v ZDTTECO'V^O ZII"V"I-ivTHnsrJ"Ej i/k ismdtom AfSrO XII. — NUM. 208 MAYO 1945 LETO XII. ŠTEV. 208 MAJ 1945 Se celebra este ano el cincuente-nario de la Coronacičn de Nuestra Senora de Guadalupe, la “Virgen Morena", coronada el 12 de Octubre e 1895 en Mexico, con grandisimns so emnidades y gr an concurso de las muchedumbres. Desde esa fecha se Procalmö a Nuestra Senora de Gua-a upe protectora de toda la America latina, oue se verd representada en a Iccha solemnisima del cincuen-tenario el 12 de Octubre de 1945 en xico por un centenar de prelados e todas las regiones americanas aesde Canadd Kasta Tierra del Fue-El jubileo empezd ya con la mišma fecha el ano pasado y tendrd una Parte esencial en Mayo, en el mes de Maria de las regiones del nemisfeno norte. La devocion de la Viraen Morena P*a desde el 9 de diciembre de 1531. sei dia iba un indio, luan Diego, a misa y fud sorprendido en el camino Por unas brillantes luces oue lo atra-Veron al cerro Tepevacac, donde se , aPareci6 Nuestra Senora entre co-ores celestiales y musicas divinas, nresentandosele como la ' Siempre nrgen Maria, madre da Dios" y le encargd oue fuera a la ciudad de exico v se presentara al obisno exphcandole oue la Virgen pide aili un santuario. umplid con su encargo, pero el o isno le mando gue volviera al mis-mo^ lugar y oue rearesara luego si enia otras noticias. Al acercarse, en-contrö en el mismo lugar de la apa-f'cion la mišma senora gue luecro se e aPareci6 otras veces mas. Kasta “«e un dia le llend el delontal con nermosisimas rosas. cosa milagrosa n actUeMct toraporada invernal, pa-ra 'as llevara al obispo como Prueba de su voluntad. Contentisimo corrid Juan Diego c ver al^ obispo, para entregarle el mensaie y las rosas .pero al desple-9ar su de/lantal se halld con las rosas el cuadro de la Virgen auc es el ahora “Nuestra Senora de Guadalu-Pe , la "Virgen Morena". La peregrinaciön de la Colectividad a L U R D E S se realizarä el 27 de mayo. La ceremonia empezara a las 15.30 en la gruta con el rosario. Luego se organizard la procesiön que terminard en la iglesia con el sermön del R. P. Hector Gilardi. LURŠKO ROMANJE se bo vršilo 27. MAJA z začetkom ob 15.30 v votlini. MATI BOŽJA V GUADALUPE je bila pred 50 leti sprejeta kot zavetnica cele latinske Amerike in se vrši letos slovesna petdesetletnica kronanja, ki :e bilo 12. oktobra 1895. Nobena Marijina podoba ni po celi Ameriki tako razširjena kot ta značilna podoba, v ba-teri se je prikazala Manja ponovno v dneh od 9. do 12. decembra, ko jehodil tam mimo k maši Juan Diego. Prikazen Marijina mu je naročila, da naj gre do škofa in prosi da na tistem kraju zgrade cerkev in. da bo tamkaj uslišala molitve vernih. Nezaupno ga je sprejel škof in ga poslal, naj gre spet drugič na isti krat in je imel na povratku in naslednje jutro isto prikazen in enako naročilo. Na skrivaj je nato škof poslal za njim opazovalce. Ko je imel prikazen 12. dec. mu je Marija dala obljubljeni dokaz, s katerim bo prepričal škofa, da je res Marija, ki se je prikazala. Čeprav je' bilo v zimskem času, v decembru, so zacvetelo rože vrtnice pri Marijinih nogah. Marija jih je vtrgala in izročila njemu, naj jih ponese škofu kot dokaz njdnega naročila. V predpasnik zavite je nesel vrtnice in ko ie odvil predpasnik pred škofom, ie med rožami bila tudi prekrasna slika o kateri niso znali odločiti ali je tkana ali slikana na platnu in to je čudodelna slika naše Ljube Gospe v Guadalupe, katera ima po celi Ameriki številna božja pota. V Argentini je niono najveličastnejše in najbolj obiskano svetišče v Guadalupe pri Santa Fe. V Bs. Airesu se časti ta Marijina podoba v baziliki Espiri-tu Santo in v posebni cerkvi tam blizu na ul. Mansilla SVETEMU DUHU! MAJNIŠKI KRALJICI! D“u' Vseve5na Modrosl snr TT°jh navdih«eni globir spregledamo jasno, jasneje. ,.a dv‘9ne naš duh se v vii klor veieš v viharjih silneje nam um razsvetli Ti 8voi-'nV|na3 spoznanja raz D?h' brezmejna Krep; Ka, srečo iskali bi časno nrekuj nam voljo Ti Sveti Duhabub6e?a1’skkrepi: .^rätSvno: PO poti svetosti hodili SVCtn‘ branili želja se posvetnih «e. Marija, naša Kraljica! Zapojmo pesem majniški Kraljici, prisrčni pojmo spev. Božji Materi, prečednostni Devici, da do raja prodrč pesmi odmev! Zapojmo pesem majniški Kraljici, iz src nam naj doni, Božji Materi, mogočni priprošnjici, da k ljubezni do nje nas razplamti! Zapojmo pesem majniški Kraljici, zahvalni zbor zdaj vsi, naši Materi, predobri pomočnici, ki nas v sili nikdar ne zapusti! Tvojo hvalo poj6 zemlje, svetovi, vsa krasota zvezda! Tebe človeštvo vse, rajski duhovi na veke naj slavč Tebe, Gospa! David Doktorič: DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldčtn 4924 Telefon 59 - 6413 Reg. Prop. Intel. 155424 CERKVENI VESTNIK 29. APR.: Maša na. Paternalu za -j- Kat. Sterle. Pri sv. Rozi za •}• Marijo Golobič. Molitve na Paternalu. 6. MAJA: Maša ob 9.30 na Paternalu za Sestro Nilo Rovtar in skupno sv. Obhajilo. Molitve na Paternalu. 10. MAJA: Vnebohod, zapovedan praznik. 13. MAJA: Maša na Avellanedi za stariše Nemanič in Rezek. Pri sv. Rozi za *j* Frančiško Hlad. nik.. . As Molitve na Paternalu. Navzoč bo č. g. Mirko Rijavec. 20. MAJA: Maša na Paternalu za •j* Maurič Franc. Pri sv. Rozi ob 12 uri za -j- stariše Ivan in Marija Jekše. Molitve in shod bratovščine na Avellanedi. 27. MAJA: Maša na Avellanedi v zalivalo za zdravje. Shod v Lurdu z začetkom ob 15.30 uri v lurški votlini. 31. MAJA: Sveito Rešnje Telo, zapovedan praznik. 25. maja bo sv. maša ob 8 uri pn sv. Rozi v spomin Nelide Dovžak. 14. maja obletna sv maša pri sv. Rozi ob 10.15 za Frančiško Hladnik. KRŠČEN je bil pri sv. Rafaelu IVAN FRANC JUVANČIČ, krstil je č. g. Mirko Rijavec. VELIKONOČNO SV. OBHAJILO Delajte, dokler je dan, zakaj, ko pride noč, ne bo mogel nihče več delati, nas opominja Gospod Jezus in nas poziva, da se mu približa k božji mizi k svetemu Obhajilu vsakdo vgaj v velikonočnem času. Nikar ne odlašajte! Bog je dober in nas je čakal, toda ne izzivajmo božje potrpežljivosti, da nas ne bo Bog obiskal in odpoklical nepripravljenih. Skupno sveto Obhajilo bo 6. maja na Av. del Čampo ob 9.30 uri. Izrabite to priliko veliki in mali. SPOVED bo 5. maja na Avalos od 14 do 16 ure. POSEBNA PRILIKA za spoved pa bo v cerkvi San Carlos (Victoria 4089) kjer bo spovedoval č. g. misijonar Muko Rijavec od 17-20 ure. Vzemite zares to sveto dolžnost in potrebo duše, da se ne zgubi v zmotah in blodnjah ter bogomržnji. ROMANJE V LURDES Vsakoletno romanje v Lurdes se bo vršilo 27.maja, na zadnjo majniško nedeljo. Začetek ob 15.30 v votlini. Prihitite številno, kot vselej, da bomo skupno prosili miru in božjega blagoslova sebi in nesrečni domovini. Č. G. MIRKO RIJAVEC, misijonar, se bo poslovil od Bs. Airesa 13. maja popoldne. Kdor želi slišati njegovo besedo ali mu kaj naročiti, naj pride na Paternal (Avalos, ob 16,30 uri). CUEŠTION DE SEMANAS es la liberalen del suelo yugoslavo. faslovema es la parto mas soptentnonal y puesto que Hitler la incorporo a su Lsta-ao, prooablemente tropazaran los iiber-tadores con mas resistencia y hasta sos-pectiumos de que una parte de t-glovo-nia este incluiaa en el baluarte ae la ultnnu resistencia alemana, lo que da motiva de tener miedo de que nos dejeii aquellas tierras pulverizaaas. EL GOBibHNU DE TlTU ESTA HAC1ENDOSE FuEKTE Lo da pena es que no da pruebas sulicientes de sus buenas mtenciones. Las noticias que llegan de alli son solo las procedentes de tuentes oliciales o las que glontican la actuacion de Tito, inien-tras que de tantisimas iamilias en el te-rritorio ya liberado no hay ningünu se-hal de vida. Llama la atencičn ese siieii-po y se sospecha. de que no sera tau cierto eso de "hbertad' tan repetida. Mas todavia aclaran lag noticias que se liltran a pesar del control, que hacen entrever un proceder no del todo equita-tivo, abusdndose el -termino de "coiubo-racionista" contra todos los no deseados BRATOVŠČINA ROŽNEGA VENCA Spominjamo na toploprošnjo Matere božje, toliko krat že izrečeno, ki je bila spet ponovljena v Fatimi, kjer je Marija spet naročila molitev rožnega venca. Z njim v roki in v srcu bomo izprosili sebi kar treba a prav posebno je Marija obljubila nakloniti svetu mir, če bomo pobožno molili rožni venec in prejemali prvo soboto v mesecu sv. Obhajilo in če bomo tudi darovali kaj zatajevanja v zadoščenje za grehe. Vsi člani bratovščine molite radi torej svojo odkazano desetinko rožnega venca in še kaj več. Druge pa vabimo, da pristopite v bratovščino. Glavni shod bo v Lurdu 27. maja, kjer se lahko tudi zapišejo novi člani. V naslednjih mesecih se bosta vi šili zborovanji bratovščine obeh skupin. NA AVELLANEDI bo ta shod na dan obletnice službe božje v juniju. NA PATERNALU bo pa na Cirilovo nedeljo. IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA Kot izraz hvaležnosti naj bo navedeno na tem mestu, da je bila čast. sestra Nila jako aktivna v upravi D. Ž. ves čas, ko je bila na Patefnalu. Naj ji boyi plačnik nagradi tudi to z vsemi drugimi nevenljivimi zaslugami, katere je nabrala s svojim tako svetim življenjem in nesebičnim delom. NAROČNINA Poglejte rojaki, če niste zastani in ne čakajte, da vos urednik obišče in potir-ja na domu. Prilika za poravnanje dolga je zlasti po službi božji ali pa na upravi in uredništvu. Izrekamo toplo zahvalo vsem, kateri ste prispevali za TISKOVNI SKLAD m prosimo, da tudi drugi priložite kaj k skromni naročnini, da bomo mogli revijo vzdržati v dosedanjem obsegu. Naj bo vsakega zavednega naročnika častna dolžnost, da velikodušno naše delo podpira. Prispevali so: Fujs 1.—, Grgič I.—, Filipčič 1.—, Vrabec 4.—, Zavrtanik 1.—, Juvančič 3.—, Mavrič I.—, Mislej 1.—, Zidar 1.—, Kodrič 1.—, Štrubelj 5.—, Frankovič 1.—, Matevžič 3.—, Gorane 1.—. Š tul ar 3.—, Bajt 2.—, Cerkvenik 1. —, Troha S. 5.—, Tuta 4.—, Lisjak 2.—, Simon 1.—, Bedek 2.—, Trampuž 1.— Bra-šperič 1.—, Hebat 1.—, Dovžak 2.—, Si-tuž 1.—. Kavčič 3—, Ušaj 3—, Pečenko I.—> Škof 1.—, Pahor 10.—, Kobše 3.—, Peršolja 3.—, Ličen 1.—-, Furlan 2.—, Pečenko 1.—. Manjši prispevki skupno 3.™ $• L A VIDA ESPIRITUAL Revista rnensual. Direccičn: Pasco 431 U. T. 48 - 3361 y 0095 Director: P. Juan Hladnik Administration: Paz Soldčtn 4924 U. T. 59 - 6413 Suscripcion anual $ 2.—. y que estän liquidados. o en peligio mminente de serlo, muchisimas personas que no pueden ser acusadas de ningu-na especie de "eolaboraeiön con el ene-migo ’, pero que no pueden simpatizai, por razones bien obvias, con aquellos portadores de la liberaeiön que en rea-lidad son disirazados comunistas cuyo ideal consecuente es la implantaciön ae la dictadura comunista. La reorganizacion de los tribunales. la supresičn del juramento "en nombre de Dios", la anunciada “separacion ae la Iglesia y del estado", los continuados asesinatos de los sacerdotes e inteiectua-les catölicos, las calumnias contra los obispog son indicios que denuncian una situacion nada prometedora. Existe todavia una debil esperanza, de que estos extravios son solo cosas de al-gunos particulares, si es que son he-chos . . . iOjalä que fueran solo de aquellos cuentog y chismes que en los momentos de confusiön siempre abundan! RECLAMACiONES YUGOSLAVAS Segün las noticias de Moscü presentö Tito las exigencias yugoslavas en la frontera noroocidental, donde en base de derecho natural pertenece a Yugoslavia: Istria, Trieste, Goricia, Fiume (RekaJ y Zadar y el Sur de Carintia con la Capital de Celovec (Klagenfurt), pues todas esag tierras pueblan los esloveuos y croatas. He aqui las palabras de Tito: Yugoslavia y la Uniön Soviöticu hau firmado una alianza de amist ad y dc-fensa mutua, en la cual el artieuio 3? afirma: "Las dos partes firmantes de-claran que participarän en un espiritu de la mäs estrecha cooperaciön en todas las actividades internacionales des-tinadas a asegurar la paz y la seguri-dad de los pueblos". Ademäs del litoral Adriatica con Trieste y Goricia acen-tuö en especial tambiön el derecho de re-clamar la parte meridional de Carintia, incluyendo Celovec (Klagenfurt), y no-tificö a las tres grandes potencias del deseo de Yugoslavia de ocupar zonus de Augtria juntamente con otros ejerci-tos, como los de Francia, a los que se les ha asignado una zona de ocupaciön en Alemania. Asi son ahora clarus y evidentes las reclamaciones de Yugoslavia en sus fronteras septentrionales: Fiume, Trieste, toda la Igtria y Goricia, asi como el sur de Carintia. En su entrevista, el mariscal Tito re-calcö el lazo de amistad que une a Yugoslavia con la Uniön Soviötica, que, segün öl, serä permanente, y revelö, ademäs, que grandes cantidades de mate-rials militars soviöticos an sido enviadas a sus ejörcitos, en forma tal que su primer ejercito estä completamente equipa-do con armas soyiöticas. Dijo que la cooperaciön con las tropas sovieticas habia comenzado ya el otoiio ultimo. Predijo que en el plazo de un mes, o a lo mäs de scis semanas, toda Yugoslavia serä limpiada de enemigos. "Tenemos nuestra aviaeiön y conti-nuaremos aumentändola por todos los medios posibles. El ejörcito yugoeslavo dispondrä de la cantidad necesaria de tanques. Carintia tiene varias fäbricas de canones y aviones germanas". FA TIMA V času svetovne vojne, 1. 