181. Številko. • Liftom ■ m. nmm im. 1LIL leto. taMicQata po dogovora, poserao ncL Kit1 i i i i i • i i I K JO*^™ • • • • leta • • • • • • •••*• • ve* po polti: aa Nemčijo: eele leto »••••••»•K ^e^^^ n Ameriko In vse droge dežel« i leto ••■•t«.*»K 30.^ Vprsianfcai UpievMietvo i Knaflovt ■a odgovor dopisnica ali mamini dvorišče levo), telefon it. »S. %m\ 50 se razkrinkali. Nedeljska skupščina družbe sv. < irila in Metoda je 1 >i 1 ji v vsakem /ini zelo zanimiva. Dogodki na tej skupščini so posvetili z bengalično 11 e jo v zavožene koroške razmere. Dr. Mre je je poslal kot agent prove* rateur par nesramnih, a ravno tako t rodnih jezuitov, ki so zvijali hinavske ori, pa vendar izdali eel kle-kalni načrt. Poročilo tajnika tir. Ze r j a v a popisovalo zgodovino razmerja sv. Cirila in Metoda do »ka-i >liško-]>olitičnega društva v Celov-Dokler ni prišel dr. Breje na Koroško, je 1 »i 1 <> to razmerje neknlje-o; podružnice so cvetele, iz centrale so prihajali mnogokrat na razne idrnžničiie slavnosti na Koroško i/. Kranjske in Štajerske govorniki, v katerih izrazito liberalnem mišljenju niso tedanji koroški voditelji videli nobene nevarnosti. Odkar je prijel dr. Brejc v Celovec, je staro podružnično življenj*' zamrlo, prenehala je vsa inicijativa od strani »kat.-pol i tirnega društva<, glede obrambnega dela je zavladalo mrtvilo, tada je bila družba končno prisi-ua. da opusti čakanje na inicija-lunenjenega društva ter išče sti-• aniii neposredno pri koroškem enskeni ljudstvu. Nastavila je v naineii potovalnega učitelja, ki ,a proučevati koroške razmere in ; i prebivalstvu poizvedeti, kj»* l»i ila primerna pomoč družin* sv. Ci-ila in Metoda. Našli so se stiki z ičiteljstvoni, posvetno inteligenco in priprostim ljudstvom. Družba je poprej storila napako, da je prepustila kat. pol. društvu »monopol ini-ijative«, kakor se je izrazil gospod i.inik. To, pod vodstvom tir. M rejca »roječe društvo jc sistematično in imetioimi zanemarjalo obrambeno . vspavalo Ciril-Metodove |iod runi ee. da bi izginila i/ naroda Ijube-'i do naše Šolske družbe in bi se le -vetli luči videlo odvetniško pisar-dr. Brejca. Vsaka druga organi-;.i ija <«• je zdela dr. Brejce v i ni pri-šcin nevarna in poleg njih naj bi če ne smel na Koroškem delovati. Da j«- družba sv. C. in M. zane-iarjemi od kat. |K>1. društva, iskala našla nejiosrednili stikov z vsemi -loveiiskimi sloji na Koroškem, to ni • iI«i po godu in je silno vznemirilo Ir. Brejca in njegove somišljenike. Ker niso nič delali, jim j«* toliko ne- prijetnejše, da bi mogel kdo drug na primer .^Družba sv. C. in M.«, pokazati na kako delo. Zbali so se, da bi morda ljudstvo, kolikor ga je duhovščina dr. Brejcu privabila, začelo dvomiti na tem, da je »dr. Breji* kaj rešil«. Ustanovili so čez noč »Slov. šolsko društvo«, od »Družbe sv. Cirila in Metoda« pa zahtevati, da naj preneha s svojim delovanjem na Ivo roškem, temveč samo podpira to novo klerikalno organizacijo. Župnik Ražu n je sicer z družbenim vodstvom že sklenil neko pogodbo«, s katero se je družba zavezala, da Kažu-nii pomaga pri zavoženem šentjakobskem vprašanju, kar je družba po našem mnenju smela storiti, ker je župnik Ražun pravzaprav usmiljenja vreden. Dr. Brejc je že sklenjene punktaeije ovrgel. Zdaj je prišlo na ilan in so se priznali motivi tega ravnanja. Koroški klerikalni govorniki so namreč jasno povedali zakaj nasprotujejo družbi sv. Cirila in Metoda, zakaj zahtevajo, da se umakne iz Koroške. Rekli so, da vsled podružnic sv. C. in M. trpi klerikalna politična organizacija. Z ezirom na enotnost svoje politične organizacije odklanjajo družhino organizacijo ter hočejo samo in edino tako šolsko društvo imeti, katero je nekaka tili jal ku klerikalne stranke na Koroškem. — Klerikalni govorniki na skupščini so priznali« da jc bil povod odklonitve kompromisa z družbo ta, da so izvedeli, da je družita dala podpore učiteljem, a ni izročila kat. političnemu društvu, da določi, komu je podporo priznati. Dr. Arnejen snio jako hvaležni, da je vse to tako jasno in odkrito priznal. Mi smo to sieer že vedeli, a tako precizno, kakor je dr. Arnejc sedaj povedal, zakaj klerikalci sovražijo družbo, ni doslej se nihče pisal. Ko je dr. Arnejc izjavil, da radi Širjenja C. -M. organizacije trpi klerikalna politična organizacija, je več minut trajajoč ironičen aplavz pretresel skupščino in malo je manjkalo, da ni par skupščinnrjev dvignilo na rame odkritosrčnega klerikalca same hvaležnosti, da je odkril načrte klerikalcev. Slovensko učiteljslvo na Koroškem, ki je z malo izjemo naprednega mišljenja in je vsled tega prezrto po klerikalnih doktorjih in duhovnikih, to slovensko učiteljstvo naj hi družba dala v roke pol. društvu klerikalnih fanatikov! Ker družita tega ni liot« la storiti, jo je treba sedaj preganjati in uničiti. To so nam povedali dr. Arnejc in tovariši. Dobro je pripomnil I neki zborovale« z medklicom: »Kar bi vi radi. to bi si lahko izmislil tudi dr. Korošec za Štajersko!« Ali bi ne bilo krasno, če bi napredni Slovenci tem potom plačevali klerikalne politične račune? Jasno nam pa je tudi, da ves krik »za obmejne Slovence« ni nič drugega, kakor kričanje po denarju, ki naj bi polnil nenasitne klerikalne žepe. LISTEK. zadnji rodovlne Benalja. Povest. (Dalje.) Ne bom je žalil in nimam ka, da hi jo žalil," je dejal ško». Vikar ne bodite preveč« občutljivi, p«.zarjam Vas le na razliko v tein-ramentu in v vseh življenjskih zori h, ki je med Vami in med go-Terezijo. Vidva nista vstvarjena ng za drugega in bojim se, da ne »deta srečna. Jaz pa Vas imam rad, nhi Mihael, želel bi, da postanete tako srečni, kakor le more kdo bit:, b 1«- moje želje za Vas se jc rodil "".j opomin.« Mihaelu je bil ta pogovor skraj->'' neprijeten. V njegovem srcu je storjen sklep, da se poroči z go-vl»o Terezijo, samo da oh varuje Be-"Jito pred hudobnimi govoricami. V 'l'»lgih urah resnega premišljevanja Lesnem brdu se je porodil ta nje---klep in prišel je v Izubijano, da ga čim prej izvrši. Kaj je bilo "jeniu na razliki v temperamentu in v življenjskih nazorih, na katero ga je opozoril škof. Saj ni iskal v zakona z tro«,pan na dan so shodi, ki poučujejo: Nemce o »češki nevarnosti«. Zasesti nameravajo vsa donavska pristanišča v \Vachavi. kamor Cehi nameravajo, da se nikjer ne bodo mogli izkrcati. Glavna središča agitacije so Krcms, \Veissen-kircheu in Melk. Češki deželni zbor. I) u n a j , 10. avgusta. Dan sklicanja češkega dež. zbora ho določil najbrže šele ministrski svet dne 18. t. m.; mogoče pa, da bo odločitev padla šele začetkom septembra, ker ni izključeno, tla se bo hotela vlada preti odločitvijo pogovoriti s češkSnji in nemškimi poslanci. Pri konferencah med obema strankama pa bo vlada prevzela samo vlog« posredoval l<-a. Dalmatinski deželni zbor. Split. 10. avgusta. Organ poslanca Ivčeviča piše, da bo dalmatinski deželni zbor sklican med lo. m 18. septembrom. Ogrske zastave na Rumunskem. 1) u n a j . 