katerem sem že dosti Čul praviti ln da v njem živi veliko rojakov. Videl sem mnogo tovaren in črn dim, ki se je valil iz visokih dimnikov. Opazil sem večjo skupino delavcev, ki so iz tovornih vagonov razkladali premog in ga v samokolnicah odvažali proč ter ga po nekem žlebu spuščali navzdol v nižje skladišče. Delavci so bili zaprašeni in umazani, da bi človek na pogled mislil, da so afriški zamorci. Vlak se je v Pittsburghu u-stavil nekaj minut, nato je pa odbrzel zopet naprej. Po par u-rah nadaljnje vožnje se je ponovno ustavil na nekem postaja-išču in tam sem moral izstopiti n počakati drugega vlaka. Čakal sem nekako pol ure, potem pa me je nekdo poklical, naj mu sledim. Pograbil sem svojo prtljago, katere itak ni bilo dosti in iel za tistim človekom, ki mi je dal znamenje z roko. Stopila sva čakajočemu vlaku, na katerega sem se skobacal in nato je vlak kmalu odrinil naprej po prostrani državi Pennsylvaniji. V kratkem smo dospeli v državo Ohio in drveli naprej po o-hijskih pokrajinah. Pripeljali smo se v mesto Toledo, kjer se vlak ustavil le deset minut, nato je pa zopet odbrzel proti )etroitu, Mich. Jaz sem si pa mislil, ko bom enkrat v Detroitu, potem bo kmalu konec dolge vožnje. V Toledu se mi je pridružila neka Italijanka, ki je potovala Detroit. Začela me je ogovar-ati v italijanščini in nadlego-i vati z raznimi vprašanji. Hotela je Izvedeti, kako daleč je Še do Detroita, toda nisem ji mogel povedati, ker sam nisem vedel. Vožnja do mojega cilja je bila krajša nego sem si mislil, kajti razdalj o od Toleda do Monroeja smo kmalu prevozili in dospel sem na določeno mesto. Prvotno sem mislil, da se liom moral peljati skozi Detroit. pa sem bil v zmoti. Ko »e je vlak ustavil v Mon-roeju, Mich.. je bilo treba hitro izstopiti, drugače bi se bil odpeljal naprej in moral bi poelušatl Italijanko, ki je bila vsa nervozna in je izgledala, da ji tudi ne gre vse prav. Zato je želela, da bi dobila kakšno osebo, da bi ji pomagala iz zadrege. V Monroc sem dospel ob 10. Na postaji v Monroeju me ni nihče čakal in nisem vedel, kam bi se obrnil. Vlak je odsopihal naprej proti Detroitu, jaz sem se pa podal s svojo prtljago v čakalnico in tam Čakal, da bo kdo prišel pome, ker jim je znano, da imam priti ta čas. (Dalje prihodnjič.) Krepost in razvada Napoleona III. je zaprosila u-gledna dama, naj prepove kajenje, češ, to je slaba razvada. "Prav rad priznam, da je kajenje razvada", odgovori Napo- —Fadaratad Pictum. po newyorških ulicah. leon, ki je pravkar odvrgel o« rek cigare, "toda ta slaba 2 vada donaša Franciji 100 nj jonov frankov na leto. Ni7 temu sem jo pripravljen al vedati tisti hip, ko mi bosti gli povedati krepost ki prinese državi nih koristi." no navnš toliko gnu OFFICE " ZK 84 LET V 8RKD18CU aKSU Ja paSait ZibMji, zim tn« CENE ZBLO ZMERNI. Uradne ura: S:I0 do I M _T*l- Hariiaan «711 32 6 s stati; st Naročite Mladinski list, boljši mesečnik zs slove mladino! - NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO > —■—-—— „ i PVk,T k0nT<,nci,e Uhko ""oči na liat Prosr*. t i P* Is ene družine k eni ZSIiL Proaveta stane ta va. enako, sa člane ali nečl.ne $6.00 ta eno leu, m nfno. Ker pa člani fe plačajo pri aaesmentn $1.20 za tednik, m jim u. i 7n?r,nL ToreJ nl ™oka, da Je li.t prdrJiU£ ?.* ,e Pro*TeU lastnina in gotovo je v vsaki dniini uk ki bi rad čital list vaak dan. Cena Iiata Proaveta Je: Za Zdrul. države la Kanado $6.00 1 tednik ia................ 4.80 1 tednika ln...............8.60 S tednike In............... 2.40 4 tednike ln............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Cieero in Chieaco j«.....|IJ 1 tednik ia................ 2 tednika In............... 8 tednike in............... 4 tednike ia............... 5 tednikov ia..............IJ Za Evropo je..............$9.00 Izpolnita spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali M« Order t pianu in ai naročite Proaveto, list, ki Je vaia lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fflaaL ili če ao preseli proč od družin« in bo zahteval aam avoj list tednik. I moral tiati član iz dotične družino, ki jo Uko akupno naročena na da Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vaoto batu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravuiltvo datum ta to vaoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2657 80. Lawndale Av«., Chiraf., m. Priloženo pošiljam naročnino sa liat Proaveto vaoto $........... .........................................ČL društva it...... Naslov ........................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih tlaaaf 1 družino: 2> ............................................G. društva št. a> .............................................. društva št. 4> ............................................... društva št. ............................................Cl. društva št M**1« ................................Država ................. Nov naročnik.........................gtaP .»ročnik............. aooe in vpra- I—----^'»odrnjam Po glasu »o me »em ju spoznal, da sta ona dva. je nov skoai «»kno preletel va doživel na |niti bil od svojih! SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA \ izdaja svoje publikacije In še poaehno I in t Primveta za koriat i. ter potrebno agitacijo »vojlh društev in članatva in za propagando svojih Mej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vnaka organizacija ima ohiča ino avoje 'aka. v duhu sem pa gladilo. Torej agilatorični doptai dogodke, ki *em jih in naznanila drugih podpornih sem se J organizacij in njih društev naj ojx>tnikov in sopot- se ne pošiljajo IHU Prosveta. TISKARNA S.N.PJ SPREJEMA V8A v tiskarsko obrt spadajoča < CHICAGO. IU« Tam te dob« aa