1917, se je prikazala Marija trem portugalskim pastirčkom, ki so Lucija, Franc in Hia' cinta (11, 9 in 7 let stari). 13. maja je bila prva prikazen, kateri je sledila vsaki 13 dan v mesecu prikazen Marije, ki je zaporedoma objavljala tem izbranim otrokom svoja naročila in prerokbe. Svet je ostal dolgo brezbrižen. Tudi cerkvena oblast je prepovedala vsako propagando o tem, dokler se vse točno ne preišče. Šele 1. 1942, za 25 letnico prikazni je šla novica o Fatimi v širni svet, dočim je v Portugalu že od prve prikazni potegnila za seboj narod, ki roma danes v stotisočih v Fatimo na dneve romanja, ki so 13 dan v mesecu od maja do oktobra. Cas je že, da tudi naši bralci kaj zvedo o tako izrednem in obenem tolažilnem dejstvu Marijinega prikazanja in njenega razodetja, o čemer smo omenili le nekaj malega ob priliki posvetitve Srcu Marijinem, katerega smo imeli leta PARAY LE MONIAL — LURD — IN FATIMA Božja Previdnost poseže včasih v človeška dogajanja. Pušča sicer prosto pot človeški hudobiji, neveri in brezbožnosti, oda ne tako, da bi človeštvu ne dala očitnega opozorila, kadar je zato čas. . Püray le Monial. V XVII. stoletju je krivoverski janze-nuem tako zbegal verni svet, da je bilaočitna nevarnost, da Zapadejo celi narodi popolni brezbožnosti. Med tem, ko so Judje pozabljali na neskončno ljubezen božjo, katero nam je izpričal Bog v svojem učlovečenem Sinu Jezusu Kristusu, 7 Jaslicah, na križu in v sv. Hostiji, so verniki, trepetali pred ožjo Previdnostjo in jezo in padali v nevero. Izbral je tedaj dobri Bog preprosto a svetniško dušo ne.arJCt° .^arB° Alakok in po njej razodel svoje Srce. Proti ^popisnim oviram si je utirala pot pobožnost Srca Jezuso-ga in, je slednjič spet zacvetelo globoko versko življenje, kamro označuje zadnji dve stoletji. deti - Yrv^e ^ nov dogodek, pač največje nadnaravno razo-in n * V stoletJa- Narodi so doživeli velik razmah znanosti ženr'aPre ka 'n °dvrnhi svoje misli od večnih stvari.' Izobra-tn Pmmnogih narodov so vero zavračali kot stvar, ki v to dobo vec ne spada. nrvod*1 Proti vsem učenjakom in domišljavcem izbral neverni? ■ r\nCOSLk° ^klmo Bernardko in po njej ponižal 80 Irt-n' m ,re2X)Zne ljudi. 6000 čudežev, katere štejejo v mnop i°V™ l-urda je zadelo v živo neverni svet. Pre- je elobnkSnJa m 2t^ravni^> ki je šel v Lurd brezverec, se -—g- oko veren vrnil domov. Vsa brezbožna in sovražna početja niso mogla uspeti proti čudežnemu delu lurške božje poti, katera se je pričela s prikaznijo lurške Marije 13 letni deklici. Bog je hotel v Lurdu izpričati pred vsem svetom, da je sveta Cerkev res božja in nezmotna. 4 leta preje je bila namreč na vatikanskem cerkvenem zboru predložena kot vrska resnica, da je papež nezmotljiv v verskih in nravnih naukih in je bilo sprejeto kot verska resnica, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta. — Obe ti dve resnici sta dvignili mnogo protestov od strani sovražnikov Cerkve. Zato je pa nastopila Marija sama in se predstavila celemu svetu “Jaz sem Brezmadežno Spočetje”. Iz dalje so se še nekateri rogali, toda tisti, ki so iskali resnico z iskrenostjo so se kmalu prepričali, da Lurd ni ni-kaka komedija, temveč da je resničen poseg Boga v zmedeno človeštvo, kateremu kaže pot k resnični sreči h kateri vodi sv. Katoliška Cerkev z vodilom božjih in cerkvenih zapovedi; kako nam je živeti in umreti. Sedanji čas je pa človeštvo zgubilo pravo presojo o nesreči greha. Ogromni večini človeštva ni mar nobene božje zapovedi. Ker so pa prav božje zapovedi edino prava pot, je naravno da zaide v pogubo, kdor se za zapovedi ne meni in tudi družba in celo človeštvo pade v gorje, če zavrže božjo postavo in se ne meni za Boga in cerkev. Grozotno klanje in razdejanje prejšnje in sedanje vojne je ponoven dokaz te resnice, katero je Sv. Duh mnogokrat zapisal v sveto pismo. Že v Lurdu je Marija klicala k molitvi in pokori kot sredstvu za rešitev človeštva. Se bolj pa je to povdarila Marija v Fatimi. Saj je tam razodetje Marijinega Brezmadežnega Srca poziv grešnikom k spreobrnitvi, naj zapuste tiranstvo greha, pa bodo vrnili svetu mir, ki je radi greha Zgubljen. Svet naj se vrne spet nazaj v krščanski red, v zakone kraljestva Kristusovega, naj s pokoro in rožnim vencem zado-ščuje za storjene grehe, pa bo spet postal vreden mirnega in srečnega življenja. Nešteti čudeži in prikazni v Fatimi, katerim so bili priče stotisoči so spreobrnili premnogo brezvernih in veri sovražnih, so dvignili visoko versko življenje na Portugalskem, kjer je danes rožni venec hišna molitev v miljonu domov, kakor je Marija naročila. Portugal je bil ob času prikazni nesrečna dežela na robu propada radi neprestanih revolucij in zlorab brezvestnih vlad. Marija v Fatimi je obljubila deželi blagostanje in je svojo obljubo izpolnila. Po začetnem divjanju brezbožne vlade proti Fatimi je zmagala Mariia in dala deželi vlado, ki že 20 let vodi Portugal v miru. V Portugalu je Marija pokazal, kaj je pripravljeno tudi drugim deželam, če bodo sprejele njeno naročilo in dale spet Bogu, veri in Cerkvi mesto, kakor pristoja. 13. maja 1917 je Prva Marijina pri v Fdtimi in je za aan vsako leto siln iskan tisti kraj v 9“l?kjh hribih, kam 1917- niti pot ni r Danes je že tam , veličastna cerkev i vetišča za romarje Mi tja ne i PQ se bom fardu 27. mc izročili Marij ne potrebe ir še domovine Vzemite Pesem in s seboj lurško Pesmarice. BREZMADEŽNA Marija! Ni čistejše od Tebe med stvarmi, si sveta, najsvetejša, nad vsemi angeli. Bog večni povišuje v Kraljico Te nebd ln svet poveličuje največjo Te ženi. Zrcali so v krasoti naj Tvoji duša mi, v prenovljeni lepoti pred Bogom naj žari. Daj, Tvojega da Sina uživajoč Telo v podobi kruha, vina že tu zorim v nebö. Če Jezusovo hrani deviško me Telo, ni trna, da mi rani srce prečiščeno. In to Telo presveto! — vsa moja moč, krepost! — od Tvojega je vzeto! — Oh kolika skrivnost! DAN PLAČILA Bog vsako soboto ne plača! Niti koj prsdrznežu, ki se bahd, po zaslugi ne vrača. Morda tak slepec, tak domišljavi tepec se Njemu, Vsevečnemu, Gospodarju vesoljstva presilnemu, še otroško neumno rogd! A božji mlini meljejo! Daši meljejo počasi — kakor nam sedanji časi nazorno izpričujejo — pa le meljejo in meljejo! Vsipa se, vsipa, kar naprej iz sita med kamna zlatega žita prav toliko, da sproti se zmelje. Oče Mlinar pa napelje že spretno vse to, po svoje, da je prav tako! Neizprosno melje se zrnato žito v moko! — Neizprosno melje usoda na široko in globoko! — In meljeta kamna brez prestanka, da moka bo bela in tanka. In melje in melje usoda brez odmora vse dotlej, da napoči zora! Zora! — Zlata zora vzide nam, ko izpolni se naša sanja, konec vsega našega poniževanja! Zora! — Strašna zora vzide vam zavrženim sinovom prokletstva! — Ustaviti mlina usode ni sredstva! — Zora! — Napoči že in bliskovito pripelji z zarjo krvavo, strahovito, __ ___ — — dan plačila! David Doktorič: ;LIBRA NOS, SENOR! 6 meaos seguidoa aparecič Ntra. Sonora en Fatima desde ei 13/5 1917. Heproducimos algunoa detalles. 13 de mayo iQuerčis ofreccros a Dios, a soportar todos los sufrimientos que EI quisiera enviaros en acto de reparacičn por los pe-cados con que es ofendido y de suplicar por la convorsičn do los pecadores? — — — Rezad todos los dias el rosario para alcanzar la paz dol mundo y el fin do čsta gucrra. 13 de junio ... En la palma de la mano derecha de la Virgen habia . un corazčn cercado de espinas que en el se clavaban — eran los pecados de la gente que reclamaban reparacičn. 13 de julio en presencia de 5000 personas . . . Sacrificaos por los pecadores y decid cuando hagais sacrificios “Ah, Jesus mio. sea por nuestro Amor, por la conver-sičn de los pecadores y en reparacičn por los pecados contra el Inmaculado Corazčn do Maria". La visičn: “En las entranas de la tierra vimos como un mar de fuego y sumergidos en čl los demonios y almas . . . entre gritos y gemidos de dolor y desesperacičn .... que nos hacian temblar de pavor. Luego Habič la Virgen: "Habeis visto el infierno a donde van las almas de los pecadores. Para salvarlas quiere Dios establecer en el mundo la devocičn a mi Inmaculado Corazčn. Si hicieren lo que os digo se salvarčrn muchas almas y vendrč la paz. La guerra va a termin ar pero si no dejan de ölender a Dios empezard otra guerra, peor que esta. Cuando veais una noche alumbra-da por una luz desconocida (24 de enero 1938 efectivamente se vič en toda Europa un lenčmeno čptico desconocido) sabed que es la gr an sciial de Dios que va a castigar al mundo por sus crimenes por medio de la guerra, del hambre, de la persc-cucičn de la Iglesia y Santo Padre. Para impedirlo vengo a pedir la consagracičn de Rusia a mi Inmaculado Corazčn y la Comuničn reparadora los primeros sčbados del mes. Si se atendiera čsta peticičn mia, Rusia se convertirä y habra paz; y si no esparcira esta sus errores promoviendo guerras y per-secuciones a la Iglesia. Muchos buenos catčlicos serčn martiri-zados, el Santo Padre tendrä que sufrir mucho, varias nacio-nes auedarčn arruinadas. Por fin mi Inmaculado Corazčn triunfard. El Santo Padre consagrarä a mi Corazčn la Rusia que se convertirä y po drč venir la paz al mundo. En Portugal renacerä la fč"--------- 13 do octubre 1917. En medio de 70.000 personas, creyontes e incredulos, aparece la Virgen la sexta vez y otra vez a la pregunta auičn es y quč quiere, contestö: “Que es Ntra. Senora del Rosario, que venia a exhort ar a los fieles a cambiar la vida y no afligir mds con el pecado a Nuestro Senor, ya domasiado oiendido — a hacer penitencia por los pecados y a rezar el Rosario." La muchedumbre no vič a la Virgen, pero si vieron todos unas Senates en el sol y muchos incrčdulos confcsaron alta-mente su le y se convirtieron luego en grandes propagandistas del mensaie de Ntra. Senora do Fdtima. Visitč el otro dia a un enfeimo. Un tumor era la causa de su malestar. |C6mo gemia cuando se le točo la parts dolorjda! (Sin embargo sera necesario Intervent justo alli! “|Ay, por lavor, dejenme!" se oponia . . . llnteresante! reflexione luego. [Es parecido, y muy parecido tambien lo de los tumores espirituales! Sera por la mišma razčn que la gente no quiere escuchar sermones que tocan el punto dolorido del alma, que tocan el pecado, que es un tumor espiritual .... "No hablemos de eso, padre; de cualquier cosa, pero de eso no me gusta", asi contes’a mucha gente ... jY es precisamente aquel el punto mäs importante, donde debe intervenirse. čPor que hay tantos llamados catölicos que no quieren asistir a sermones? |Oir la misa, todavia! Pero que no se les molest con sermones. Dirdn que no tienen tiempo, pero a menudo la razčn es aquella Haga en su alma que no quierene se les toque. Es el pecado que esta dormido; por el momento