10. avgusta. Ko je bil avstrijski prestolonaslednik pred par tedni na Kumunskem se je raznesla vest. da je rmunusko prebivalstvo zalih« ogrsko zastavo. To vest je potem ogrski zunanji minister de-mentiral. V za hijeni času pa je potoval po Rumunskem ogrski poslanec Nngv in je tam zvedel, da se je ogrska zastava res bila žalila. Poslanec konstatira to v nekem listu in pn-zi\ Ija zunanjega ministra, čegar svo-ječasni dementi je vsled tega laž, da. preskrbi zadoščenje; ko hi pa minister na svojem deiiientu vst rajal, naj B————— ga postavi pred sodišče, kjer ho svoje trditve dokazal. Zaslišati hi se pa tudi moral pri ohravnnvi avstro-ogr-ski poslanik v Bnkarestn princ Sohonhurg-Haneiistein. Kreta. Be ro I i n , 10. avgusta. Iz najnovejših vest i j se da posnemati, da jc turška vlada sicer za mir, da pa dela na vso moč za vojno niladotur-ški odbor ter v tem smislu agitira med mohamedanci. Vojno z Grki predstavljajo mladoturki v prvi vrsti kot religijozen čin, v drugi šele kot pntrijotičen. K a n c a , 10. avgusta. Francoski generalni konzul je pri kretski vladi odločno svaril pred intransi-gentnostjo v vprašanju zastav. Vlada naj nikar z izobešanjem grških zastav v pristanišču položaja ne slabša. Kretska vlada si je izprosila štiri dni <»dloga, v tem času bo zasedala narodna skupščina, ki bo v zadnji instanci o vprašanju odločila. Generalna stavka na Švedskem. Š t o k h o 1 m . 10. avgusta. Ponoči so so pridružili stavki tudi stavci, vendar se v nekaterih manjših tiskarnah dela. List »Socialdemokrat« izhaja sedaj pod naslovom »Odjro-vor«.; drugi listi izhajajo v zmanjšanem obsegu * -1 i pa hektografirani. Cestni promet je sedaj že nekoliko živahnejši. Živila prihajajo redno od drugod. Mir se doslej ni nikjer kršil; samo na severu sta bili dve manjši demonstraciji. Španija. Notranji položaj. M a d r i d . It), avgusta. Naznanjenih stavk v Kataloniji ni. Notranji minister je izjavil, da bodo ustavne garancije takoj zopet stopile v veljavo, kakor hitro bo zavladal mir. M a r s e i i 1 e , 1(1. avgusta. Francoska vlada je prepovedala meeting, ki so ga nameravali karli-st i na t'raneoskih tleh tik oh španski meji. M a d r i d . 10. avgusta. Včeraj je bil pri Melili sestanek kahilskih poglavarjev, na katerem se je sklenilo počakati novih pomožnih čet in potem šele obnoviti napade na Spanci'. Ker bodo tudi. Spanci dobili pomoči iz domovine, je pričakovati prav kmalu odločilnih operacij. „UeleMnjniar proces u Zagrebu. K včerajšnji razpravi je bil pozvan zopet Nastič, da se izjavi o predlogih, ki so jih stavili zagovorniki. Predsednik: Z ozirom na stavljene predloge po zagovornikih, sem vas poklical, da nam daste potrebna pojasnila. Pred vsem, ali po-znateMilana Šariea l N a s t i ž : Vse te predloge sem slišal na galeriji in se bom o njih v celosti izjavil. Zato, da sem jaz agent provocateur in da vse delam za denar, je najklasičnejši svedok Simon Jovanovič, ki so ga zagovorniki predlagali kot pričo. Zato bom pred vsem karakterizira! tega svedoka. Po poklicu bi moral biti agent, a je navaden slepar in falsif ikator. Falsificira 1 je menjico za 200 K na ime R. Johanoviča. Kasneje je falsificira! še pet menjic. To bo izpričal Ljuba Gjorgjevie, ki bo tudi povedal, da je Jovanovič te dni hotel od mene izvabiti 100 K, da bi jih pokazal tu pred sodiščem. I) r ž. p r a v d n i k: To je interesantno! i) r. Popov i č: Ta Jovanovič je prijatelj Nastičev. (Grohoten smeh). D r ž. jt r a v d n i k: Sedaj je vaš. Ada m P ribičevi ć (kazoč na Nastiča): A ta je še vedno vaš prijatelj! Predsednik (proti Nastiču): Prosim vas, izjavite se sedaj o tem, kar so zagovorniki navedli, da bo izpovedal Sima Jovanovič. V Sarajevu ste torej osnovali društvo za eksploatacijo črnogorske vlade.' N a s t i č: O vsem se ne morem izjaviti, dokler ne pride semkaj S. Jovanovič. Kar se tiče črnogorskega ministrskega predsednika dr. Toina-noviča, je treba vedeti, da se sedaj politika Crne gore pokriva s politiko Srbije, vsled česar je dr. Tomanovič prisiljen tako govoriti. Glede Širne Jovanoviča moram pripomniti, da se ne zove Jovanovič, nego Pušara. D r. P o p o v i e: Torej nihče izmed vas ne nosi pravega imena! (Grohoten smeh.) P r e d s e d n i k: Prosim, ne žalite svedoka! N a s t i č je nato obšrno govoril o svojem razmerju s Simo Jovanovi-čem in dr. Dimitrije vičem. Ker je to blaznost, da je njegov oče le uprizoril zvijačen manever, ko je apeliral na njegovo čast, da bi ga tako speljal ugoditi njegovi želji in se poročiti z gospo Terezijo. Škofove besede so pa le napravile nanj vtis, dasi se ga ^Mihael sam n i zavedal. Razmišljevati je začel it značaju in navadah gospe Terezije. Tega doslej še nikdar ni storil, ker ^ra osebnost gospe Terezije ni prav nič zanimala. Čim dalje je analiziral značaj in življenje gospe Terezije, toliko bolj se mu je vsiljevalo mnenje, da škofa sicer prav nič ne briga, kako ženo da si izbere Mihael Krži-nar, a da je bilo škofovo utemeljevanje njegovega svarila res čudno. Mihael je imel dovolj časa uda-jati se takemu razmišljevanju, kajti takoj po škofovem odhodu se je začel ples, kar je bil vzrok, da je bila kadi Ina soba popolnoina prazna. Po tej sobi je hodil Mihael gor in dol in je čisto pozabil, kje da je in da iina dolžnost plesati. Šele žvenket čaš iz sosedne sobe, koder so sedeč okrog barona Evzebija popivali starejši go-sjHidje, je vzbudilo Mihaela iz njegovih sanj. Šele zdaj je slišal glasove klavec i na in gosli iz drugih sob in se zavedal, kako je grešil proti družabnemu običaju. Pohitel je v plesno dvorano, ki ni bila sieer velika, a lepo okrašena in sijajno razsvetljena, tako da se je njegovemu očesu nudil pester raz- gled. Ravno so se pari priprav na nov ples. Mihael se je hitro prerinil skozi goste vrste, da si zagotovi plesalko, bodi že katerokoli, ki je na-enkrsit stal pred baronico Renato. Pozneje sam ni vedel, kako se je zgodilo, da jo je ogovoril, dasi je imel namen se je ogibati in da jo je celo nujno in srčno prosil, naj pleše ž njim. »Pozneje — čez kako uro«, mu je rekla, »zdaj sem preveč utrujena«. Besede njene so bile prijazno izrečene, a njen pogled je bil tako hladen, da je hipoma streznil Mihaela. »Ce dovolite, se oglasim pozneje, je rekel Mihael, a Renata se je v tem trenotku tudi že odvrnila od njega in šla drugam. Mihael je z nekaterimi damami plesal nekaj tur, potem se je zopet umaknil iz plesne dvorane in se vse-del med nekaj znancev, ki so že kartali in praznili buteljke, ne meneč se več za ples. Ko je tako sedel med znanci, ne da bi se vdeležil njih iger in zabav, je slišal v svoji bližini, da se je govorilo o njem. Obrnil se je naglo in zagleda barona Leparda Benaljo in gospo Terezijo; zdelo se mu je tudi, da je Štefan vitez Ogulin švignil ravno v istem hipu iz sobe, a gotovo tega ni vedel. »Ravno o vas sem govorila«, je ostro rekla gospa Terezija na Mihaelov vprašajoči pogled. »Ali nič ne čutite dolžnosti se opravičiti, da ste zapustili Ljubljano in da bi me bili obvestili, dasi ste obljubili, da pridete k meni na večerjo?« Mihael se je šele zdaj si>omiiil svoje obljube in žal mu je bilo, da jo je pozabil. »Odpustite mi to, milostiva gospa,« je rekel liajuljudneje. »Imel sem toliko skrbi, da bi se lahko ž njimi opravičil, toda priznam skesano, da se nisem vedel, kakor bi se moral. Odpustite mi torej in v dokaz, da ste mi odpustili, dovolite mi kak ples.« »Morda kot nagrado, da se danes ves večer še niste zame zmenili f« je zbadljivo opomnila gospa Terezija. »Sicer sem pa že angažirana za ves večer«. »To mi je resnično žal« je dejal Mihael iskreno. »No, ena tura se bo naposled že dala dobiti tudi še za vas, lepi ne-zvestnik«, je zaljubljeno vzdihnila gospa Terezija. »Proti koncu prihodnjega plesa se oglasite«. »Hvala vam za to milost« je dejal Mihael in se je globoko priklonil, dasi bi bil najraje zbežal iz dvorane. Gospa Terezija se mu je koketno nasmehnila, ga pogledala zaljubljeno in zopet odšla, z baronom Lenardoni, ki je s veliko nevoljo zapazil, kako velike simpatije goji njegova spremljevalka za Mihaela Krzinarja. .CMJe priMaJM.) ___ ist die vpraša-se držite Nastića. mi I>a. toda vedno naglašal, da je Jovanovič sedaj prijatelj zagovornikov, je dr. Po-pović pripomnil: Čigav prijatelj? Jaz ga nisem vodil na Cetinje in Kragu- jevae. Predsednik: A v Zagreb. Dr. Popovie (proti Nastieu): A prosim vas, zakaj vas tako boli, da bi se zopet sestali p svojim starim prijateljem ? Drž. p r a v d n i k: Ne očitajte Nastieu Jovanovića. Sedaj je on vaš prijatelj. A d a m P r i b i č e v i č: A vaš prijatelj je — Sehmidt. D r ž. p r a v <1 11 i k (razjarjeno) : Kdo jo to rekel ? Prosim zaščite sodišča ! Nato se je sodišče umaknilo na sklepanje ter obsodilo Adama Pribi-čeviča radi gori navedenih besed v dvadnevni zapor v temni izbi s postom. N a s t i e: Pri sestavljanju .računa za eetinsko vlado, glasečega se na 20.000 K. nisem sodeloval. Kada;* bo zaslišan Jovanovič. bom predložil koncept tega računa. Semkaj se hoče privesti svedoka. ki je podkupljen, da priča proti meni . . . P r e d s e d n i k: Ali naj potem kličemo semkaj svedoka, za katerega vi veste, da je podkupljen! Dr. Popov i č: Nihče ni trdil, da je Nastie svojeručno pisal ta račun. Drž. pravd ni k: To trdi gospa Dimitrijevie. D r. L u k i n i e: Wo AVahrheit ! Dr. Popovie: To ji nje okusa: Vi J i »vam »viča. D r ž. i> r a v d n i k: Nastie ima dokumente. Dr. Popov ič: Samo počasi. Počakajte na Simo Jovanovića. P r e d s e d n i k (napram Nastieu): Torej je vse, kar je tu dr. Popovie spravil na dan. sama izmišljotina .' Nastie: Da. vse to so gotovi ljudje uprizorili, da me upropastijo. V Sarajevu nisem nikdar fabricira! bomb, samo Jovanoviču sem enkrat pokazal, kako se fabricirajo bombe. Naj se zasliši Jovanovič. da bo pod prisego izpovedal o tem. Predsednik: Ali on bi tudi tu lagal! Dr. Popovie (napram Nastieu i: Obžalujem, da se niste družili z boljšimi ljudmi, da bi jih mogli pozvati za svedoke. Po odmoru je Nastie nadaljeval svoj »zagovor«. O trditvi Dušana Babica, da ga je on — Nastie - nagovarjal, naj vrže bombo v poslopje bosanske vlade, je rekel, da je brez podlage. V družbi Jovanovića, Boca-rića in Dimitrijeviea so se večkrat šalili, da bodo metali bombe. Mogoče je. da je on v tej družin" v šali rekel, da je dal bombo Babicu. O trditvi Gage Lesiča, da ni on Nastie spisal brošure »Jeznitje v Bosni«, je rekel, da je takisto neutemeljena. Lesič misli, da jo je spisal oddelni predstojnik bosanske vlade Kosta Hormann. a se moti. Sploh je za to, da se zaslišijo vse priče, ki jih predlagajo zagovorniki. D r. L u k i n i e: Pa prosite drž. pravdnika. da se pridruži našim predlogom! Dr. Popovie: Prosite, da se pridruži tudi našemu predlogu glede Sime Jovanovića. Toda, kaj hočemo, ko je že gospod predsednik rekel, da ne potrebujemo Jovanovića, ker on ve, da se bo lagal. D r ž. p r a v d n i k: Da, to je bilo vendarle nekoliko preostro . . . P i-e d s e d n i k: To sem rekel samo za svojo osebo. N a s t i č: Dr. Mazzura je naglasa!, da je dobila tržaška policija z Dunaja obvestilo, da bom pod uienom Langer potoval na Cetinje. To je bilo tako: Takrat so začeli na Hrvatskem zapirati Srbe. Zato se nisem hotel na parobrodni postaji povedati svojega imena, marveč sem se predstavil kot Langer. Dr. Popovie: Sedaj še vedno ne \em. kako se ta Človek (kažoč na Nastića) zove! (Smeh.) Predsednik: Ali ne verujete, da je to Nastie l Dr. Popovie: K, O tem bom še stavil predlog. D r ž. p r a v d n i k: Sigurno ste s«- že tudi vi predstavili pod drugim injem »m. Dr. Popovie: Samo, ako sva se midva nenadoma srečala v kaki gotovi hiši. (Viharna veselost.) Predsednik je ob 2. zaključil razpravo ter naznanil, da se ima kot prva priča zaslišati Ljuba Gjorgje-vič, ki ga je predlagal Nastie. XXIV. glavna skupttha družbe sv. Cirila in netoda. (Dalje.) Cista družbina imovina je znašala koncem lanskega leta 252.145 K 13 v in se je tedaj, če jo primerjamo z ono iz leta li'07. v znesku 192.84- kron 02 v, pomnožila v tem letu za 59.303 K 11 v. Vprašam pa, častiti skupščinarji, čegava zasluga je, da je družba sv. Cirila in Metoda v mi-nolem letu tudi v gmotnem oziru tako vrlo napredovala! Vaša, častiti skupščinarji in vseh onih Slovenec\, ki so đtmŠba tako vrlo podpirali s svojimi prispevki. Mal narod smo, obkoljeni od nasprotnikov od vseh stl *ani. a smelo trdim, da se smemo glede požrtvovalnosti in rodoljublja meriti z vsakim velikim narodom. Vaši izredni požrtvovalnosti gre tedaj hvala, da je mogla družba saj deloma zadostiti svoji vzvišeni nalogi, podpirati Slovensko šolstvo ter ustanavljati nove zavode v krajih, kjer preti Slovenstvu pogin. Zato mi dovoliti', da Vam vsem danes izrekam tisočno zahvalo na Vaši požrtvoval-nosti napram družbi, s katero ste pokazali, da uvažujete dostojno druž-bino delovanje. Družba naj Vam bode pa tudi v bodoče ognjišče, oko li katerega se zbirajo vsi Slovenci, kakor otn»ci — okoli svoje skrbne matere. Naj bode tedaj družba tudi v bodoče priporočena Vasem« požrt vo\ aluemu rodoljublju ! Družbeni proračun za bodoče leto izkazuje za potrebščine 174.100 K, dočim je pokritja le 130.300 K je torej primanjkljaja -bkSOO K. Ce hoče družba izvršiti svoj program, treba ji „e pred vsem zadostnih gmotnih sredstev. Najpoglavit-nejši namen družbe je ustanavljati nove šole v obmejno nevarnih krajih in podpirati že obstoječe šole v obmejnih krajih. V takih, potujčenju in raznarodenju izpostavljenih krajih, je treba pred vsem skrbeti za dobre šole. v katerih se mladina ukrepi v narodnem mišljenju, utrdi v pravem slovenskem rodoljnbju in vzgoji v pravem slovenskem duhu. Zato pa je treba obilo podpore, ker stanejo šolo ogromno denarja. Kaj ne da. častitit skupščinarji. drage slovenske sestre in dragi slovenski bratje, se bodete tudi v bodoče ob vseh prilikah spominjali s prispevki naše družbe.' Vsaj to, kar žit-vujete za družbo, žrtvujete za slovensko mladino, katere si ne damo odtujiti, to storite za ohranitev naše lepe slovenske zemlje! V-aj narod le. ki domovino ljubi, brani. ki dtda. trudi se za njo, je vreden, da si jo obrani!« ( M> lanski skupščini opozoril sem Vas. ča>tiii skupščinarji, na delovanje nasprotnih nam društev — nemškega Sehul vere ina« in »Lega nazionale« in trdil, da moramo pašno zasledovati njiju nam pogubonos-ii<- delovanje. S [>odvojeno -Ho osredotočili so vse svoje delovanje na našo zemljo, vrgli so se z vso vnemo na našo slovensko Koroško, kjer je tekla z i bel Slovenstva in na Dolenje Štajersko. Pa tudi na Kranjskem skušajo izpodriniti naše postojanke. Nemški j Schnlverein< je dovolil dodatno podporo za otročji vrtec v Borovljah in večje stavbene podpore za zgradbo novih šolskih poslopij v Pliberkn in pri sv. Tomažu pri (ilenbergu. Dovolil je nadalje stav bene podpore za Crno in Bistrico na Žili. podporo za stavbo šole v Vov-brah pri Velikovcn pa je povišal, ^<>-lo pri Zi h polju razširil ter pusti! končno prezidati otročji vrtec v Železni Kapi i. Iz tega pa sledi, da se je nemški »Schulverein« vzgnezdil s svojim ponemčevalnim delom \ osrčju slovenske Koroške. Da l*odete umeli koroške razmere, naj Vam služi Še sledeči zgled. Na šoli v Zrel-CU razpisala je šolska oblast mesto drugega učitelja - >n kar in -ramo pohvalno opomniti. — zahtevala, da mora prosilec izkazati znanje slovenskega jezika. Vsled tega razpisa nastal je pravcati vihar v nemškem taboru. Nemški naeijonalni li^ti so povdarjali, da ie nadučitelj v Žrebu, rojen Slovenec, gotovo zmožen občevati vsaj za začetek s učenci v njih materinem jeziku in zategadelj ni potreba, da bi moral biti drugi učitelj vešč slovenščine. Sicer pa pri-pozna graški »Tagblatt«, po katerem smo to vest posneli, da je veliko Šol v celovški okolici, na kateri, če jih tudi po večini obiskuje slovenska deva, niso niti v prvem razredu nameščeni slovenski učitelji! Mi smo jako hvaležni za to priznanje, radovedni smo pa, kako se deca sporazume s svojim slovenščine