no les in-quieta, pero causara gran estorbo si se toča. No quieren oir palabras que pueden tocar aquei tumor ni leer cosas que podrian estorbarles. Escucharian todavia sermones sobre la misericor-dia de Dios, historias de los santos, milagros de la Virgen . . . (pero esas aplicaciones finales ya no! . . . Y menos todavia sobre el pecado, sobre la muerte, sobre la Justicia de Dios! |Y por favor, que no se les hable del infierno! iNo y no! Aqui se tapan los oidos o se marchan sencillamente . . . |Ay, que desgracia del pecador! Se le ofrece el mčdico y la medicina contra el malestar mas fatal, contra el pecado; se le presenta 'el remedio contra la desgracia mäs grande, contra la etema condena-cion . . . Pero no quieren aprovechar, no se somete al diagnčstico del especialista en la materia; no per-miten la intervencičn saludable de la operacičn que es una bučna confesion . . . Prefiere que la podre-dumbre del pecado siga arrastrando su alma hacia la muerte etema. Se tapa los oidos y los ojos para no sentir como se va acercando al infierno. Aunque nota los pasos apresurades de la muerte, aunque cree en la vida eterna, queda sordo y ciego a las voces de la gracia, a la invitaeiön de Jesus, clavado en la cruz por sus pecados para salvarlo del infierno ... Se parece al nino que se tapa los ojos para esconderse, o al avestruz, que mete su cabeza en la arena, cuando ya esta al alcance de sus perseguidores, como sL no viendo el, no pudiera ser visto. Mientras hay siquiera la espina en la conciencia, existe todavia alguna posibilidad de arrepentimiento. Pero la torpeza del pecador, empujada por el demo-nio, va mäs allä todavia, hasta negar la malicia de su pecado, hasta adornar su perversičn con un brillo de audacia o de superioridad intelectual . . . "tPECADO? (SI! jESO ES NADA! Vea Usted a los criminales, a los que tienen culpa de matanzas, de guerras, de miseria; que abusan de los indefensos, que roban en grande . . . vea, como se pasean libremente y hasta se les gloria . . . Vea a los adülteros que viven lo mäs tranquilos. iQue suce-de a los que pervierten la moral con pamfletos, arti-culos, pinturas, esculturas ,obras teatrales, cintas cine-matogräficas? iAcaso no prosperan las empresas que se valen de propaganda escandalosa? iCuändo cayo ei rayo para fulminar al blasfemo y perjuro? iAcaso no se rien de todo el mundo y de Dios mismo los ateos, los incredulos y prosperan mejor que los pia-dosos? . . . iNADA MAS QUE APARIENCIA! . . . Es cierto que no se habia mucho de los rayos de la ira vengativa divina a los infringentes de la eterna ley de Dios. Todo lo contrario nos dice Jesus. Cuando manda amar a los enemigos nos pone ejemplo de su Padre ceelstial: “que hace salir su sol sobre buenos V malos y llueve sobre los justos e injustos". Y cuando Santiago y Juan reclaman fuego y azufre para castigar a los incredulos, Jesus les corrige seriamente. Dios no estä nada apurado. Para El un siglo es un momento. Por no castigar aparentemente y pronto las burlas a su ley, Dios en ninguna forma manifiesta su tolerancia del pecado como si fuera "una pavada" sino que tolera al pecador. Bien cierto es que se pasean con todos honores los mäs detestables pecadores y Dios no los fulmina con el rayo ni hace abrir la tierra para que los tra-gue . . . Pero muy equivocados e-stän los que de alli toman motivo para permanecer en su pecado o para entregarse a sus inclinaciones perverses, pues la de-mora del castigo no es otra cosa que la manifestaeiön de la infinita Sabiduria de Dios que posterga sus san-ciones para dar tiempo a la conversiön, o de Io con- trario, para madurar en la malicia en la cual la justa ira de Dios ya les demostrarä que horrible es caer en las manos de Dios justo, luego de haber despreciado la mano tendida de Dios misericordioso. Hoy espera todavia y ofrece perdon, maiiana ya no se sabe. |Pero n° s® Puede dudar de que llegarä su dia! Lo dijo Jesus: cuando menos se lo espera, como ladrön en la noche, y que pedirä cuentas exactas hasta de la tihima monedita." SE ESCANDALIZAN LOS BUENOS al ver la demora en castigar a los malos. Pues ”muy uenos no Han de ser, ya que ese interes por cosas ajenas tiene su raiz en alguna envidia, celos u otra mezquindad. Nadie tiene por que meterse en las cuen-as de Dios retribuyente infalible. Y si alguna vez los tTla 03 se hacen provocativos en su malicia iacaso no sirve esa ocasičn al bueno para practicar alguna vir-u al soportarlos o descubrir en su propio corazčn alguna inclinaciön mezquina? Fatalmente yerran los pecadores que, al no versa castigados inmediatamente, creen que no lo serän, pues ya ies tocarä . . . |Apurense, mientras es de dia, asi amonesta Jesus, pues cuando llegue la noche, ya podrän hacer mäs nada! |Que corran a Belen y al a vario, para aprovechar la leccion de Jesus Niho y esus crucificado por los pecadores! . . * J10 *ien P°r Que esfcandalizarse ni los medianos !,°® nuenos, pues breve es la vida y larga es la eter-u ad en la cual ya no levantarän mäs su frente orgu-osa los pecadores, no se burlarän mäs del creyente, piad°3°' inocente, victima, indefenso . . . D" "j°ra se atreven a negar la eternidad, se rien de dipS 6 ^°s *on*os' hacen burlas del infeirno, pues (- 6n %Ue ciencia no lo ha hallado ni dentro de la imr!T«ni ®ntre l°s astros ... Se vive hoy y nada nos P rta de lo que sigue luego . . . iQUE LOCURA! j 08 estupidos, aunque se creen prudentes, no se cl CUenta. de que veinte siglos de continuo empeno ,“s correligionarios para desacreditar las palabras no ,esucns*° no lograron mäs que comprobarlas, pues Tpo/, 011 podido eliminar ni una de tantas palabras de sus sobre'el iniierno que alli hallamos. lezo “a^er ^os cientificos arrancado a la natura-dor m 9^nos secretos, en ella colocados por su Crea-i 0 u^raron en nada el dominio sobre el curso res n r.'C°SaS" E'on todo äuisieran declararse superio-Para r.108 ne<^ando verdades que El revelä al hombre sunrpmÜi 56 _pierda en tinieblas acerca de su derZni? m,0' se dan cuenta que es el demomo Dam- r. ° Y de la sensualidad que los hace ciegos P Qr "°AC°mprender lo aue ven k3 nihos. sabidurtr.5 GnCC?nlrnrdn Quente mäs segura para la burlarse rT16 Ä.Ev°ngslio' eI Bbro de la Verdad. Con sustraer al horrdlCUlKar' C°n desnrGciar no se podrän ” su Dios , quoL^taTky“ '°d°S ^ k justicia d, Kos n”0?'' ^mMPRE tambien dpo t j “ amigo de la verdad encuentra ejemplaröc " PU?.S de *os innumerables hechos biblicos, conocidos J03,1®03 de Dios entre los cuales los mäs Martinique ^ °S terrei^otos de Messina y de la isla hansatläntico 1° catästrofe del blasfemo mos r.1»_ . 1 amc. Son hechos nuevos. nern tene- -«»»oumjutico Titrr * C ------ * *-'*v*‘J*'-'***xv mos otros.. mA n.1C* Son hechos nuevos, pero tene-guerras. iSil n rcj':ien*es todavia: son las dos ultimas no digamos v m 08 conhagraciones mundiales son, gica e inevitrrhiCaSj19° d*recto' sin° consecuencia 16-humanidad 6 de extravios tan generales de la - °mo es inevitable la catästrofe del tren. Un cuadro moderno de Ntra. Senora en un Santuario onti-guo en las mon-tanas eslovenas. V Mengorah pri Tolminu je postalo središče slovenske Marijine pobožnosti potem, ko so poitalijančili Sveto Goro. Ta slika ie delo akademskega slikarja. Toneta Kralja, ki je poslikal tudi svete Višarje in cerkev v Avberu na Krasu. O Ti kraljica majnika, katere prošnja vse velja, izprosi nam od Jezusa, da nebeški raj nam da! cuando šale fuera de sus rieles. Es doloroso que con los injustos deben de sufrir tambien los justos, pero en el cuadro de la Providencia divina comprendemos tambien las lägrimas y la scin-gre de los inocentes ya que sirven para purificarlos de sus pecados y aumentarles la dicha de la eternidad. lQuč dicha y que eternidad!, se burlan los incre-dulos, pero para nada les sirve la burla que pronto morirä con ellos y aumentarä mäs todavia su castigo. Lo cierto es que la justicia de Dios anda tambien por este mundo, sacudiendo muchedumbres y marcan-do a uno que otro criminal, perjuro, blasfemo, perverse, abusador del indefenso . . . Abundan los ejemplos čada dia, solo que por caridad o por respeto humano no se publican. La justicia. de Dios, aunque parece dormitar, no duerme. UN NUEVO MENSAJE recibič la humanidad del cielo, para que reflexione sobre la desgracia del pecado. Es Fätima, donde apa-recio Nuestra Senora a tres inocentes ninos en seis apariciones. Antecede a este articulo una parte de aquel mensaje, que no es ninguna supercheria sino un hecho rigurosamente examinado por autoridades eccle-siästicas y civiles, comprobado por millones de perso-nas y un millar de milagros. Gente incredula, intelec-tuales que concurrieron a Fätima “para desenmasca-rar la comedia" quedaron estupefaetos y volvieron a sus hogares convertidos. Son hechos recientes que cualquiera puede in-vestigar, si duda de su veracidad. Dos puntos princi-pales de aquel mensaje celestial son: poner de mani-fiesto el horror del PECADO, la desgracia mäs gran-de que a uno puede pasar en la vida, y el INFIER-NO que es el castigo indescriptible que espera al pecador impenitente. PO ARGENTINI SEM IN TJA Gospod Janez, sedaj moramo pa malo grla oplakniti, na vso to jezo in pa tudi na veselje, da se kaj hujšega ni zgodilo! Grda stvar bi bila, če bi morali našega gospoda nunca — reševati iz špehkambre, je menil Karlo in smo bili vsi teh misli. Zato smo zavili na vrček piva, Id se je kaj lepo prileglo. Saj je bil dan vroč kakor eden najbolj "pasjih". Je že vse tako prav, tako smo končno dognali, ker tista zamuda je prav prišla tudi zato, ker so nam med tem tudi vulkanizirali rezervni gumijasti obroč. Sedaj pa le veseli naprej, da poskrbimo, kar treba za jutri. Bratci veseli vsi, tralala, tralala. . . Vesel zapojmo mi, tralalala . Ali je bila pretežka naša pesem, ali pa mi. .. kar en "paaf" pa smo razumeli da niso mačje solze, kadar pes joka... Kaj je bilo vredno, da imamo rezervno kolo po-pravlieno! ker če ne, bi bilo treba kar peš dalje! Kmalu so Karlo, Pavle in Jože sneli stari čevelj in nataknili novega, pa smo jo spet naprej pobrali. Med tem se je sončna pekočina umaknila še prijetnemu večernemu hladu, ki je prišel z božajočo sapico. Mi pa smo se gnali naprej, sedaj skozi gozdič, sedaj mimo Eerbala, sedaj čez mostiček, pa spet skozi rodno polje in košato drevje. .. Tamle so na drugi naši. Še enkrat zavijemo, pa bomo pri Benčinov,j h.. Dva brata Benčina, oba tudi od Sežane doma, Janez in Franc Benčina, sta tudi zastavila brazdo v EI-doradu. Dan je med tem že ugašal. Ko smo z ostro lučjo brzeü dalje so zbeartne sove plahutale skozi stožec gveH-ibo, Id nam ie kazala pot dahe. Še enkrat smo zavili in postali. Pozdravil nas je besen nasii laieš, znamenje dobrih čuvarjev, ki so kmalu priklicali stanovalce hiše, katere v temi ni bilo mogoče videti. En conexiön directa con el pecado estan, con-forme a este mismo mensaje ambas guerras mundia-les y precisamente los horrores de esas conflagracio-nes han conmovido la Misericordia de Dios para dar al mundo desgraciado y extraviado un nuevo llamado a la penitencia, para abreviar asi los horrores y para salvar muchas almas de la condenaciön. iMuchas, si, muchas almas!, asi nos asegura la Virgen; fodas aauellas gue, ciegas para la fe, viven enganadas nor el demonio solo para este mundo, en-caminadas directamente al iniiemo. Los niiios de Fatima han tenido la visičn del in-fierno. Horrorizados quedaroti para toda su vida, ccm-prendiendo que todos los horrores materiales no son nada en comparacion con el iniinito ccstigo que espe-ra al pecado. De alli que iueron incansables en la oraciön y la mortificacion para la conversion de los pecadores. Eran ninos. Cierto. Pero han pasado luego tantas pruebas duras en las cuales han demostrado su since-ridad y madurez, sus afirmaciones fueron acompa-hadas y seguidas con tantas dcmostraciones incontro-vertibles que dejaron estupefacto y convencido no sölo a Portugal sino a todo el mundo