neveščim učiteljem.' Na Štajerskem otvori! je novo št i ri razred nico v Slovenski Bistrici ter gradi nemško šolo v Št. Lenartu. Vkljub vsej agitaciji se n n ni posrečilo dobiti niti potrebnega števila otrok z t to šolo. V zadnjem času si hoče pridobiti tudi Brežice ter tam graditi nemško šolo. Na Šta jerskem dela na posebni način. Najprvo snuje v popolnoma slovenskih krajih šole. Ko je šola v dobrem tiru, prevzame jo dežela. Tako je svoj čas ustanovil nemško šolo v Slatini pri Rogatcu. To šolo obiskuje baje letos 96 otrok, od teb 90 slovenskih in le 6 nemških — in vendar je učni jezik na tej šoli nemški. Na ta način se nam ponemčujc naša mladina. Žalost te obhaja, ko te to šolo obiskujoči in v nemškem dubu vzgojeni otroci slo- venskega pokoljenja pozdravljajo nemški. Dočim ni v naših šolah niti enega nemškega otroka, pohajajo šole nemškega »Sehul vereina« večinoma slovenski otroci. Za to smelo trdim, da bi moral »Sebulverein« svoje šole v naših krajih takoj zapreti, ako bi jim naši starši odtegnili svoje slovenske otroke. Zato nain je najboljši dokaz nemška šola v Hrastniku. Slovenski listi — in to do sedaj ni preklicano, zato moramo verjeti — pisali so, cla je neki na nemški šoli v Hrastniku nastavljeni učitelj šolo ustavil, pisal pa nemškemu »Schul-vercinu«, »da je sramota siliti otroke v zavod, kjer ne razume učitelj otroka, otrok pa učitelja ne, sploh pa ni v Hrastniku nobenega pravega Nemca, razim mene.« Nič bolje ni na Primorskem. Slovenci v Trstu nakazani so edino lena naše učne zavode, ki pa daleko ne zadostujejo, tla bi vsprejeli vse za» šolo godne sjovenske otroke. Za novo ustanovljeno nemško šolo v Gorici dovolilo je železniško ministrstvo 3000 K podporo, podpira jo pa SiidmarkaV' z 4300 K, nemški Sebulverein« iz Nemčije pa ii pošilja 4000 M. podpore. In to šolo obiskujejo otroci slovenskih železnici:' jev! Za Kranjsko je nemški »Schulverein veliko žrtvoval. Kakor posnamemo iz njegovega glasnika, ni bila loslej njegove podporo nobena deže-a v tej meri de lesna kakor Kranjska dežela. Dosedaj je namreč Žrtvoval za našo deželo celih 811.578 K 43 v. Samo za gradbo šol izdal je 441.o-H K. V zadnjem času skuša prodirati v Beti krajimi. Tako hoče tudi ustanoviti nemško šolo v Brči-ah, skoraj popolnoma slovenski vasi v semiški občini, v kateri ni ne nega nemškega otroka. Toda mi zasledujemo z opreznim očesom premikanje nemškega »Sohu I vereina« i»a naši zemlji. Treba bode tedaj mnogo truda in žrtev, da postavimo jez lemu poneničeva!n< mu delu naših nasprotnikov. Priniti je treha. da imajo ti naši nasprotniki dobro zaveznike zunaj naše države. Tako je pozvala vsenemška zveza v Berolinu svoje rojake na krepko podporo avstrijskega nemštva. Opozoriti Va-< pa moram še na neko novo nevarnost ! Nemški Schulverein« hoče še intenzivneje delovati v naših pokrajinah in v to S vrbo priskočil mu je na pomoč nemški pesnik Rossegger s svojim pozivom z dne 1. majnika tega leta, da naj zberejo Nemci dva milijo.. avgusta. 1. Ob poha 11. uri predpoldne seja upravnega oobora v mali dvorani »Narodnega loma«. Dnevni red: a) Poročilo o d-lovanju vodstva > Zaveze«: h) določitev poročil za delegacijo ; e) predlogi in nasveti. "2. Ob 3. nri popoldne zborovanje delegacije v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje: b) legitimiranje delegatov in delegatinj; e) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev; č) blagajnikovo poročilo in poročila upravnikov Zavezinih listov; d) poročalo računskih pregle-dovalcev za leto 1908 (§15. posl. reda); e) volitev treh pregledovalcev računov. (§ 15. posl. reda) ; f) določitev letnih doneskov Zavezinih čla-no. (§ 7. lit. a Za v. pravil) ; g) določitev sporeda za glavno zborovanje (§ 24. Za v. pravil); h) določitev časa prihodnji XXII. glavni skupščini Zaveze. (§ 22. Zav. pravil); i) vedite v vodstva in upravnega odbora Zaveze (§§ 8.—IH. Zav. pravil) ; j) predlogi in nasveti. 3. Ob 8. uri zvečer koncert v veliki dvorani »Narodnega doma«. II. V ponedeljek, dne 16. avgusta. 1. Ob 10. uri predpoldne slavnostno glavno zborovanje v proslavo štirideset letnice državnega šolskega zakona v veliki dvorani »Narodnega doma«. Slavnostni govor govorita gg. dr. Ljudevit Pivko in Engelbert Gangl. 2. Ob 1. uri banket v restavracijskih prostorih »Narodnega doma«. III. V torek, dne 17. avgusta. Izleti v Savinjske planine, na Pohorje ali na Kozjak. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11 avgusta. H- Konference strankinih načel* ni kov, ki jo je sklical predsednik poljskega kluba Glomhinski na dan 17. t. in. se dr. Šusteršič neče udeležiti. Ze včeraj je vedel, da bo 17. t. m. »zadržan«. Kdor si je zapomnil zna-čilnejše momente iz dr. Šusteršičeve obstrukcijske vojske, ta bo lahko umel, zakaj bo dr. Šusteršič 17. t. m. »zadržan«. + Kako dr. Pegan o svojih shodih sodi. Minuli četrtek je poklical nek gospod dr. Pegana, voditelja S. L. S. k telefonu ter ga med drugim tudi vprašal, če se udeleži v nedeljo čukove slavnosti v Kamniku. Na to odgovori dr. Pegan takole: »Ne, ne moreni, imam na Dolenjskem dva prav neumna shoda, enega v Dolenji vasi pri Ribnici in enega v Robu pri Velikih Laščah, strašno me je/i. da radi te oslarije ne morem v Kamnik.« — Torej, poslušalci V Dolenji vasi in Robu. zapomnite si to, da vam Pegan hodi kvasiti samo neumnosti in oslarije. Besedo ima sedaj previdni in prebrisani dr. Pegan! + Liberalna strahovlada, Gosp. ravnatelj Andrej Senekovič nas prosi, da objavimo sledeče: Včerajšnji > Slovenec« navaja v notici pod tem naslovom ime moje hčere, uradnice pri banki »Slaviji« z zaničljivo opazko, da opravlja posel za lepljenje zavitkov iu znamk, za spisovanje zašilo - naslovov na pisma in za drugje take duhovite bančne1 posle, in si-eer, da dela za *' K na dan. Na to odgovarjam: Jaz sem se vse svoje življenje pošteno trudil, tla bi svojim Otrokom, kojim žalibože ne moreni zapustiti drugega premoženja, podal toliko vzgojo in izobrazbo, da si morejo služiti samostojno svoj kruh. V > Slovencu« imenoma navedena moja hči je med drugim absolvirala trgovski tečaj na mestni višji dekliški šoli in ondi naplavila predpisani izpit. Na podlagi svojega izpričevala je pred leti prosila službe pri banki »Slaviji« in jo tudi dobila. Kot uradnica banke »Sla vi je« opravlja posel, ki ga je njej dodelilo preilstojuišt vo: za svoje dem pa dobiva plačo, ki je za to določena, a ne vinarja več. — Vsak človek, in tako tudi menda moji otroci, pa je ne samo opravičen, ampak tudi dolžan delati; če pa dela, je tudi opravičen za svoje delo zahtevati primerno plačo. Napad v »Slovencu« na mojo hčer smatram za nekaj tako nizkotnega, da za to ne najdem primernega izraza. Ali zahteva »Slovenec« od mojih otrok, da naj bodo na svetu lenuhi, postopači — ali morebiti še kaj slabšega.' Gospoda pri > Slovencu«, ako sem Vam jaz trn .v peti, ako mi hočete greniti življenje s tako nizkotnimi napadi, napadajte mojo osebo, pustite pa pri miru moje otrobe, mojo rodbino, ki Vam doslej niso storili nič zalega. + Poslanca dr. Benkoviča so zatajili. »Narodni dnevnik« v Celju je očital poslancu dr. Beukoviču. da se ne pobriga za svoj volilni okraj, ki ga je toča zabila. »Straža« hiti zagotavljat, da je dr. Benkovič hudo bolan ter se zdravi v Kamniku. Povodom čukarskega zleta v Kamnik poroča »Slovenec«, da je govoril tudi hudo bolni dr. Benkovič. »Straža« tudi poroča o tej prireditvi ter piše, da je bilo med poslanci opaziti tudi dr. Korošca. Dr. Benkoviča pa je lepo zatajila, ker bolnik vendar ne sine imeti hujskajočih govorov. 