que se enterö del hecho. Algunos incredulos seguirän el camino de su per-dicion, pero los que son sinceros, tomarän en serio kakšna je in kako stoji. Znotraj pa se je kmalu pokazal prijazen dom, kjer nas je prav takoj prijazno postregla pridna gospodinja in še druga je kmalu bila med nami. Kljub temu, da nas niso pričakovali več tisti večer, so imeli kar hitro na mizi marsikaj dobrega. Le škoda, da nas je čas klical naprej, zato smo si pa podali roke s pozdravom “na svidenje jutri opoldne". .. SREČANJE S TIGROM Gosta noč nas je obdala, in smo tipali z lučjo, kje se vije pot proti našemu cilju, kjer stoji dom Pavletov. Kar strah bi bilo človeka samega v tisti temni tihoti. Od hiše do hiše je po 1 km ali več in skozi gozd in goščo. Hm, je menil Karlo, nič bi ne bilo čudnega, če bi se srečali s kako veliko mačko. . Menil je tigra, katerih sedaj seveda ni zlepa tam srečati, pa vendar se je to leto govorilo, da so našli tigrove sledove in da je bilo nekaj živali, ovc in psov ugrabljenih. Preje to ni bilo nič izrednega, tako je nadaljeval. Veš, Pavle, prav doli na koncu Tvoje čakre, tam kjer smo sinoči zavili iz pota, sem ono leto, 10 let bo tega, prav brezskrbno korakal od Čeha, ki je živel v eni onih bajt tam spodaj. Pogovarjali smo se o zverini, ki se lahko še tam sreča, pa sem jaz neverno trdil, da je to le stara zgodba in jaz niti v misel ne vzamem tega, da bi se tukaj še kaka taka zverina srečala. Prav leno mirno sem stopal skozi noč, kar čujem, da se nekaj giblje pred mano na potu. Bila je postava, Id sem sodil, da bo pes, zato sem sicer trdno stisnil gorjačo, ki sem jo imel v roki, a brez skrbi stopal naprej . . Kar zazeblo me je, ko sem se srečal z zverino od blizu. Bil je oaromen tiaer, ki me pa niti pogledal ni, noč na je zavil s nota. Šel sem s trepetajočimi koleni dalie in le nekai korakov naprej mi prilomasti čez pot druga zverina, še bolj velika Uh, kako me el nuevo mensaje — que no es otro, sino el mismo del Evangelio. Habrd muchos desgraciados pecadores, vic-timas de sus pasiones, que se serenarčtn estudiando con un corazön sincero, tomando el rosario e impo-niendose penitencia, antes que Dios les aplique su justa condenaciön. Pero habrä tambien otros, hijos de condenaciön, para quienes parece esteril toda pala-bra buena . . . Ojala les fuera dado ver lo que viö la bcata Taggi que, un dia en una calle de Roma, encontrö un pecador y tuvo la visiön de todo el horror de su alma condenada. No durmiö en toda la ncche y por toda la vida hacia penitencia para rescatar a aquel desgraciado. Poca cosa parece el pecado a los ojos del pecador. Tantas veces es un atractivo irresistible, una ilusiön deslumbrante, ... sin embargo no hay des-gracia mayor, pues por el pecado mortal, por unos momentos de placer delirante, puede quedar envene-nada toda una vida, deshecha la dicha de un hogar entere y finalmente condenada el alma por toda la eternidad. Levuntö por eso la Virgen su voz en Fatima para pedir a los buenos que rečen y hagan penitencia por la conversion de los pecadores y para llamar a los pecaders para que desistan de lastimar el Corazön divino de Jesus con nuevos pecados y que vuelvan a si mismos y para restablecer la paz en las lamiliqs, naciones y en el mundo entero. je zazeblo po hrbtu. .. Pa tudi ta drugi tiger me ni smatral vrednega svojega pogleda. Mirno je hlačal svojo pot v smeri, kjer sem preje srečal ono zverino Malo pozneje sem slišal grozeče tigrovsko rjovenje in Boga hvalil, da sem prišel srečno iz grdega prizora. No, tako mislim, če se mi tisti večer med dvema takima zverinama ni nič zgodilo, se mi pa res nobene zverjadi ni bati. Niti meter ni bilo do pošasti. Pozneje se je zvedelo, da se klati tam okrog lep tigrovski par in da ima tudi mladiče. Ni se slišalo, da bi pohrustali kakega človeka, toda marsikak pes in prašič je zginil v njihovih žrelih, jaz že verjamem, da je res, da tiger človeka ne napade drugače kot če ga razdraži ali pa če je zverina strašno lačna; pač pa ni ograje in komaj kak zid, ki zavarje prešiče in posebno muho pa ima na psa, ki nanj laja. Gosto temo je rezal le trak naših žarometov in redka petrolejska luč, ki je silila iz kake hiše proti potu. Nič hrušča, nič vrvenja, le pretrgan pasji lajež in brnenje našega voza je motilo svečano tišino. Še mi smo obmolknili v posebnem slovesnem občutju, katerega v mestnem vrvežu človek pač nikdar doživeti ne more. Ko smo obstali pted Pavletovim domom, je bil žo čas večerje a kmalu tudi ura počitka. Naslednje jutro smo spet pohiteli k maši. Krepko je pihal kamijon po strmem klancu navzgor, po kate-tem bi par volov komaj prazen voz vleklo. Nikdar si nisem mislil, da je tak voz brez konj in volov zmožen plezati po tako napetem bregu. Kamijon je pa stvar drugače presodil in lagodno polzel kvišku z bremenom 8 oseb na hrbtu. . . Menda bo res v bodočnosti nadomestil auto konja in vola tudi v zadnji hribovski vasi, in v strmih tolminskih bregovih bo on nosil koše. . ŠE EN DAN. Ko smo prišli do cerkve, je bil že na pragu duhovnik. Ravno toliko, da smo ga še dobili doma. Menil je, da so prišli po njega, ki je imel tisto jutro pot v neko kapelo, 12 km oddaljeno. Cerkev in fara bosta ostali doma brez varha kar dva dni. . . In ne samo to, celo oltarno ploščo je že imel zavito, da jo odnese in bi tako niti maše ne mogel imeti, če bi prišel malo pozneje. Maša more biti namreč le na oltarju, kateri ima v sredi marmornato ploščo, katera je premakljiva in katero v krajih, kjer še niso druge cerkve preskrbljene s primernimi oltarji in v misijonskih krajih duhovnik s seboj nosi in z njo lahko ima mašo tudi na navadni mizi. Hitro je postavil ploščo nazaj na oltar, da sem mogel imeti mašo, nato pa je on odhitel na svojo stran, mi pa po drugem kraju in še to naročilo je ostalo doma, da če bi tisti dan kdo nujno rabil duhovnika, naj kar mene poišče, ki bom precej bliže kot kak drug duhovnik, kajti dva sta bila s škofom daleč nekje zunaj, in ta, ki je imel skrb za župnijo, je moral iti v tisti kraj prevideti bolnike in učiti katekizem. Bil sem torej kar župnik. . . v istem kraju, kjer so me prejšnji dan skoraj v luknjo zaprli. . Pa je na srečo dan prav mirno potekel in ni bilo nikogar, ki bi posegal v moje načrte. Pohiteli smo proti Jožetovemu domu, kjer nas je čakal vesel dan, kakor ga menda še ni bilo v Eldo-radu za Slovence, ki smo na tako izreden način priznavali 25 letnico ustanovitve tistega kraja. Prav tiste dneve so namreč obhajali srbrni jubilej Eldorado. Sicer se rojaki večkrat zbero, bodisi za kak god ali krst in tudi katero zapoj6 in tudi zabalincajo, toda ob tistih prilikah je navzočih vedno tudi kaj drugojezičnih prijateljev. Ta dan, 10. novembra, se je zbrala pa prav Nazaj v planinski raj! Opozarjamo rojake, da bodo kmalu doti-skane Gregorčičevo poezije, ki jih že lahko naročite! samo slovenska druščina in skoraj bi lahko rekli da vsi... vsi prav gotovo, kateri so vedeli, da je prišel tja obiskati rojake slovenski duhovnik. Kar hitro je bila ura poldne in začuda točno so priti teli rojaki ob dogovorjenem času. Jože in Pavle sta imela na skrbi asado, ženske so se pridno sukale po kuhinji in po hiši, kjer nas je pozdravila miza obložena z vsemi dobrotami. Pravili so ,da tiste dni v Eldoradu ni bilo sladkorja. Naša miza je pa bila obilno založena z vsemi sladkimi in dobrimi stvarmi, tako da bi se ob njej človek ne mogel zavedeti niti necvšečnosti, o katerih tožijo v Argentini in še manj o stiski, katero trpe naši doma. Oj, srečna dežela ta in zares zlata dežela "Eldorado", da so nam prihranjene tisočere bridkosti, katere trpe naši bratje doma.. da, zlata dežela. Saj so se nam same ponujale fige z drevja, grozdje je zorelo nad našmi glavami, jabolka so nas vabila in celo maline so se rudeče smejale iz grma. .. . nad nami se je radovalo sonce, po dvorišču so se igraje podili otroci, nad nami so čebernjali po drevju ptiči in poslali vest daleč na okrog, da imamo Slovenci v Eldoradu praznik in da je asado že pečeno . . morda bo pa tudi za ptičjo gostijo kak drobec ostal.... ZA VSE JE BILO DOVOLJ in vsega dobrega. Vsaka od petih gospodinj je pripravila kaj posebnega in vsaka je pokazala, da ume svoje delo: potice, zavitki, krofi, štravbe... in še stene okrašene z raznimi slovenskimi narodnimi motivi uvezenimi v platno in z lepimi izreki, tako da smo bili res prav čisto doma na Slovenskem. Kmalu je bila miza polna in tudi živahna. Marši- j katero smo uganili. Saj je vsak imel kaj vprašanj po tem, kako je s Slovenci drugod, kako s tem, kako z onim znancem, katere so našli na fotografijah, ki sem jih imel s seboj od raznih prilik in katere vidijo v Duhovnem Življenju in v Slovenskem listu. Rojaki, kateri žive v notranjosti znajo vse bolj ceniti tudi naše časopisje, tako sem videl. Ko bi vsi Slovenci v republiki imeli sam en del tistega razumevanja za potrebe našega tiska, bi bili lahko ponosni Slovenci na naše časnikarstvo. Saj komaj čakajo na Slovenski list in na Duhovno Življenje in ni jim žal tistih ' malih grošev, ki stanejo naše publikacije. Tudi dvojno bi plačali, samo da ostanemo na potrebni višini, ne tako kot tisti večni godrnjači, kateri na naš list niti naročen ni, kateri ne da počenega groša za naše delo, pa širokoustno kritizira in podcenjuje. .. kot vsak gobezdač, ki samo samega sebe ceni in hvali, čeprav je ravno najmanj vreden cene in hvale . . Rojaki v Eldorado pa vsi dajo glasno priznanje našemu delu in so mi marsikatero besedo vspodbude dali za Slovenski list in za Duhovno Življenje in tudi zvesto poravnali svojo nove naročnine in morda kak zastareli dolg in še za naprej! V zmedi tukajšnjega življenja, kjer je vse samo lov za dobičkom in zaslužkom, je marsikdo naših ljudi postavil na božji oltar "zlato tele". Za Boga in za dušo ni nikoli časa... To se zgodi z ljudmi, ki imajo cerkev morda komaj par kvader od hiše. Rojaki v Eldoradu pa imajo do cerkve nekaj dalje, kar pol ure in se več hoje. . . Pa vendar jih šteje župnik med svoje najbolj zanesljive vernike. Zares mi je bilo v prijetno zadoščenje, ko sem uvidel, da vendarle ni ta poganska zemlja v njih zatrla duha prave vere, katero si čuvajo ne le proti krivoverski propagandi, katera jih išče iz vseh strani, temveč tudi proti nevernemu vetru, ki vsepovsod veje. . . Tako lahko se zgodi človeku v tej deželi, da pozabi na besedo Gospodovo: "človek ne živi samo od kruha temveč tudi od božje besede" in ono drugo: “Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi,-a svojo dušo pogubi"... Ko smo pred jedjo molili, sem prisluhnil, če še znajo Očenaš, pa je še vsem gladko tekel in prav vesel sem bil, ker to je znamenje, da ga pogosto molijo in dokler ima človek v svojih ustih to prelepo molitev, je še vedno v njem tudi nekaj božjega. Sedanji svet, ki se šteje za učenega, tako rad pozabi na Boga in meni, da vse stvari "dela narava". Lahko je tako modrovati človeku v mestu, kateremu toča in vihar ne naredi drugega kot malo trušča. Vse drugače čuti človek, ki je odvisen od dežja in sonca, kako majhen je; končati mora v obupu, če pozabi ali pa zdvoji nad besedo Jezusovo: “Ne bodite preveč v skrbeh, kaj boste jedli, pili in s čim se oblačili; saj vaš Oče nebeški ve, da vsega tega potrebujete". . V besedi da “vse to dela narava", ne bo našel nobene tolažbe, dočim mu zaupanje v nebeškega Očeta sklene roke v zaupno molitev in mu vlije v srce upanje in tolažbo in razume, da je tudi trpljenje in stiska velijo vredna za tistega, ki je spoznal vrednost Križa; ki ima zavest, da je to življenje le potovanje skozi solzno dolino v večno domovino. .. Lepa so taka razmišljanja in le škoda, da premalokrat na vrsto pridejo. Vse več zadovoljnosti in miru bi ljudJe uživali, če bi imeli svoje misli in delo bolj podrejeno večnosti in tudi manj zlorab, sovraštva in gorja bi bilo, če bi vsi ljudje vsak čas imeli pred očmi nebeškega Očeta, ki daje soncu sijati in dežju padati na dobre in hudobne, vse do ure, ko je preskušnje j NO SE OLVIDEN DE