4- Značilno za naše narodne klerikalce. »Marhnrger Zeitung« od torka ima pod naslovom »Pozor« neko, za naše, za narodnost posebno v zadnjem času navidez tako vnete klerikalce, značilno notico. Pravi namreč, da neka slovenska klerikalna narodna gos]K)darska zveza — »Gospodarska zveza v Ljubljani« — naznanja mariborskim trgovcem, seveda z nemškimi dopisi, da je prevzela Kreuzbergerjevo tvrdko v Kranju in jih prosi, da bi jo pri nakupu kranjskih deželnih pridelkov upoštevali tudi Nemci. + Nakup kranjskih pivovaren. Nova delniška družba, ki se je psta-novila v namen, da centralizira pivovarn ištvo na Kranjskem, se pogaja s klerikalno »Ljudsko posojilnico« zaradi nakupa mengeške, nekdaj Staretove pivovarne. »Ljudska posojilnica« bi pivovarno prav rada prodala, diference so le še glede cene. »Ljudska posojilnica« namreč zahteva veliko več, kot je njena pivovarna vredna, češ, da mora Juliju Staretu vendar nekaj dati, sicer bo preveč upil, da ga je »Ljudska posojilnica« odrla. + V občini Jablaniea je bil soglasno izvoljen županom gosp. Mihael P r o s e n iz Vrbice, zaveden na- prednjak, kateremu so klerikalci že pred tremi leti ponujali županstvo in celo deželno poslanstvo, ako prestopi v njih tabor, ali brez uspeha. -K Iz finančne službe. Prestavljena sia fin. komisar g. M. Spi n d - 1 e r oi{ davčnega referata v Kamniku k davčnemu referatu v Novo mesto in fin. koncipist g. H. R y s e h a-w y od fin. ravnateljstva v Ljubljani k davčnemu referatu v Kamnik. — Vpokojili so na lastno prošnjo davč. nadoskrbnika v Vipavi g. Albina P l. F o e d r a n s p e r g a. + Premembe v finančni straži. Vstopil je paznik K. Leitgeb in je dodeljen financ, oddelku v Senožečah^ — imenovani so: ti t, resp. A. \V e b I e in F r. B u r g a r za rospi-cijenta, tit. nadpaznik M. Božič in pazniki .1. Zemljak, Ferd. Koli a 1 in Ig. H od n i k za nadpaznike. — Prestavljeni* so: paznik Ig. Hodnik iz Ljubljane v Krško in Jož. K r h i n obratno, dalje višji rešpici-jent S. K e r n iz Vrhnike v Kranj, rešpieijent T. M i h e 1 i č iz Kočevja na Vrhniko in nadpaznik Iv. L a -p a j n e izPostojne v Kočevje, nadpaznik M. Boži č iz Mengša v Ljubljano in paznik J. B e g u š iz Krškega v Novo mesto. — Vpokojena sta: respicijenta Jož. P r e t n a r in Rudolf H a m m e r 1 i t z. — Iz službe je izstopil nadpaznik A. \V e r 1 i. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela iz Amerike sledeče pismo. ki kaže s kakim navdušenjem in požrtvovalnostjo se zanimajo naši prekmurski rojaki za našo prekoristne šolsko družbo: Slavno vodstvo! Ka kor že znano iz poročila »Glas Naroda« posrečilo se nam je vendarle ustanoviti tukaj v Nevv Vorku prvo postajo vase cenj. družbe, oziroma ustanoviti tukaj podružnico za Zedi-njene države ameriške. Dne 4. julija 1JMH) to je, na praznik proglašenju neodvisnosti in predpražnik naših slovanskih blagovestnikov, zbralo se je v ta namen v Nevv Vorku v češki dvorani D. A. »Sokola« lepo število zavednih in rodoljubnih rojakov iz Greater Torka. Za pristop se j • prijavilo 53 članov. Ker zasledujemo razmere in narodno življenji' drag!:-nam rojakov v stari domovini, smo uvideli, da vas obmejni sovražnik pritiska od vseh strani. Naša narodna zavest in ljubezen do premilega našega materinega jezika nam je velela in nas dovedla do toga koraka da vam v tej sili priskoči na pomo" zavedna vrsta ameriških Slovencev ali recimo ji: Nova Slovenija. Delovanje eašt bodeno skušali razširili po vseh večjih i u manjših slovenskih naselbinah našo svobodne in mogočne republike. Za uadaljno ustanovitev imamo pripravljene že dve novi podružnici iz zapada. Te dobijo št. J in 3. (Ta je št. 1. — Op. pisarno.. Osnovnih pravil podružnica naša nima. Določilo se je le nabirati prostovoljne letne prispevke od posameznih članov po 50 e na leto P i 2 K r>0 v. za ustanovne elane pa 10 dol. ali 50 K enkrat za vselej. Nabrana svota ima se neposredno in takoj od vsake podružnice poslati venkaj glavnemu vodstvu. In s tem so naši rojaki zadovoljni. Glede letne podpore samo 50 e ozirali smo se v tem .-Irca j u na sedanje razmere, ker naše ljudstvo še ne dela v pravem tiru. Pri tem smo so držali gesla vašeg; ^\lal položi dar — domn na altar! kojega naj bi se držal vsakdo. Privu no pošiljamo vam znesek 200 K p«> čeku Ljubljanske kreditne banke in sicer 180 K prispevek našo podru/ niče. 20 K je pa iz nabiralnika naše dmžbe V pisarni znane potovalm tvrdke Frank Sakser Ko. Nevv Vork Vzemite to malo darilce za dobro s zavestjo, da stojimo tudi mi v vasi vrsti za napredek in delovanje milega nam slovenskega naroda in jezika. Z rodoljubnim pozdravom in vele-spoštovanjeni / t odbor Jos. Keius 1. r. prvomestnik. Ivan Zupan L r. tajnik. — Zopet nesreča v Triglavskem pogorju. Suoči smo dobili takonično brzojavno obvestilo, da se je dr. Josip Stoje, zdravnik iz Ljubljane, ponesrečil v skalinah Škrlatiee. Danes zjutmj smo prejeli iz Kranjske g« rv to-le takisto lakonično brzojavko: »Dr. Stoje v pečinah Škrlatiee ponesrečil« Je živ; šli so ponj; dosedaj se ni vrnil še nihče.« O nesreči smo po-izvedeli te-le podrobnosti: V nedeljo sta se napotila dr. Stoje, ki je znan kot izboren turist, in nadučitelj IV-trovčič na Skrlatico. Skrlatic?i je poznata kot ena najtežje pristopnih gor v Triglavskem pogorju. Pri ph* zanju sta prišla do strme stene na Suhem plazu, približno ^00 ni pod vrhom. Petrovčič se je stene izogni k dočim je dr. Stoje plezal strmo kv i šku. Pri tem plezanju se je dr. Stoje ponesrečil. Ali mu je spodrsnilo, ah se mu je odtrg«ila skala, na katero B* je uprl, še ni dognano. Dr. Stoje padel okrog 20 metrov globoko. Pri padcu si je zlomil obe roki in desno nogo. Druga poročila pa pravijo, ikl si je. zlomil tudi obe nogi. Petrove!'*, mu je hitel na pomoč. Ostal je pri (Dalje t prUod). Matur it 181 iM 1L marta im njem eno uro. Ko se je prepričal, da inu sam ne more pomagati, se je napotil v dolino. Po 10 umi hoji je prišel včeraj popoldne ob 3. v Kranjsko troro, kjer je županu dr. Tičarjn naznanil nesrečo. Tu so takoj odposlali na Skr latico rešilno ekspedicijo, ki pa se do danes, kakor je razvidno iz gorenje brzojavke, še ni vrnila. Sno-ri sta se odpeljala v Kranjsko goro predsednik »Slov. plan. društva« dr. K"ran Tominšek in zdravnik dr. Plečnik, da se udeležita rešilne akcije. Razen teb dveh so snoči še odšli v Kranjsko goro ing. Viktor Skaberne, ponesrečencev sorodnik Stoje in zdravnika dr. Demšar in dr. Bretl. — Iz »Slavčeve« slavnosti. Fotograf Dvorak iz Prage napravil je 10 xrasnih posnetkov prizorov iz »Slav- eve« slavnosti Ti posnetki razstav-jeni so v trgovini Jerneja Bahovcn ia Sv. Petra cesti, kjer si jih lahko sakdo ogleda. Slike se lahko istotam m a roče. — Atelier Viktor (gosp. Viktor ivunc) izvršil je dve vidiki sliki izza Slavčeve« slavnosti in sicer kaže na sprejem in pozdrav došlih slo-anskih pevcev pred magistratom po . županu in občinskem svetu, druga ia impeaanten nastop vseh pevcev pri veselici v »Zvezdi« na odru na Kongresnem trgu. Sliki sta izvedeni veliki obliki dobro, osobito ona iz Zvezde«. Podpirajmo domaeo obrt. Istauovni shod za podružnico i ril Metodove družin* za Moste-Vod-:;iat in Zelena jama se vrši v soboto, iue 14. t. m. ob 8. zvečer v gost Uničili prostorih g. Pek laj a v Norm Vodmatu. Zavedne Slovence va-imu na številne udeležbo. Sokolska prireditev v Tržiču. V ieljo, dne 15. t. m. vrši se v Tržiču i Gorenjskem II. zlet gorenjskih soriških društev, ki bo spojen s tekmovalno telovadbo posameznikov za venstvo gorenjske sokolske župe, uvno telovadbo in ljudsko veselico, jubljanski Sokol se udeleži te brat-ke prireditve v ogroženem, a vseg-ar zavednem Tržiču po večji depu-aeiji. Pričakovati je, da se prireditve vdeleži čim najprimerneje šte-11 * > članov, posebno pa ker bo pri-editev v vsakem oziru nudila mnogo žitka. V drugi, in ne manj važni vrsti pa je naša bratska dolžnost, da - številno udeležbo pomnožimo sokolske vrste ter bratskemu društvu v 1'ržiču, ki se ima boriti kar na več • ut. utrdimo lesko stališče. Ljub-: Sokol odhaja v nedeljo zju-•b 7. uri in 3 minute z južnega ilvora ter se zbira v to svrho :-toiam. Na zdar! Sokol« v Novem mestu. Piše se aiii iz Novega mesta: Dne s. t. m. bil v Novem mestu dan »Sokola«. !'o pri najkrasncjšein vremenu. Zju-iajob 10.sprejela je deputacija s sta-rosto našega Sokola, bratom dr. Pr. Šegulo na čelu, na kolodvoru iz Luksenhurgn se povračnjoča dična Sokolea, brata J. Perdana iz Novega esta in brata P. Puksa iz Metlike, opoldan odkorakal je naš »Sokol« • m! zastavo z mestno godbo na cehi, - 4. uri polnoštevilno iz telovadnice prostor veselice. Ta se je vršila . nekdanjem vojaškem strelišču, v »sti zastavonoše brata R. Smoleta, ri Kandiji. Lepšega, primernejšega ostora za tako prireditev v novo-.ški okolici, skoro nima. Veselica je pričela z navdušenim govorom ste dr. Šegule. Slavil je velik nen slovenskega sokolstva vobče, osobito veliko odliko, katera je lenjskemu Sokolu po bratih Perda in Puksti v Luksenburgu v de! lišla. Ta nagovor je bil od Sokolov ti mnogobrojnoga občinstva z navdušenimi nazdar-klici sprejet. Prida se je nato telovadba. Telovadili i niso le Sokoli, ampak telovadile i tudi naše vrle in ljubke Sokoliće, I ovadil je tudi naraščaj našega .ola. Izvajanja naših vrlih Soko-šcle posebno hvaliti, bilo bi pač . č, kajti pripoznanje bilo je: obč-. občudovanje. In kaj naj šele o -ih Sokolicah rečem.' Narodno ču-i i i ii človeku je moral njih nali, so morale njih vaje ganiti sne ii pa šele Sokolički! Kar nagle-i ^e jih nismo mogli. Čast in hrva-ožu, kateri v Novem mestu so-stvo s tako vnemo, s tako ljubez-. in požrtvovalnostjo neguje, vsa vsa hvala starosti, dr. Šeguli. telovadbi, ko se je že stemnilo, ričelo se je prižiganje uinetalnega i.ia, katerega je preskrbel iz Grad-došli brat V. Vojska, gotovo na t ne stroške. Čast mu! Pred, med, po sokolskih izvajanjih, godla je u"dha novomeščanske garde. Gostil-irsko postrežbo preskrbel je g. < iz Novega mesta na občno za-oljnost občinstva, katerega je hinili. Vsa novomeška, narodno ču-"•\ inteligenca, kakor tudi iz novo-ke okolice j'» bila zbrana. Nemčurska izzivanja. Iz Radeč: ijšnji neme ur j i so dospeli do • rha svoje predrznosti. Dne 7. t. m. je razlegala iz neineurskega •/da (ischella« ona izzivalna pe-Die \Vacht am Rhein«. Kaj ,;'kegn se more goditi le pri Gscbcl-iKu. Skandal! Na gostilni g. Plaser-ja visi neka cunja, reklamni plakat »Grosse Herbet-Meese in Ona«. 1V> je že škandalozno, da obesi g. Pla-ser, rojeni Slovenec, to cunjo na ; lastno hišo v prid Nemcem in Siid-• marki. Seveda, ako žena hlače nosi, > se lahko kaj takega zgodi, Vedi naj \ g. Plaser, da ne bode dolgo Nemcem reklame delal. — Cukarstvo pri nas vse spi, akoravno so oče Jaka pripeljali zadnjič dva cela Ćuka, ne vem od kot, da bi se pri nas vgnea-dila ter podpirala radeške nentčurje, kot so že pri prvem shodu začeli. Slednjič moramo še omeniti, da je zadnjič sprejela gospa Lipčeva ona dva Ćuka s šopki. Naj bi raje gospa Lipčeva dotičen denar, ki ga je dala za šopke, porabila v to, da bi dala odstraniti nemški napis. Pasji kontumae je razglasilo logaško okrajno glavarstvo za cel idrijski mestni okoliš, ker so dokazali pri nekem psu steklino. Zlet notranjskih Sokolov v Ilirsko Bistrico. Drugi zlet notranjskih sokolskih društev, bode v nedeljo 22. avgusta v Ilirski Bistrici. Ob tej priliki bode tudi razvitje prapora. Bistrica se že sedaj pripravlja na ta veliki narodni praznik. Vsa slav nest je zamišljena v večjem slogu in je pričakovati iz vseh krajev velike udeležbe. Že sedaj, ko se še niso razposlala na posamezna društva vabila, priglasilo se je že več društev. Sosehno mnogo hrvatskih Sokolov imeli bodemo v svoji sredi! Zanašamo se pa tudi na vrle primorske Sokole. Bazen ljubljanskega Sokola obljubilo je neki j gorenjskih in dolenjskih Sokolov svojo udeležbo. Bistrica bode vsa v praznični obleki. Tudi priprosto, a probujeno naše ljudstvo udeležilo se hode slavnosti v ogromni množini. Združena odbora Sokolov in naših dam sta neumorno na delu. ( >gromno delo, ki ga zahteva cela prireditev, razdelili so med sedem odsekov. Velika poletna veselica v Postojnski jami. Dne 15. avgusta t. 1. ob \\. popoldne se vrši letos prva velika poletna veselica v svetovnoznani Postojnski jami. Kako bi se zamoglo verjeti, ako bi se v resnici ne zrlo z očmi, da se skriva pod zeleno zemljo nad Postojno, daljni, čudapnlni, bajni svet. kjer se nahajajo krasne dvorane, čigar stene se bliščijo, kakor da so sestavljene iz pravih biserov, kjer — pod zemljo — proizvaja vesele plese tisoče in tisoče ljudi, da se tam nahajajo angleški vrti z nevenljivi-mi cvetlicami, kakor da so izklesane iz kamna, da šumljajo potoki in šumijo vodopadi, da se razprostirajo hribi in doline, se vzdigujejo spomeniki, obejiski, da se celo glol>oko pod človeškimi nadrobnimi spomeniki nahajajo še drugi, pod katerimi morda počivajo mogočni vladarji podzemeljskih dnino-, katere so najbrže prekanili človeški vsiljezi za njihovo podzemeljsko vlado. Vse te krasote se bodo blišča le letos 15. avgusta v krasni praznični razsvetljavi. Več godb bode sviralo v različnih dvoranah lega bajnega sveta: jamska restavracija in kavarna bodeta skrbeli za telesni blagor slavnostnih gostov. Vstopnina v jamo se je znižala za ta dan na 2 K, veselica se vrši pri vsakem vremenu. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, da si ogleda največji svetovni naravni čudež, zakaj vsakdo bode zrl v jami naravne krasote, kakršne se nikjer drugje ne nahajajo. Velika nesreča. V nedeljo peljala se je večja družba (S oseb) v av tomohilu z Ileke v Ilirsko Bistrico. Pri Permanih, ravno ob železniških tračnicah, preobrnil se je avtomobil v cestni prepad, ki je 0 do 7 m globok. Avtomobil je podse potegni! vseli 8 oseb. Brzojavno poklicani bili so zdravniki iz Reke in iz Ilirske Bistrice. Ranjenci so ležali na travi pod drevesom s j>olom 1 jenimi udi Poškodbe so največ težke. Nekemu dečku so zlomljene roke in noge! Ko je ]našla reška icšilna družba odpeljali so ranjence v reško bolnico. Vzrok nesreče je baje gospodar avto inobila sam, vozil je namreč brez šoferja, dasi voziti ne zna. Nesreča. Dne 9. t. m. proti večeru vozil je Martin Rozman, kmet iz Apač na Drav. polju drva. Vozeč po bregu s Ptujske gore navzdol se mu v trga zavorna veriga, voz zdrči po strmi cesti, Kozinan pa pade pod voz in kolo mu je šlo čez glavo, da je bil pri priči mrtev, tudi en konj je hudo ranjen. Skrajni čas bi že bil, da se ta cesta preloži, oz. uravna, ker strmina te ceste zahteva vsako leto ]k> več žrtev. Nova podružnica N. D. O. V Solkanu pri Gorici so ustanovili podružnico »Narodne delavske organizacije«. Koj na ustanovnem občnem zboru se je vpisalo v podružnico kakih 00 članov. V Podgori pri Gorici se je vršil v nedeljo javen shod N. D. O. Na dnevnem redu je bila diskusija med pristaši N. I). O. in jugoslovanske demokracije. Za N. D. O. sta govorila KnaHič iz Gorice in Skala izTrsta, za socijalne demokrate dr. Demiota in Petejan. Soc. dem. so bili v veliki premoči (150 pristašev) N. D. O. pa jih je imela 50. Večina je nastopala teroristično, zato ni imela chakuzij* zasoljenega uspeha. B terorizmom so nastopali soc. dem., ker jih je strah bolj in bolj množečih se vrat N. D. O. Prodala stavbi** v Graafežu. Erar prodaja v Gradežu okoli 6000 m2 stavbišč, ki