LOS NECESITADOS, DESNUDOS EN YUGOSLAVIA! Agradecemos a los que ya han correspondido al llamado anterior y volvcmos a repetir nuestro pedido en nombre de aquellos angustiados. Mandense las contribuciones en ropaš o dinero a Pasco 431 (Padre Juan) o a Charcas 1705 (Legacion yugoeslava). konec. ... Pa naj bo pridige konec, čeprav je bila morda nekoliko daljša pri veseli mizi in najbrže manj nevšečna poslušalcem kakor pa kateremu bralcu teh vrstic. .. VESELA PESEM je sledila nato in prisotni sami so se čudilL od kod toliko veselega petja. Menili so, da znajo le eno ali drugo pesmico, da so že vse pozabili a kar naenkrat so se zavedeli, da jih znajo še in še. Pa bi bilo preveč, če bi celo popoldne sedeli za mizo! Da ne bi kdo zapel: Oj tam za goro, škrjančki pojo. Oj tam za mizo, pijančki pijo.... smo krenili malo ven, da ogledamo, kako je Jožetova domačija. Lep dom je to, bela hiša, sredi obilnega drevja, preskrbljena z mrzlo vodico, in prijetno senco latnika, kateri postreže v svojem času tudi z grozdjem; obilna družina perjadi, zajcev, prašiči in krave in tudi isker konjiček. . . V Štorjah pri Sežani pač ni bilo mnogo domov, kjer bi sredi tako bohotnega zelenja, rodnega polja in obloženega sadja s tako malim delom človek mogel mirno živeti. .. Bili so domovi, ki so vsega tistega imeli, toda če ni šlo najboljše od kokoši in krave v Trst na trg, so otroci goli in bosi skakali okoli vogla. Tam ni bilo žerbe in ne tobaka, ne tunga in ne soje, katera bi hiši zagotavljala denarne dohodke. Le z neutrudnim delom in največjim varčevanjem in z jerbasom na glavah žendr, ki so romale v Trst, ie bilo mogoče upostaviti ravnotežje v hišnem proračunu . . Pa vendar je bilo doma tako lepo, neprimerno lepše, sredi vsega dela in skrbi! . . Toda danes, kdo bi ne bil Bogu hvaležen, da je bil rešen gorja, katero napaja našo zemljo! SLOVENCKI ČASOPISI NA PRIMORSKEM V Trstu izhajata sedaj 2 slovenska lista: “Slovenski Trst" in "Svobodna Slovenija". V Gorici izhaja v 12.000 izvodih “Goriški list". Seveda so morali ti listi pisati ves čas v skladu z nemškimi predpisi in protipartizansko. V RIMU JE 300 SLOVENSKIH BEGUNCEV. Večinoma so slovenski intelektualci in bivši aktivni delavci v slovenskih javnih ustanovah. Tam je tudi dr. Janko Kralj, dr. Avselnelc, dr. Ahčin, dr. Žebot in drugi. Dr. Kralj je bil maja še v Gorici. Iz Ljubljane je prišel v maju dr. Jože Prešeren, ki ie bil preje kaplan ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Gornja poročila se opirajo na podatkih, ki sta jih prinesla iz domovine ta dva. Ti naši begunci so brez vsakih sredstev in so se obrnili na Slovence v Sev. Ameriki s prošnjo za, pomoč potom jezuitskega provincijala Slovenca Antona Prešerna. Do I. sept. so dobivali še nekaj podpore od vlade, od tedaj pa nič v©č« V ZAGOVOR DOMOBRANSTVA je napisal v londonskem "Tablet" razpravo dr. Žebot. On pojasnjuje, kaj je bilo povod te organizacije med Slovenci, ki so v silobranu storili nekaj v rešitev lastnega življenja in imetja in za ohranitev naroda. Pričakujemo v kratkem ta spis. Vemo, da je domobranstvo malo težko braniti, toda vemo pa tudi to. da naših bratov ne smemo obsojati, ker nismo doživeli na lastni koži, kar je nje pognalo v bratomorni boj. Domobranci pravijo za vsako ceno ohraniti narod, brez ozira na osebne žrtve. Partizani pa menijo: glavno je, da zmaga ideja, čeprav narod pogine. Kdo ima bolj prav? Prazni kozolci in zastavljen plug oznanjajo zgodnjo pomlad. V BEOGRADU že posluje Titova vlada. Bivši minister dr. Izidor Cankar je žel v Beograd s prvimi, ki so odpotovali tja v februarju. On ima veliko upanja, da se bo iz sedanjih razvalin rešil naš narod in tudi verska svoboda. Trenutno nima nobene politične misije v vladi, pač pa je odločen za važne naloge r.a bodoči konferenci, kjer bo moral on bojevati diplomatični boj za naše zapadne meje. Nekje pa je bilo poročeno, da bo on dobil vrhovno predstavništvo za Slovenijo. V skladu s krimsko konferenco štirih morajo biti pozvani v delo za obnovo Jugoslavija vsi tisti poslanci in diplo- mati, kateri niso obtoženi nobenega, sodelovanja z Nemci in Italijani. Doslej še niso bili pozvani vsi domov. BOMBARDIRALI SO ZAVEZNIKI nekatere točke bivše jugosl.-italijanske mgje. Poročilo je omenjalo 10. marca: Idrija-Sv. Trije kralji-Rovte. Prav tod so bile preje velike utrdbe in so menda nameravali Nemci tamkaj prirediti obrambno črto za boj po zgubljeni italijanski bitki, POROČILA IZ SLOVENIJE prihajajo sedaj samo iz partizanskih virov in je zato težko najti pravo sliko o resničnosti položaja. Poročilo, ki ga je podal bivši krščanski socijalec Tone Fajfar, sedaj vodilna osebnost v partizanskih vrstah, ki je bil nedavno v Londonu, pravi, da je že izdelan načrt za socializacijo vseh zadrug in vseh organizacij, ki bodo popolnoma v rokah oblasti. Z ljubljanskim škofom in duhovščino niso partizani nič kaj zadovoljni, pač pa da nimajo nič proti mariborskemu škofu Tomažiču.ki je v rneptu in je popolnoma izoliran. OSVOBOJENO OZEMLJE v Sloveniji je bilo pred umikom Nemcev iz dežele: Bela Krajina, Kočevski gozdovi. Litijski griči in na Primorskem Trnovski les. Na Štajerskem so se utaborili partizani v Savinski dolini, od koder sega partizansko ozemlje po Čn\em grabnu vse do Litijskih gozdov. V tistem ozemlju so bili glavna partizanska sila trboveljski rudarji. Odrezani cvet SESTRA NILA ... Le vprašajte naše male iz Pateknala, ki so seveda sedaj že celi fantje in dekleta, kdo je bila sestra Nila, pa se jim bo razvedril obraz ob spominu na ljubeznjiyo sestrico, ki je pet let vršila lepo nalogo vzgojiteljice v otroškem vrtcu. Nikdar ni bila nervozna, nikdar neizprosna, vedno s sladkim smehljajem jna obrazu in vendar je brez nelepo besede, brez kriča, dosegla med celim razredom otrok to, česar marsikatera mati no zna doseči med svojimi lastnimi drobijančki. Niso se je bali. Nasprotno, iz srca so jo ljubili in vsls zaupanje so imeli do nje. En sam njen rosen pogled je odtehtal vse grožnje in šibo razburljivih in nepotrpežljivih mater. Sestra Nila, s prejšnjim imenom Ana Rovtar, je bila rojena 27. junija 1912. v Dragotincih pri Ljutomeru na Štajerskem. Pridna učenka in nadarjena mladenka je začutila v sobi klic, ki io je vabil na pot višje popolnosti in se je odločila in vstopila k šolskim sestram v Mariboru. 1937. 1. je prišla v Argentino in je takoj dobila svoj delokrog na Paternalu. Toda po redovnih pravilih ne ostane nobena sestra čez odrejeno število let na istem mestu, zato je dobila pozneje drugo delo, kot bolniška sestra v kliniki Cusatis od koder je odpotovala v Paraguay, v Asunciön. Z vedrim srcem je1 storila vse tiste korake. kajti duše, katere razumejo, kaj je ljubezen do Boga. vedno najdejo veselje v žrtvah svojih lastnih željči; toda na dnu .njenega srca je pa vedno živel spomin paternalskih otrok, katere je tako toplo ljubila in s toliko ljubeznijo gojila. Pa je prišlo nekaj nepričakovanega. Že dalje časa je sestra čutila nekatere znake slabosti, toda sredi neskončnega dela mod bolniki pač ni vtegnila pomisliti nase, dokler se ni neki dan zgrudila, nakar je zdravniška preiskava dognala — jetiko . . . Nihče ni kaj takega slutil. Kaj vse so storile nato sestrei in zdravniki. da bi dobro sestro Nilo spet spravili k moči, pa ni šlo nič na bolje. Zato so jo iz Asunciona prepeljali z letalom v Buenos Aires, kjer je bila na Paternalu sko- t AVGUŠTIN ŠKERT, doma od Sveto Lucije.je moral nepričakovano iz tega sveta, star 53 let. 14. aprila je še večerjal, Čutil se jo nekaj slabega in je po večerji hotel k počitku. Pa se je na potu zgrudil in bilo je dokončano. Naslednji dan so ga spremili številni rojaki k večnemu počiku na Čakarito. Zapušča tukaj brata, nečake in nečakinjo med katerimi je gospa Marija dr. Kjudrova. -}■ RUDOLF DARBO, doma iz Ločnika pri Gorici je po daljšem bolehanju za vedno zaspal v Villa Dominico, kjer zapušča ženo Viktorijo roj. Požar. Rajni je bil kemik v Duperial. Č. G. MISIJONAR MIRKO RIJAVEC bo kmalu odpotoval proti Ecuadorju. Do srede maja bo še med nami. Na željo rojakov je na razpolago 5. maja za spovedovanje od 17 do 20 ure v cerkvi San Carlos (Victoria 4089). Njegov naslov je sedaj: Adolfa Berro 4050. Obiskal je daljni argentinski Jug. kjer se je v Bariloche našel tudi z rojaki. Posebno lep uspe'h je imel v hotelu Llao-Llao, kjer je imel konferenco prod odločnimi gosti hotela. Kako velik uspeh raj en teden in je doživela zelo veliko tolažbe ob obisku svojih nekdanjih otročičev, ki so med tem zrastli v fante in dekleta. Morda ji bo kaj koristila Cördoba! . . . Nič ni pomagalo. Od kraja je še nekaj pokazalo, toda pozneje je pa šlo vse slabše. Na ni dnem obrazu je igral vedno tisti blagi nasmeh, kateri razodeva dušo, ki uživa božji mir, toda njena lica in njen suhi kašelj sta napovedovala, da se bliža trenutek, ko bo ta angeljska dušica zapustila solzno dolino. Rojaki v Cöidobi in tisti, katere so počitnice prinesle tja gori, so pohiteli k dobri sestrici na obisk . . . Kako sama je pač bila! Saj ni imela gori nikogar svojih, kot nje, ki so sloveinske matere otroci . . . Pa tudi to samoto je znala lepo izrabiti. Prav kratek mi je dan, tako je trdila. Malo molim, malo premišljujem in ker ne morem ničesar storiti, pa z veseljem prenašam mojo bolezen, pa sem srečna ob misli, da s tem le nekaj storim v božjo čast in v dušni blagor naših ljudi, ki malo molijo in malo na Boga in na dušo mislijo, ali pa — prav nič. Naj Bog sprejme to mojo bolezen za njihovo zveličanje in za reišitev naše nesrečne domovine! .... Ni ji bilo dano, da bi dočakala konca te vojne, da bi dobila kak glas od svojih dragih domačih, katero je pustila v do- je njegova, beseda žela, smo razbrali tudi iz obširnega članka v Prensi, kjer jo podal eden navzočih nekatere vodilne in pratične misli iz misijonarjetvo konferenco. Jako lepo jo bil sprejet tudi v Mar dol Plata in slednjič tudi v Buenos Airesu, v cerkvi S. Catalina, S. Carlos in S. Juan. ROJAKOM V ROSÄRIJU sporočamo, da so bo tam mudil g. misijonar od 20 do 28 maja in naj poskrbe, da se zberejo pri sveti maši v salezijanski cerkvi ob uri, ki jo bodo določili sporazumno z ravnateljem cerkve dne 20 ali 27 maja. NOVA SODIŠČA IN PRISEGA V JUGOSLAVIJI Kakor zvemo iz partizanskih virov, je Titova vlada, na delu, da preuredi vse sodstvo v Jugoslaviji. Razumljivo je, da bo treba kako postavo predelati, toda nikakor pa ni potrebno predelati — vsega, zato ta vest dela neprijeten vtis. Vemo iz skušnje, kako težko je bilo v Jugoslaviji v letih diktature (1929-34), ko sodišča niso sodila po resnici in postavi temveč po zahtevah nasilnih oblastnikov. Tedaj ni bilo nobene pravice . . . El 2 de maržo nacid para el cielo la F,ev. HERMANA NILA, educacio-nista Franciscana de la, Tcrcera Orden. con una rnuerto santa, a 33 anos do edad, en Cordoba. Hace 9 anos que vino de nuestra patria. Durante 5 anos dirigia el jar-din de ninos en.Paz Solddn 4924. Con la prudencia maravillosa y el rigor de una sabia madre conquisto entre otros admirables resultados el carino inolvidable de sus alumnos čue lio-inolvidable da sus alumnos que llo-(Paraguay) enfermö do los pulmo-nez. En sufragio de su alma se rezani una misa el 6 de mayo a las 9.30 en Av. del Čampo 1653 (La Paternal). En la mišma hardin la comuničn pas-cual los ninos. movini in. katero je tako iskreno ljubila .. . Ni ji bilo dano, da bi dočakala glas od njih, pa je zato pohitela nad zvezde, od koder že vidi zemeljsko zmotnjave bolj jasno, kot mi zemljani, ki večnost in nebesa tako malo v račun jemljemo 24. marca je 33 let stara za vedno zatisnila oči in izročila Bogu svojo svetniško dušo, na cvetno nedeljo pa so jo v Cčrdobi položili k večnemu počitku. Šele čez dva dni smo zvedeli v Buenos Airesu za novico. Lstočasno je prišlo obvestilo od č. sestre provincijalks in pismo od gospe Švara: "S hčerko sva šli obiskati bolno sestro Nilo. Nisva je več našli. Prejšnji dan je zapustila solzno dolino. Trikrat ie rahlo izdihnila, tako so povedale njene soto-varišice in pristavile: umrla je svetni- ca" . . . Maša za rajno sestro Nilo, ,če če kaj njena duša potrebuje, bo na Paternalu (Avda. del Čampo) 6. maja ob 9.30 uri. Med mašo pa bo skupno sveto obhajilo otrok, katerega se bodo pač gotovo vde-ložili vsi, kateri so bili njeni gojenci. Povabljeni xste pa tudi drugi, veliki in mali, da izrabite to priliko in opravite velikonočno dolžnost spovedi in sv. Obhajila. Če imajo nameravana nova sodišča take namene, potem seveda to nič dobrega ne obeta naši domovini. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE je tudi stvar, katero nosi v svojem pio-gramu Titova vlada. Iz tona v katerem to napoveduje Stojan Pribičevič, sin zloglasnega Svetozarja Pribičeviča, ki je s svojo Orjuno bičal naš narod v tistih letih sledi, da je ta novotarija korak proti razkristjanjonju javnosti. CIVILNI ZAKON je dejansko že vpeljan, kakor razberemo iz poročila pisatelja Kenneth Matheusa, ki je živel več časa v Sloveniji med partizani in opisuje poroko pod jelko, brez duhovnika, prav kakor beremo v rokovnjaških zgodbah. ODPRAVA PRISEGE je že stvar, ki jo zapovedana. Prisega sicer ni odpravljena pač pa jo iz nje izpuščen Bog. Takole se glasi: “Prisegam pri časti svojega naroda, da bom zvesto služil svojemu narodu in da bom sodil po zakonih in brez predsodkov, tako da bom gojil in hranil pridobitve vojne, dosežene po narodni osvoobditvi". EL MES DE MAYO... En el hemisferio sur coincide el mes de Mayo con el otono, pero en Europa, y en el hemisferio norte, es el mes de Mayo que conquistö en la opini6n .de la gente el lugar del mes mas hcrmoso, el mes de flores y verdor mas exhube-rante, el mes culminante de la p rim a ve ra. Como la gente piadosa siempre comprendia que a Dios hay que darle siempre lo mejor, •— pues todavia es poco, si le domastramos nuestra gratitud con las primicias de lo mu-cho que siempre recibimos sin cuentas y muy encima de lo que con nuestra mezquindad merecemos — en la mišma forma dedico la gente piadosa a Nuestra Senora, lo que con mas sinceridad pudo demostrar los sentimientos quc guar-damos hacia Aquclla, que nos dio el rcgalo mas grande - -al Redentor, ya que Ella nos dio a Jesucristo. En el concierto de los pueblos competia con todos los demas tambicn el pueblo eslovcno, que reclama quizäs con mäs derecho quc ningtin otro, el titulo del “pueblo de Maria”. Ya una mirada en el mapa de Eslovenia lo dice. Nin-guna denominacion local se repite con tanta frecuencia que la de “Santa Maria”. Al viajantc a traves de Eslovenia Hama la atencion la particularidad de esas regiones: las lomas, los cerros y aun altisimas montanas se ven coronadas con las iglesias de teclio gris o Colorado y de blancas paredes. Muchas veces no aican-žara a calcular con exactitud tod as las iglesias que lo salu-dan de cerca y de lejos y seguramente si uno visita a esos templos, verä que una gran mayoria, y por cierto los mas hermosos son dedicados a Santa Maria bajo la invocacion de “Siete Dolores”, “Siete Alegrias” de “Asunta”, Anunciacion, Nacimiento, Visitation. Consoladora. . . . ” Y si ya no es Ella la titular del tcmplo, seguramente sera de Ella el altar mas vistoso. Pero hay entre los santuarios de Nuestra Senora algunos que se destacan especialmente, y mayormente muy antiguos. En los siglos pasados, cuando la gente pasaba grandes tribulaciones, como fueron en el siglo XIII grandisimas penu' rias, pestes, hambres, terremotos, luego siguieron las inva-siones turcas, mas tarde la guerra de 30 aiios. . . buscuba siempre su consuelo y ayuda debajo del manto de la Madre de todos los Cristianos, concurriendo siempre a implorar la ayuda de la “Consoladora de los afligidos”. iCuäntos santuarios hay que llevan algun recuerdo de hechos milagrosos con los cuales protegio Maria a los que acudieron a Ella. En algunas partes hay equipos de algun jefe, herraduras del caballo que quedö clavado sin poder avanzar contra los indefensos, hay mantos de los jefes per' didos en la fuga por algunas visiones sobrenaturales.... Hay famosisimos lugares de peregrinaciones a donde concurren miles y centenares de miles de romeros en proce' siones caminando varios dias como: Monte Santo de Goricia, Mopte Alto, Visarie (1700 m), Nuestra Senora Santa en Carintia (Gospa Sveta), Monte Petovio (Ptujska gora), Sie-rras Santas (Svete gore ob Sotli), Tersat, Tri Fare, Nuestra Senora de la Vina (Trška gora), Monte Olivo (Oljka v Sa' vinjski dolini), Cerro de Planina, Zaplaz, Muliava, Mova Stifra.....todos santuarios que llevan mäs de 300 aiios de historia y algunos mucho mas viejos todavia. Como el santuario central para toda Eslovenia es el de “Maria Ayudad” en Brezie, donde se rcunian centenares de miles de peregrinos, durante todo el a ho concurrido como en la Argentina el de Lujän. Aquel pueblo que demostraba tanta devocion a Nuestra Senora en construirle santuarios, hermitas que costean los caminos, estatuas y figuras que adornan las paredes de las casas, dedico a su querida Madre Celestial tambien el mes mas hermoso. Že slavčki žvrgo-lijo — se maj vesel budi. — Naj srca podarijo — kar lepi maj rodi. Glej rožic Ti delimo — in vneti te slavimo — Marija, Marija, o Marija! Prihitite radi k šmarnični pobožnosti ob nedeljah popoldne! Nihče pa naj ne izostane v Lurdu 27. maja. Začetek ob 15.30 uri v votlini. Mientras se cubrieron todos los ärboles con la gala de flores blancas y rosadas, mientras los prados parecian una alfombra maravillosa multicolor, se ondulaban en las brisas primaverales los campos fertiles de trigo, se removieron tam' bien las campinas invitando con sus trinos al pueblo que concurra a la devocion del mes de Maria que se hacia en todas las iglesias por la mahana y al anochecer. j Ah que hermosura de aquel los altares de la “Reina de Mayo"! Que gusto en disponer las flores, adornar los man-teles, distribuir las luces... Las jovenes tenian en eso especial orgullo, compitiendo entre ellas el turnarse segün el orden establecido. Alli dejo la gente su trabajo y lleno la iglesia como si fuera domingo la misa mayor, para demostrar su gran amor y confianza hacia la Madre Celestial, para oir la palabra de Dios y H cancion de la Virgen. j Y cuando entond el organo y resono el canto! j Ay que recuerdos mäs gratos guardamos todos de aquellas me-lodias celestiales, de aquellos cantos hermosos, de aquellos coros tan perfectos! j En realidad! Nunca fueron los cora-zones mäs devotos y mäs entregados a Dios que cuando se apodero de ellos la “Reina de Mayo”. Asi fue el mes de Mayo un complcmento de Pascua, pues fue en esc mes que muchisimos cumplian con su deber pascual. Asi fue en aquellos tiempos benditos de la paz. Se nos estrecha ahora el corazon recordando los horio-res que cstän pasando aquellas buenas gentes. Pero hoy mäs que nunca estän reunidos en derredor de su Madre Celestial implorando la protcciön, aunque sobre las ruinas de aquellos santuarios o en la intimidad de algun rincon escondido. .. Este aho no resuenan las campanan, pues no las hay, ya que el Invasor despojö las iglesias de ellas y de cosas de valor; ni suenan los örganos que quedaron mudos, mutilados por la guerra; ni se reime el pueblo para cantar las gloiias de la Reina del Mayo. . . Pero hoy mäs que nunca experi' mentan todos su impotencia y la necesidad de la protecciön desde arriba y serä, asi lo esperamos, justo este Mes de Maria ue tracrä al pueblo otra vez el sol brillante de mayo y la esperanza de campos floridos. Asi implorarän ellos alli y asi imploraremos tambien nosotros aqui. NEKAJ ZA STARIŠE (Nadaljevanje) ■ • NAJTRDNEJŠA OPORA Prvo mesto med nadnaravnimi pomočki vzgoje ima gotovo Zakrament ljubezni, presveta Evharistija. Za naprsdek v dobrem potrebuje vsakdo, tudi otrok in gojenec, neke gonilne sile. Ta gonilna sila je pa ljubezen do Boga, ki jo vžiga vprav večkratno sv. obhajilo. Iz vrste mnogih milosti, ki nam jih deli sv. obhajilo in jih navaja katekizem, poglejmo samo tretjo in četrto točko, pa se prepričamo o vzgojni moči tega najsv. Zakramenta. “(Sv. obhajilo) zmanjšuje hudo nagnjenje in potrjuje nam ljubezen do Boga" — tako kratko nam pove katekizem veliko resnico, ki se pa splošno premalo ocenjuje. Zato naj sledi tu nekoliko razlage, da spoznamo njih globoko pomembnost za odgojo človekovo. Korenina vsega zla je huda poželjivost, hudo nagnjenje. Sv. obhajilo pa uničuje in strahuje to slabost, to strast. Dejanska milost, ki nam jo deli, udušuje mike in skušnjave čutnosti. Po skušnji je sto- in stokrat že potrjen izrek sv. očetov, da se pobožnemu pogostnemu prejemu sv. obhajila umakne vsaka strast. Zakrament sv. Reš. Telesa ima kot nekako častno spremstvo dragocene občutke pobožnosti, ponižnosti, skromnosti, iskrenega veeslja in blažene sreče, ki je med svetom ni najti. To sladko veselje, ki se dobi samo pri božjem Zveličarju, zamori čedalje bolj ono naravno hrepenenje po svetnem uživanju. Poseben učinek sv. obhajila je pa božja ljubezen, ki se vedno bolj vžiga, utrjuje in krepi; saj se srce naravnost združuje z božjim Zveličarjem, ki je vir ljubezni. Ta ljubezen pa rodi v človeku plemenite strasti, odločnost za božjo čast neustrašenost v izvrševanju dobrega, navdušenost za žrtve na čast božjo in za koristi bližnjega. Enako vpoštevanja vredna je tudi milost sv. obhajila, ki jo katekizem navaja na 4. mestu. (Vpr. Sred. kai. 538.) Sv. obhajilo nas očiščuje malih grehov, varuje pa smrtnih! Ali ni v tem zagotovilu najvarnejše in najgotovejše poroštvo za dobro in uspešno odgojo!? V srcu človekovem sta — rekel bi — dva ogenjčka; plamenček strasti in plamenček ljubezni do Boga. Če prilivamo olja gorečnosti in vneme poslednjemu, kar se zgodi z večkratnim sv. obhajilom, bo zaplapolal z velikim zubljem in zadušil plamen strasti. Kdor pa sv. obhajilo zanemarja, pusti, da se razširi in razvname ogenj strasti in duhega nagnjenja. STUDENCI MOČI Kakšno moč ima najsv. Zakrament, o tem nas najlepše pouči zgodovina mučencev in prvih kristjanov. Kdo jih je utrjeval, kdo jim dajal moč in stanovitnost, da so vztrajali v najhujših mukah? Sv. obhajilo jih je krepilo in močni so bili kakor levi. Sv. Lavrencij je zaklical sodnikom in krvnikom, ki so ga pekli na ražnju: "Po eni strani sem že pečen; zdaj me lahko obrnete." Tudi danes imamo mnogo bojev, če ne takih kot prvi kristjani, pa boje za čednost, za poštenje, za vero. To moramo še posebno trditi o mladim. V teh bojih zmaga zagotovo tisti, ki išče krepila in moči v sv. obhajilu. Doraščajoča deklica je v stalni nevarnosti za poštenje in čistost. Od 14. leta naprej nastopi tista razburkana in vihrava doba, ko mladega človeka vse mika ir. vabi v greh. Prav v tem času je torej nujno potrebno, da se mladina krepi in utrjuje z nebeško hrano sv. obhajila. Naj tudi tukaj navedem tehtne besede mladinskega vcditelja sv. Filipa Nerija, ki je v pozni starosti mogel izreči to-Ie sodbo; "Večkratno, pogostno sv. obhajilo v zvezi z ljubeznijo do prebla-žene Device Marije ni le najboljše, marveč naravnost edino sredstvo, ki ohrani v mladem človeku čistost, poštenost in življenje vere. . Čujmo, s kako vznesenimi izrazi opisuje moč in vrednost najsv. Zakramenta bi. Ludovik iz Granade! “O vsega češčenja vredni Zakrament! Kaj naj rečem o tebi? Ti si življenje naših src, zdravilo za naše rane; ti si tolažba v naših bolečinah, najdragocenejši dar, ki nam ga je Jezus zapustil v svoji oporoki, veselje v našem pregnanstvu, sveta iskra, ki vžiga ogenj božje ljubezni; studenec milosti, zastava večne blaženosti." Vprašajmo mladostne junake, ki soo hranili čisto srce, ki so ostali blagi in pošteni; vprašajmo stare može in žene, ki se z veseljem spominjajo neskaljene mladosti, vprašajmo jih, kako so dosegli, da jih ni okužil dih nizkotnosti! Odgovorili bodo: “Kruh močnih" nam je dajal moč, da nismo opešali, * V mestu Madura (v južni Prednji Indiji) imajo jezuiti zavod za 150 gojencev v starosti od 14. do 20. letu. Ti indijski mladeniči so zelo nadarjeni, a tudi živahni. Nekoč pride eden teh gibčnih gojencev k predstojniku in ga prosi: "Gospod rektor! Rad bi šel vsak dan k svetemu obhajilu." Reictor ga zavrne, rekoč: "Kaj si pa diomišljaš?" Gojenec: “Gospod katehet je danes pripovedoval, kako silno koristno je vsakdanje sveto obhajilo; zdaj bi bil pa tudi jaz rad tako dober, kakor tisti, ki gredo vsak dan k sv. obhajilu." Rektor se pomišlja in upira, toda fantič ne odneha toliko časa, da dobi dovoljenje. Kmalu nato pride drug gojenec, ki je bil najslabši in naj-porednejši. Tudi ta prosi, da bi smel vsak dan k mizi Gospodovi, češ, da se je naveličal neprestanih svaril in kazni. Rektor se ni več obotavljal ter mu je dal dovoljenje. Deček je postal polagoma zglede'n gojenec. Od časa do časa so se oglašali še drugi tovariši in tako je bilo polagoma pogostno in vsakdanje obhajilo v zavodu nekaj navadnega. Med gojence se je tako naselilo vzorno življenje. Nekoč vpraša tuj gospod rektorja: "Odkod pa ta vedrost in veselost med vašimi gojenci? Odkod ti jasni in odkriti pogledi? Povejte mi ,s kakšnimi sredstvi pa dosegate te krasne vzgojne uspehe?" Rektor pravi: “To so sadovi vsakdanjega svetega obhajila." Tujec pristavi: “Zdaj pa vse razumem." Rektor tega zavoda, P. Hčraudeau, ki je pred nekaj leti prišel v Evropo, je o tem sam pripovedoval v nekem predavanju, ki ga je imel v Inomostu. Pristavil je tudi, da po njegovi sodbi v tem zavodu leta in leta ni bilo nobenega smrtnega greha. — Tako moč podeljuje pogostno sv. obhajilo. Kako blagodejno moč vliva v srce mladega človeka priču-jočnost Jezusova v “Zakramentu ljubezni", kako čarovito učinkuje na čuteče srce “večna luč" pred tabernakljem, naj razodene konvertitinja Kordula Woehler, ki je znana po svojih pesmih in številnih spisih kot Kordula Peregrina. Med drugim je spisala tudi knjigo “Was das ewige Licht erzaehlt" (1883). Kaj je dalo povod temu spisu njenemu, bo razvidno iz naslednjih vrstic: “Kot mlada deklica sem živela v najlepših časnih razmerah, ki si jih more človek želeti in v sanjah predočevati; kljub temu sem čutila neko praznoto v mladem srcu. Neko hrepenenje me je navdajalo, pa sama nisem vedela, česa mi manjka. Ko sem — še ne popolnoma 16 letna mladenka — prvikrat prestopila prag katoliškega svetišča, ko sem se prvikrat bližala svetlikanju večne luči ter čutila neko skrivnostno vejanje (milosti) sem od oltarja, mi jo bilo — brez kakega človeškega vpliva v besedi ali pismu — takoj jasno, po čem mi je duša tako goreče hrepenela, po čem jo je tako silno žejalo: iskala je osebno bližino, pričujočnost živega Boga, o kateri — žal — protestanti nič ne vedo. Od tiste edine ure dalje je bilo mojo srce kakor navezano na oltar: in četudi nisem imela še prilike, da bi kaj temeljitega čitala ali slišala o najsvetejšem Zakramentu, ie bila vendar po čudovitem in skrivnostnem vplivu božje milosti — vera moja v ta Zakrament tako jasna in trdna, moja ljubezen do evharističnega Jezusa tako velika in iskrena, kakor da sem bila takrat že otrok sv. kat. Cerkve." Kordula je prestopila nato res v katoliško Cerkev. Starši so jo ovirali, a vse je premagala in seveda tudi mnogo trpela. Kot hči katol. Cerkve je bila presrečna, kadarkoli je klečala pred sv. Rešnjim Telesom. Hace ya cuatro anos que se habla enlutado nuestra patria por la muer-te de sus meiores hiios entre los hoiro-res de la guerra. Cuatro anos se cumplirän tam-bien dej la muerte de mi madre FRANCISCA HLADNIK Se rezarä con tal motivo la misa de aniversario el dia 14 DE MAYO a las 10.15 horas. en la Basilica Santa Rosa de Lima (Belgrano 2210). Hago extensive mi invitacidn a to-das las almas nobles que dispongan de tiempo. para implorar juntos el ddseanso eterno de mi madre y de aquellas otras madres. tambičn victi-mas de esta guerra, que nadie re-cuerda. mmm 14. maja bo že 4 leta, odkar so za vedno zaspali ljubljena mati. Nepopisno vojno gorjč je bilo pretežko za 64 letno bolehno ženo, in Bog jo v svoji neskončni dobroti hotel dneve njenega trpljenja prikrajšati. Tako vsaj ni bilo treba doživljati nadaljnih še hujših grozot. . . . Tisoči naših mater so vse tisto trpljenje doživljale in' ga junaško nosilei Naše matere so to! Mnoge že so med tem legle v grob, ne da bi sin in hči v daljni deželi zvedel za to! Za mojo mater in za vse tiste rajne naše matere, ki so molitve potrejine bo sv. maša 13. maja ob 12 uri in 14. maja ob 10.15 uri v cerkvi sv. Roze. Janez Hladnik SV. CIRILU IN METODU Kod sta potovala sv. Ciril in Metod na tem svojem potovanju proti Rimu? Najprej sta se ustavila približno šest mesecev v Blatogradu ob Blatnem jezeru pri Kocelju, knezu Spodnje Panonije. Slišali smo že, da je Kocelj v svoji mladosti spremljal svojega očeta Pribina v pregnanstvo, ko ga je bil Mojmir premagal. Ko je za očetom postal gospodar Spodnje Panonije, so se bili odnošaji med njim in Moravsko Že umirili in prav gotovo je tudi Rastislavova slovanska politika nanj uplivala, posebno odkar sta bila sv. Ciril in Metod nedvomno svetovalca bistrega in zavednega vladarja. Kocelj sam, ki je hodil prva leta, vsaj tako se zdi, še povsem po stopinjah svojega očeta in ugajal germanski politični volji, se je v tem času popolnoma slovansko usmeril. Odkar sta se na svoji poti v Italijo sv. brata ustavila pri njem, je njegova Spodnja Panonija postala glavno torišče stare cerkveno slovanske književnosti. Izročil jima' je nad petdeset učencev, da jih pripravita na duhovski stan. On sam je bil postal kristjan že okoli leta 835, ko sta bila z očetom pri nemškem obmejnem grofu Ratbodu. Njegovo spreobrnjenje je bilo tako resno, da sv. Ciril in Metod nista srečala vzornejšega krščanskega kneza na svojih misijonih od Kavkaza do Tatre in Rima. To je bil vladar, ki je tudi v resnici ljubil naš slovenski narod. Zaslužil je, da se mu je postavil na monumentalni stavbi beograjske skupščine med drugimi velikani naše zgodovine kip, ki ga je mojstrsko izklesal naš kipar France Gorše. Sredi leta 867 sta se naša apostola odpravila iz Blato-• grada dalje in potovala po naši slovenski zemlji ob stari rimski cesti Lendava-Ptuj-Celje-Ljubljana-Oglej-Benetke. Gotovo sta se med potjo večkrat ustavila, stopila v stike z našimi predniki in jim oznanjala božjo besedo. Ker sta imela s seboj ostanke sv. Klementa papeža, so nekateri mnenja, da so cerkve tega svetnika v Sloveniji (Mojstrana, Rodine, Bukovščica, Suhadole in druge) spomin na to njihovo potovanje. To pa ni zelo verjetno. V BENETKAH Nekoliko časa sta se pomudila v Benetkah. To mesto je spadalo takrat pod oglejskega patriarha. Če bi bila mogla * pridobiti tega visokega cerkvenega in mogočnega svetnega kneza za svoje načrte, bj to bilo najdalekosežnejšega pomena in važnosti. Rada bi tudi videla, da. bi bili posvečeni učenci, ki sta jih imela s seboj. Upala sta kajpada, da bosta za to našla priložnost ali v Ogleju, oziroma v bližnjem Čedadu, kjer je bilo na patriarhovem dvoru vedno več podložnih škofov, ali pa v Benetkah, že takrat važnem zbirališču odličnih cerkvenih dostojanstvenikov. Iz pripovedovanja Cirilove legende, ki je morda vendar nekoliko pretirana in pristranska, smemo sklepati, da sta se brata v svojih pričakovanjih varala. Oglejska in beneška duhovščina, vzgojena pod vplivom italijskih in germanskih šol, ni mogla doumeti misijonskih načrtov svetih apostolov, še manj pa so imeli razumevanja za uporabo slovanskega jezika v književnosti ali v bogoslužju. Od pamtiveka vajeni na latinščino, jim niti na misel ni prišlo, da ne bi bilo slabo, če bi tudi ljudstvo moglo z razumevanjem sodelovati pri obredih. "Ko je bil (Ciril) v Benetkah, so se proti njemu zbrali škofje, duhovniki in menihi, kakor vrani proti sokolu, in vzdignili trijezično krivoverstvo, rekoč: Človek, povej nam, kako da si ti sestavil slovanske črke (in knjige) in jih učiš, katerih nihče ni prej iznašel, niti apostoli, niti rimski papež, niti sveti Gregor, niti Hieronim, niti Avguštin? (Čemu ta novotarija?) Mi pa poznamo samo tri jezike, v katerih je dovoljeno slaviti Boga: hebrejski, grški in latinski.” Legenda nato obširno pripoveduje, kako je Ciril spretno branil svoje stališče. Pred Bogom smo vsi enaki, vsi dihamo v istem zraku, en Bog je Oče vseh, pošilja dež vsem in veleva svojemu solncu, da sije vsem. Zakaj naj bi Bog dovoljeval samo tri jezike in hotel, da bi bili ostali slepi in gluhi? Ali je Bog tako slaboten ali tako nevoščljiv? Toda mi vemo, da ne samo trije narodi, temveč mnogi drugi hvalijo Boga svojih jezikih. Potem mojstrsko navaja v obrambi izreke psalmov, evangelijev in pisem svetega Pavla v ukrepitev svojega prepričanja. Kdo bi mogel v Cirilovi dobi predvideti, da bo slovan-ščina jezik, ki je danes svet in drag do 250 milijonom ljudi, medtem ko grščino, ki jo je Ciril, sam Grk, in ki so jo takrat splošno smatrali za jezik politične velesile in bodočnosti, govori danes samo kvečjemu deset milijonov, senca nekdanje veličine? Morda sta brata v Benetkah čakala tudi papežev odgo- SPOMINI IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA Piše Ivan Lukač. Pred časom že smo brali njegovo spomine do onega dne, ko je prišel v rusko ujetništvo. Tu slede nekateri dogodki naprej. * Zajet sem bil 16. 12. 1916 blizu Kovna. Vodili so nas nato dalje do mesta Lučk, 4 dni hoda. kakih 120 mož, največ Poljakov. Bilo je tudi nekaj Čehov in Hrvatov. Slovenca sva bila dva. Moj tovariš je bil rojak iz Trsta, dober fant ali preveč boječ, tako boječ, da je stal na straži v hudem zimskem mrazu nepremično, da jo skoraj zmrznil in sem ga komaj pripravil do tega, da je začel korakati. . ko sva še oba služila cesarja. Iz Lucka smo čez 6 dni odpotovali proti Berdičevemu, kjer nas je čakala v mrzli zimi samo slama za posteljo, toda vsaj želodček smo si tisti večer pošteno naložili, kar se mi že dolgo ni zgodilo. Tisto znotraj me je bolje grelo kot pa odeja zunaj. Raje sem spal brez odeje kot prestradan. Tudi naslednje jutro je bilo spomina vredno. Saj so nam dali čaj in svežo slanino in kruha dovolj in borš. Z rojakom sva si ogledala mesto, a zastonj iskala znance in rojake. Samo enega iz Sežane je moj tovariš dobil. Še to sem si privoščil, da sem legel popoldne. Bilo je dvojno ležišče, eno nad drugim z redko slamo. Tako redka je bila ona zgoraj, da so začele name uši kapljati... No tega sem bil seveda kmalu sit. Res smo bili vojni ujetniki, toda nihče nam ni branil hoditi po mili volji, kamor nam drago. Ko sem se vrnil pod noč, sem se srečal z nekim možem iz Črne Rudke, ki je bil delovodja na veliki grofiji in je prišel iskati ljudi za poljska dela. Jaz sem se kar takoj prijavil. Ko je bilo število 16 polno, je prišel moj rojak, kateri je bil zelo žalosten, da se bova morala ločiti. Mi smo pa pohiteli ven v svobodno Rusijo. Urne sani z bistrimi konji so nas ponesle čez zameteno poljano. Po „daljši vožnji je postalo naše vozilo pred precejšno in lepo hišo, k|er je bil menda grofovski dvorec. Dve uri so konji cepetali v mrazu in mi godrnjali — seveda bolj na tiho. dokler so slednjič nismo spet pognali dalje do noči in naslednji dan še 6 verst (24 km) vor na svojo prošnjo, ki sta jo bila sporočila v Rim po posre-dovanju znanih grških menihov. Cirilova legenda namreč pravi, da sta šele tu prejela papeževo pismo, ki ju je pozvalo pred njega. V istem smislu bi se dali raztolmačiti tudi Metodova in rimska legenda. s Danes ima potnik iz Benetk v Rim na razpolago lepe ceste in železnico, ki peljejo preko ustij velikih rek gornje Italije. V devetem stoletju so se tam najbrž razširjala se prostrana močvirja. Radi tega je • bilo poovanje z ladjo iz Benetk do* Ravene še najbolj priporočljivo, od tod pa do Rima po kopnem. Tako sta najbrž tudi sv. Ciril in Metod ^“"Ravena je bila tisti čas še napol bizantinskego mesto in polno Grkov. Saj so nekdaj tu stolovali namestniki grški i despotov, ki so imeli več časa velik del Italije pod svojo oblastjo. Tu je stala tudi še Tcodorikova palača, ki seje sv. Metod spominja v svojih spisih, bilo je ohranjenih se