so jako pripravna za g rad bo hotelov in letnih dvorcev. Ponudbe sprejema finančno ravnateljstvo v Trstu* Dalmatinski zdravniki so sklenili, kakor poroča spletsko »Jedinstvo«, da se ne udeleži nobeden mednarodnega zdravniškega kongresa v Budimpešti. Isto so sklenili tudi zdravniki v Belgradu. Nov sokolski odsek. V Biljah blizu Gorice je ustanovil goriški Sokol nov sokolski odsek. Sokolska ideja pridobiva na Goriškem vedno več tal. V Prvačini se ustanovi veliko javno knjižnico g pomočjo čistega dobička, katerega je dala nedeljska prireditev »Divji lovec«. Tri na rodno- izobraževal na društva so se ustanovila v goriškem mestu tekom enega leta. Vsa tri društva vrlo napredujejo. Na Ajševici in v Rožni dolini sta se že vršili veselici z velikim moralnim uspehom. Društvo pri Beiki pa priredi 15. t. m. svojo prvo veselico. Da nasprotujejo tem slovenskim društvom v mestu goriški Lahi, je umljivo, da so pa dobili zaveznike v slovenskih klerikalcih, je čudno. Podirati je lahko, sezidati pa teško, posebno kaj pozi tivnega, od česar bi imela edinole slovenska stvar svojo korist! S temi društvi se je posrečilo s pomočjo bral n i c in narodnih pesmij ustaviti sistematično poitalijančevanje slovenske periferije goriškega mesta. Odmevi iz lanske kolesarske slavnosti v Gorici. Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je imel zagovarjati v ponedeljek lOletni laški tehnik, Pinherto Bonnes radi ščuvanja proti drugi narodnosti in radi poškodbe tuje lastnine. Lansko leto so namreč naskočili laški mladiči slovenske kolesarje iz Vrtojbe za Gradom. Med napadalci je bil tudi omenjeni Bonnes. Radi prvega delikta je bil Bonnes oproščen, za iK)škodbo tuje lastnine (raztrgal je kravato slov. kolesarju) pa obsojen na globo 10 K ali 24 tir zapora. S to obravnavo se je zaključila dolga vrsta britkih kazenskih posledic izzivanja in nestrpnosti laških izzivačev izza lanske goriške kolesarske slavnosti. Zrakoplov »Solnograd«, s katerim sta se v ponedeljek dvignila nadvojvoda Jožef in Peter Ferdinand v Celovcu in hotela preploviti Karavanke, je zanesel neugodni veter v nasprotno smer, kjer - :> je spustil v bližini Vuzenicc sreč . > na tla. Zrakoplov se je kmalu zopet dvignil z nadvojvodovim spremstvom in plaval proti Mariboru, kamor sta se tudi mul vojvoda odpeljala z avtomobili. Elektro-Radingraf »Ideal«, Fran Jožefov a cesta št. 1, hotel »pri Malico«. Zraven glavne pošte ima od srede, dne 1J. avgusta do petka, dne 13. avgusta 1900 sledeči spored: Zep-pelin II. med 36 urno vožnjo. (Po naravi.) Zaradi dežnika. (Komična projekcija). Slikoviti Kijev. (Po naravi.) Bankovec. (Drama, ki jo igrajo pariški igralci.) Čudotvorni bencin. (Komično.) Pri večerni predstavi izven sporeda: Igralec. (Drama v 20. slikah.) Vsak torek in petek sodeluje pri predstavah od 5. do 10. »Slovenska Filharmonija«. Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda. Morilca kočijaža v tržaški okolici in večkratna vlomilca in tatova brata Premru iz Novega mesta se nahajata še vedno v ljubljanskih zaporih. Skrivnosten umor tržaškega kočijaža sta hotela utajiti z alibi dokazom, češ, da sta bila v času umora nekje na Laškem. Ta dokaz se jima je i>opolnoma ponesrečil. Pri tem je dobila sodnija še druge jako sumljive dopise obeh zločincev. Tujski promet v Ljubljani meseca julija. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 6873 tujcev — 1524 več kakor meseca junija in 2245 več nego meseca julija lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1263, Slon 894, Llovd 662, Malic 310, Južni kolodvor 296, Tivoli 288, Cesar avstrijski 287, Ilirija 276, Štrukelj 203, Bavarski dvor 153 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 2241 tujcev. — Kakor je razvidno se tujski promet živahno razvija. Sirov ljubimec. Ana L. je imela z nevarnim in nasilnim, že 14k?rat pred kaznovanim Jožefom V. nekaj tednov ljubavno razmerje. Ker- je vkljub ponovnim obljubam ni hotel poročiti, je začela postajati napram svojemu oboževalcu vedno mrzlejša. Sirovež jo je zato v nedeljo v neki gostilni in na cesti občutno pretepel in ji vzel poselsko knjižico. Poškodovana je na ustih, pri očesu in sploh pr glavi. Odali so ga sodišču. Aretovan je bil v nedeljo delavec Jakob Lešnik, ker je pred kratkem svojemu sostanovalcu v Ravnikarjevi ulici, ko je ta nekoliko vinjen zaspal ukradel nekaj denarja, kakor tudi srebrno uro z verižico. Denar je že zapravil, uro pa nekam prodal. Ogenj v kuhinji. V ponedeljek zvečer je padla v kuhinji na Poljanski cesti št. 60 13Ietni hčerki uslužbenca v bolniški blagajni Alojzija Trtnikn na tla goreča petrolejka. Petrolej se je vnel in razlil goreč po kuhinji, da so ga le s težavo brez gasi leev pogasili, posebno še ker so ga hoteli gasiti z vodo, kar ogenj pri petroleju šele pospešuje. Hčerki se iti zgodilo nič hudega; Hudobija. V nedeljo po noči je dosedaj še neznan zlikovec prišel v zaprt hlev mizarja Alojzija Viranto, v Mali čolnarski ulici ter mu razbil za 40 K oprave. Plačilo za »rekruta«. Včeraj zjutraj sta se v neki kavarni sprla in naposled stepla neki topničar in neki izvošček. Ko je med prepirom izvošček topničaiju dejal »rekrut«, ga je tako udaril po glavi, da mu je prizadel na desnem očesu hudo poškodbo. inhne novice, * Požar je uničil velik del predilnice in vsa skladišča v Frideku v Si eziji. Skoda znaša nad 300.000 K. * Trojni umor in samomor. V Sopronju je prerezal vrat sprevodnik cestne električne železnice sebi in trem otrokom. Našli so mrtve v stanovanju. Vzrok odpustitev iz službe. * Obdarovan umetnik. Ruski umetnik na vijolončelu dr. Sergij Barjanskv je dobil v Londonu od neke častilke pravi Stradivarijev violončelo vreden 30.000 K. * Velika pone ver jenja so zasledili v ladjedelnici v Gdansku. Vršila so se že izza več let. Kot glavnega sokrivca so zaprli prvega knjigovodjo Ewerta. * Umor in samomor Kitajca. V petek se je pripeljal v Frankobrod na Nemškem neki Kitajec, udri v stanovanje artistinje R. Hoffmanove in izstrelil nanjo po kratkem prepiru" štiri strele iz samokresa. Obležala je mrtva. Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil še samega sebe. Vse to ljubezen st'ri. *Divja mačka. V Biharskem ko-initatu se je pojavila v občini Vasad divja mačka in ugrizla smrtno nevarno 6 oseb. * Rimski denar. Na posestvu grofa Dunin-Borkovskega v Kasper-kovicah v Galiciji je dobil neki pastir velik zaklad starorimskega denarja izza časa prvih rimskih cesarjev. Grofu se je posrečilo, da je dobil le še okrog 1000 K, ker je dečko denar, nepoznaje njegove vrednosti, za slepo ceno skrivaj prodal. * Naročila za Bleriotove letalne stroje. Bleriot je dobil v zadnjem času 43 naročil za letalne stroje njegovega sistema. Cena za enega znaša 10.000 frankov. V očigled še vedno množeči m se naročilom pa mu ponujajo naročniki še precejšnje svote nagrade, ako stroje pred novem brc m izgotovi. Bleriot je to obljubil. Udeležbo na razstavi zrakoplovstva v Frankobrodu, proti dnevni nagradi 2000 mark je odklonil, z dostavkom, da se bode posvetil sedaj izdelavi naročenih strojev, obenem pa se pripravljal za daljše zračne polete. Razne stvori. * Mednarodna umetniška razstava v M onako vem. Na tej razstavi v kraljevski »Stekleni palači« so za stopane Holandska, Belgija, Italija, Španska, Švica, Danska, Švedska, Francija, Rusija, Bolgarska in Av-stro-Ogrska. Vse razsezne prostore-leve strani »Glaspalasta« so zasedli Nemci ter umotvore vseh drugih narodov stisnili na manjšo desno stran palače. LTmotvori so razstavljeni v* osemnajstih dvoranah in manjših oddelkih. Najznamenitejši proizvodi v tej razstavi so francoski in ruski. V precejšnjem