vec cerkva iz grških časov v bizantinskem slogu in se danes stoji ob nekdanjem pristanišču veličastna bazilika sv. Apolina-rija iz petega stoletia. Brez dvoma sta jo obiskala sv. brata in v njej goreče molila za nase slovanske narode, medtem ko grščina, ki jo je Ciril, sam Grk. in ki so io takrat [ A M A K O < ; MONTE CUDINE ; " AZA7EAN J : MONTE CUDINE j ► CALIDAD Y BENDIMIENTO 4 ► 4 ► MONTE CUDINE 8. E. Ltda. < [! Capital 1,000.000 $. BELOB ANO 2386 4 El Rev. P. FEDERICO RIJAVEC, MISIONERO salesiano estä pröximo a despedirse de la Argentina. Los que quieran oir su palabra, concurran los dias 6 y 13 de mayo a la iglesia de San Juan Evang. (en La Boca, Olavarria 486), donde el misionero hablara en todas las misas. Tendran oportunidad de confesarse con el en la iglesia SAN CARLOS (Victoria 4089) el 5 de mayo de 17 a 20 horas. dalje, do Črne Rudke... Menda tu ne bo tako, kot je bilo prejšnji večer, tako sem upal, ko sem se s studom spominjal neskončnega večera, ko so spale nad nami kokoši, na drugi strani pa prašiči. . . podoba kmečkega življenja ruskega mužika pod carjem. V ČRNI RUDKI nas je bilo kakih 60 Avstrijcev, razen dveh Nemcev in enega Žida vsi drugi Slovani. Pa ravno ti trije so bili najbolj gospodje, ker je bil eden pek, eden klepar, eden pa sledlar. Vse druge je zadelo delo na polju. Grofija je imela 12 krav, 40 konj, 4 parne mlatilnice in 10 strojev za žetev ter seveda nebroj drugih poljskih strojev. Isti grof je pa imel še štiri manjše grofije v bližini. Živelo se je slabo, ker je bila slaba hrana in stanovanje, kar smo tembolj občutili, ker smo bili slabo oblečeni. Imeli nismo drugega kot avstrijske cape, že vse cunjaste, stokrat premočene in nikoli dobro osnažene in posušene. Lahko si misli vsak, kako je dišalo po prostoru, koder smo se ob ognju sušili... Zato sem raje iskal kjerkoli prostor, čeprav bo bolj mrzlo, pa bom vsaj dihati mogel. Naslednji dan smo šli na delo. Bili smo mlatiči. Sredi polja so stali ogromni stogi žita. Že je čakala parna mlatilnica. Pospravili smo nekoliko snega, ki ga je bilo pol metra. Stog je bil visok 15 m. Tedaj sem bil pa kar vesel, ko sem konečno vendar dobil v roke pošteno delo. Drugi dan se je ponudila drugačna prilika, ki me je tudi potegnila za seboj. Ponudili so nam, če hočemo peljati sladkorno repo v tovarno. Jaz sem bil takoj zato. Posebno še, ker so nam obljubili 50 kopejk plače... Saj nisem imel belega novčiča! Seveda nisem nič vedel, kako daleč je in ne kakšna pot, toda bo kar bo . . . Ko smo zjutraj uvrstili naše vozove, so imeli vsi sani, kakor je primerno za debel sneg. Zame sani ni bilo. Vzel sem voz . . . Bo že kako, sem s mislil in pognal, ne da bi pomislil, da bo zame in za konje treba tudi kaj hrane. Repa je bila zakopana na polju, kjer jo je bilo treba najprej odkopati. Jaz pa nisem imel nobene priprave. Šele ko so bili vsi drugi gotovi, sem mogel priti na vrsto. Drugi so zbrzeli po snegu z urnimi sankami, jaz pa sem oral sneg s kolesi in capljal daleč za drugimi. Smilila so mi je uboga žival, pa sem kmalu videl, da ni usmiljenja vredna, ker sta bila oba konja potrebna trde roke, oba štatljivca, kot vsak konj. ki nima enega samega gospodarja ali če ima slabega. Pa če so se preje drugi meni smejali, v mestu je bilo pa ravno drugače. Tam jo bila cesta trda in gola in je moje vozilo vse bolje služilo in sem tako dohitel še ravno tedaj, ko so drugi razložili. Urno sta stekla moja konja po rampi navzgor, pa je bilo gotovo. Na potu proti domu sem prvič doživel ruski sneženi vihar, ki pa ni dolgo trajal. Uboga konja sta bila lačna, pa prav to je bilo bolje kot noben bič. Tako sta jo ubirala proti domu. da je bilo kaj. Nista se menila za ledeni dež. kateri je meni vse roke in obraz omrznil. Pa me ni čakala doma topla očetna hiša. V nekako kolibo so nas poslali brez večerje. Skozi steno, pleteno iz protja je žvižgal veter uspavanke, tako da so se mi kar solze udrle ob bridkem spominu kako daleč od doma sem . . . Kaj 50 kopejk! Šele drugi dan sem jih dobil! Drugi dan smo rezali rezanco. Stroj je gonil konj. Pri delu sem se moral mnogo priklanjati, kar je moje vojaške cunje na več krajih razparalo, zato sem moral vzeti zvečer " YUGOESLAVIA EN FOTOS" jd, že tiskana. Ima 80 strani velike oblike in je nekaj prav lepega. Stane 3.— $. POEZIJE SIMONA GREGORYIYA bodo te dni gotove. Knjiga ima krasne originalne slike, delo Vande Čehovinove. Obe publikaciji lahko naročite tudi na naš naslov. Bojo el Sol Libre DECIMO CAPITULO (Continuacion) Por el camino se unieron al ejercito los eslovenos de los alrededores. Del sur llegaron los habitantes de los pan-tanos del Murcia, desde el norte, fuertes grupos del otro lado de los Carpatos. La mirada de Iztok se paseaba satis-fecha sobre estos fuertes guerreros. A veces los entristecia ver esa salvaje confusion, escuchar el griterio, observar con' flictos y peleas entre las propias filas. “jQue fuerza!’’, pensaba. “jComo aman a la libertad, pero ellos mismos se colocan las cadenas, por no estar unidos!" Deseaba encontrarse con los antos; decidio ir el solo basta Lobo y Villenes para instarlos a la paz y a la union. Meditaba como pintaries al abyecto Bizncio, como despertrles el desco por la fertil tierra de la otra orilla del Danubio. Las mejillas le ardian cuando se figuraba en su imaginacion como antos y eslovenos se abrazaban y prometian ante los dioses que no volverian a encmistarse jamas, hermanos con hermanos, pero si irian a vengar a sus padres a las tierras bizantinas. Cabalgaba con la cabeza inclinada, alrededor de sus labios jugaba una sonrisa, en los ojos el ardor de la lucha, la diestra apoyada sobre la empunadura de la pesada espada. De pronto lo despertaron fragorosos gritos de guerra. Los primeros grupos del ejercito salieron del bosque al liano. Frente a ellos, en el linde de la gran espesura, vieron los fuegos de los antos. El ejercito esloveno se detuvo. Un estruen-doso clamor por la lucha se extendia de uno a otro extremo y se arremolinaba bajo el cielo como un furioso huracan. Los gritos llegaron al campamento de antos; estos respondieron con aün mayores gritos, como los aullidos de acorraladas fie-ras del desierto. Los mas temerarios se lanzaron contra los antos, por la llanura y arrojaron flechas contra su campamento. Tambien desde alli llegaban audaces a su encuentro, se agitaban las picas y las lanzas, y golpeaban las hachas, de manera que se movian como centellas de luz bajo el sol. El grueso del ejercito estaba todavia en el bosque. Tampoco se movieron los principales grupos de antos. Los caudillos eslovenos inmediatamente se reunieron en consejo. Bojan y Velegost invitaron a la reunion tambien a Iztok, a pesar de que no era un caudillo. Era un glorioso soldado y como tal, debia sentarse con los principales en el consejo de guerra. Velegost, el mas anciano, torno la palabra: “Respetables senores, descendientes de la gloriosa raiz de los eslovenos. El arado descansa abandonado en medio de los campos, las ovejas vagan sin pastores, nuestras mujeres se entristecen al anochecer pues no tienen a nadie a quien ofrecerle su cena. Impera la guerra. ^Guerra? m# ■■ e Recreo “EUROPA” RIO CARAPACHAY Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.60. U. T. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. VELIKONOČNI SPOMINI. Vroča je bila Velikanoč letos, kakor malokdaj, toda dež ni ničesar pokazil, tako da so verniki lahko po mili volji hiteli v tistih dneh k službi božji. Tiste dni se pač za hip zdrami marsikateri zaspanec in se zave svojega krščanskega imena. Tako se marsikatero koleno priklone na veliki četrtek pred božjim grobom in veliki petek pred svetim križem, marsikateri, pravim, ki drugače kar nič ne ve, da je njegova krščanska dolžnost prav tako resnična za vse dni, kakor nosi v sebi vse dni neumrjo-čo dušo. Polne so na veliki četrtek, petek in soboto cerkve in prelepi govori tedaj spominjajo zanemarjene kristjane, naj ob spominu na božjo ljubezen, razodeto na Velikonoč. pomislijo na svojo nehvaležnost in spet stopijo na pot zvestega vernika. Za naše ljudi smo imeli posebne stvari le ob priliki velikonočne spovedi: NA AVELLANEDI je bila na veliki petek molitev križevega pota. NA PATERNALU blagoslov vel. soboto. Velikonočna nedelja pa ima vselej službo božio na obeh straneh. Letos je bil napovedan za Avellanedo č. g. misijonar Mirko Rijavec, toda težava se je pojavila, ko smo zvedeli, da je negotovo zaradi vožnje iz Mar del Plata. Pa vendar se je vse srečno izteklo. NA AVELLANEDI je bila že pol uro preje kapela polna in ob začetku svete maše je bila prav nabita, kakor že dolao ne. Kar ganjen je bil g. misijonar, ko je videl toliko naroda, poseflano naših 'mož-kih pred seboj in komaj je zadržal solze, ko se je oglasila mogočna velikonočna pesem, katere tako dolgo že ni slišal. misli in postale na svežih grobovih tistih. Tja domov so poletele za hip njegove katere je naš narodni veliki petek položil v hladno zemljo, pa je spregovoril toplo besedo, s katero ie v vseh poživil vero, upanje in ljubezen, katere naj svetijo človeku na potu skozi življenje ob luči Kristusovega zglelda in nauka, da bomo z Njim tudi mi nekoč vstali, da ne bo Amčrika izkopala nam takih grobov, ki bodo izvrgli na sodni dan pogubljene, temveč da bomo vstali v slavo . . . Ne pozabimo, da živimo za večnost in ne za to zemeljsko revščino. NA PATERNALU je tudi ob 10 uri že vse hitelo in se ie napolnila cerkev, ki je z radostnimi obrazi poslušala zmagoslavno pesem velikega zbora. Križ ponižanja in slava vstajenja sta dva velika nauka velikega tedna. Neverno so zmajali z glavami apostoli, ko so videli tragični konec Gospodov na Golgoti in menili . . . prevarali smo se . . . Koliko je danes ljudi, kateri doživljajo tudi razočaranje Golgote in se jim zdi, da je vos katekizem samo bajka . . . Pa ie minilo nekaj ur. Samo toliko, kolikor ie bilo treba, da so bile dopolnjene vse prerokbe, da je Gospod Jezus podal svoj nauk in zgled do konca, pa je zmagoslavno vstal iz groba, katerega so njegovi sovražniki zlohotno zapečatili . . . Vstal je in nihče ni mogel zatajiti tega dejstva, čeprav so ponujali velike denarji! zato, da bi se prikrilo. Prikazal sc je nato in uveril ne le nezaupne apostole temveč tudi nevernega Tomaža, da ni nikaka prevara, temveč da je res premagal smrt in jo je premagal ne le zase, temveč tudi za nas, za vse, kateri smo odrešenja deležni po svetem krstu in njegovem nauku. Kljub nevernosti brezbrižnega sveta, kateremu ni mar ne duše ne; Boga ne večnosti, je za vsakega iskrenega zemljana jasna resnica, da tudi nas po smrii čaka večnost in vstajenje. To kar jo najvažnejše je pa, da poskrbimo sedaj, da bomo vstali v slavo in ne v pogubljenje. POPOLDNE se ie zbralo spet mnogo naroda k popoldanski pobožnosti, pri kateri smo spet imeli priliko videti med nami č. g. misiionaria. TRAGIČNA OBLETNICA je prišla že četrtič in še nas je našla v tožnem spominu Golgote, katero živi naša domovina od tistega nesrečnega S aprila, ko so Nemci navalili na našo domovino. Zbralo se je obilo naroda v ta spomin 7. aprila v spodnji cerkvi sv. Roze, kjer smo molili za mir sveta in za večni pokoj tistih, kateri so dali življenje na oltar domovine. Ta obletnica nas pa prav posebno kliče, da priskočimo na pomoč domovini z obleko. Ravno radi tega. ker je tako malo ljubezni v današnjem nevernem m brezbožnem svetu. katerega vodi sam egoizem, je prišlo do tako strašne morije in prav zato je treba kot prvi korak k uspostavitvi miru popraviti to usodno napako. Obnoviti je treba pravo dejavno ljubezeln, katero pokažimo s tem. da žrtvujemo kaj za potrebe nagih naših bratov doma. Oni so izgubili vse, mi pa doslej sploh še ne vemo, kaj je beda. Vsaj v tem pokažimo, da nosimo čuteče' srce in da smo hvaležni za nezasluženo dobroto, da bomo velikodušni v pomoči onim nesrečnim. Med sveto malo je pel veliki pater-nalski zbor in ie bilo vse občinstvo zelo hvaležno za njihovo mogočno pesem.