številu je zastopana tudi avstrijska umetnost; med drugimi je razstavil nadarjeni slovenski slikar Ivan Z a b o t a. Kdor ustopi v razstavo, spozna takoj, kako omejeno pristransko in žaljivo po-* stopajo voditelji razstave z avstrij* sko slovansko umetnostjo. Duša i nt krepost avstrijske umetnosti je tudii tukaj češka. Da bi preprečili skupe rt utis čeških umotvorov, so jih porazdelili med — Nemce! Tudi v kiparstvu so avstrijski Slovani znamenito zastopani. Najmogočnejše upliva na vsakogar, ki pose t i »Glaspalast« Mi«i slbekov monument sv. Vaclava. Po-» leg tega velečastnega dela otemni in izgine vsa lahka in slabotna nemška plastika, ki je v množini razpostav ljena okrog sv. Vaclava. Ker je pa pripravljalni odbor iz neopravičlji-i vih nagibov postavil edino avstrijski oddelek izven konkurence za bogato nagrade in častna priznanja, katero določuje internacionalna jury, se-* veda niti Mislbekov monument ne dobi priznanja. Vzrok temu činu je znan in tiče v nemški samogoltnosti. Nemci vedo, da bi za avstrijski oddelek odnesli nagrade in priznanja — Cehi in zato so raje ves avstrijski oddelek postavili izven konkurente* Še v hramu umetnosti se kaže pre-šernost in sebičnost nemškega značaja. x. K jubileju Smetanove »Prodane neveste«. Dne 8. ti m. se'je — kakor smo že poročali — na sceni češkega »Narodnega gledališča« vršila petstota predstava Smetanove »Prodane neveste«, te čarokrasne opere češkega glasbenega genija. Ker je »Prodana nevesta« tudi slovenskemu občinstvu velepril jnbl jena stara znanka, naj navedemo ob tej priliki nekatere zgodovinske remi ni -scence. Opero jo napisal Smetana v Pragi v letih 1863 do 1866 in igrala se je prvič 30. maja 1. 1866. . Takrat je imela samo dve dejanji. V svoji sedanji obliki se je pela prvič 25. septembra 1. 1870; prvikrat se je dajala na tujem 1 1871 in sicer v Pe-trogradu. Svojo stoto praško predstavo je slavila 1. 1882, dvestoto 1. 1892, tristoto 1. 1895, štiristoto 1. 1903 in petstoto letos. Zadnjikrat jo je Smetana sam dirigiial 1. 1874; kmalu na to je skladatelj oglušil. Danes se »Prodana nevesta« poje skoro po celem svetu; največja gledališča jo imajo na svojem stalnem repertoarju. Od solistov, ki so sodelovali pri premieri opere, žive še štirje. Prvo predstavi tel j ico Mafenke, gdč. EJe-onoro pl. Ehrenbergovo je o priliki jubileja imenoval dež. odbor častnim članom »Narodnega gledališča«. * Jubilej angleškega pesnika. Dne 6. avgusta je bilo 100 let kar se je rodil največji in najkarakteristič-nejši angleški pesnik XX. stoletja, Alfred lord Tennvson. Več ko pol stoletja je bil ponos domovine in ljubljenec naroda, noben pesnik za njim si ni mogel pridobiti take popularnosti doma in takega priznanja v tujini kakor on. Tennvson se je rodil kot sin evangeljskega župnika v grofiji Lincoln; že v mladosti je kazal velike pesniške nadarjenosti. Z devetnajstimi leti je izdal skupno s svojim bratom pesniško zbirko »Pesni dveh bratov«, ki je vzbudila splošno pozornost. Mlajši brat je kmalu obesil poezijo na kol, zato pa je Alfred stopal vedno višje in si vkljub kritikom pridobil trajno pripoznanje naroda. Po smrti Words-worthovi je bil imenovan dvornim pesnikom (poeta laureatus) in je dobival iz državne blagajnice stalno letno plačo, ki mu je omogočila, Ua se je popolnoma posvetil poeziji. Telefonsko h brzojavna poročila. Roparski napad na Reki. Opatija, 11. avgusta. Danes dopoldne ob 3/4 na 10. so trije tolovaji navalili v »Komercialno banko«, ustrelili blagajnika in odnesli okrog 80.000 kron denarja. Na to so ube-žali. Policija je bila obveščena in je zločince zasledovala. Enega izmed njih, ki je še na ulici oddal 12 strelov, so aretirali. Kakšne narodnosti je prijeti zloebiec, še ni bilo mogoče dognati. Vohuni, prjietl v Aradu. Budimpešta, 11, avgusta. Listi poročajo: V trdnjavi v Aradu so zalotili včeraj dve osebi, ki sta hoteli fotografirati utrdbe. Ko sta moža videla, da sta opazovana, sta skušala uteči skozi trdnjavska vrata, kar pa se jima ni posrečilo. Pri osebni preiskavi so našli pri njih jako kompro-mitujoče dokuuiente. Eden izmed aretovancev j*± srbski nadporočnik Zdenko Pribičevie, drugi pa je turški častnik, čegar ime še dosedaj niso mogli dognati. Vojaška oblast je odredila najstrožjo preiskavo. Najden milijon. Rim, 11. avgusta. Na kolodvoru v Benevenutiju so našli v železniškem vqzu v bankovcih, v vrednostnih papirjih in v zlatu 1 milijon 700.000 lir. Ker ni bilo nikjer javljeno, da bi bil ta denar ukraden ali l izgubljen, domnevajo, da je ta znesek kdo odnesel iz Mestne v času potresne katastrofe. Vojna nevarnost izključena. i Carigrad, 11. avgusta. Veliki vezir Hilmi paša je podal izjavo, da je sedaj vsaka vojna nevarnost med ;TuTčijo in Grško izključena. Jutri rima sejo ministerski svet, ki bo razpravljal o pogajanjih med turško in f grško vlado glede Krete. Bojkot nemškega Maga* Praga,' 11. avgusta. Češki listi pozivajo z o žirom na protičeške demonstracije na Dunaju češko občinstvo, naj dosledno bojkotira vse nemško blago, ki prihaja z Dunaja. Napad na redarja; Praga, 11. avgusta. Danes zjutraj je neki vlomilec na javni ulici z revolverjem ustrelil redarja Bar hofa. O zločincu ni dosedaj sleda. Slovenci, kupujte vžigalic« v korist družbi Is*. GWfe' Ni Metoda I Darila. Prispevki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani meseca malega srpana t. I. I. Prispevki iz nabiralnikov: l^ojzika Ro.š, Hrastnik 11 K 70 v; Janko (»arvas, Hott--deršioa, 9 K; Makso Pipan. Kral. Vino-hrady 10 K; T. O. Potočnik, Dorvešavt-s S K: Elza CrizoKl. Kačjo 3 K; dr. Tičtif. Kranskja gora i. s. Petrie r> K 50 v, hott 1 Razor 2 K, Slavo*- o K 40 v; Mangart 7 K 80 v, Kavalar 2 K 30 v. skupaj 21 K: V. Berce. st. Janž i. s. 1. Repovš K 70 v. M Majcen 3 K 55 v, I. Prijatelj 7 K 50 v. skupaj 17 K 75 \ ; M. Grobotek, Boh. Bistri. ;> 2 K 76 v; U. IV><>\ Mozirjo 15 K: A. Bele, Unec 10 K: R. Vižintin, Renče 10 K: F. Strubelj, Šmarje «» K 44 v; Iv. Modic. Bloška Palica 5 K; Josip Hkoveo. Javornik 4 K 40 v; M. Lončar, Tržit- 05 K 45 v: gOSt. pri fajmoštru, tu 10 K: gost. Bergant. tU 10 K: Fr. Lahovnik. Preval je 10 K 52 v: V. Dolenec, Vrhnika 7 K ;>2 v; A. Drmhster, Dol 0 K: Iv. Koželj. Celovec 30 K; Mih na Iv. černe. CI. Vrtojba 10 K 85 v: Klica Pir-A. Muha. Lokev 6 K. trg, v pivnici 39 K 10 , Rakek 10 K: J. Javornik, nab. žaljna 7 K 00 v: Josip KrhatiC, Celje 5 K; 7 K; E. Skušek, tU freva, tu 9 K 69 v; Iv. Klsbacher. Laški vin.: A. Belle Višnjagora iz Komljanec, Ptuj >. s. St nokovii* 7 K 77 v. P. K urez 5 K 67 v, J. Muršec 4 K 37 v, Brenčič-Zupančič 2 K !»2 v. Fr. Mahortč 1 K 6 v, narodna čitalnica «1 K 51 v. skupaj 2S K 30 v: J. Cokljati. št. Gotliard 5 K: M. Korenčan, Vrhnika 2 K 60 v: gostilna P< r-nušova. Mošnjo \ K: s^ost. Dermelj. l»o-štanj 11 K 10 v: A. žnideršič. Lož 7 K; Bohinjski kot v gostilni pri Zlati kaplji tu 200 K: omizje samcev v gostilni pri Zlati kaplji,, tn -00 k; gostilna Koropec, Studeno 7 K: akad. društvo »Tabor . Gradec 1 K 25 v: gostilna M. Grabijan, Adle-šiče 3 K ti v; gostilna K osen ina, Vransko 12 k; Jos. Mrhar, Dolenja vas 1 k 85 v Iv. Luštrek, Sora 7 K 44 v: postihia Ig. Mrhar. Prigorica S K: Pod skalco . tu 7 K 16 v; A. Videmšek, Dob t; K t*'» v; Podmelec 8 K: ako d. društvo Kras . D\i-naj 7 K: *rost. Kuhar. D. M. v Polju 3 K 90 v: podružnica Grosuplje i. s. I. Rus 24 K 33 v, Iv. Rus. resra\ia K r,o v. Kopri-vec 1" K 3 v, Garvas T K, Košak 3 K 50 v. Mežnar 5 K 7 v. <3ale 1 K 47 v, Berlan 2 K 2a v. skupaj 57 K 20 v: gostilna pri Ku sk» m carju . Jezica 12 K 16 v; Iv. Zupančič, Šmarje i. s. v gostilni Gradi 16 K: gostilna Seljak T.. Podmelec 3 K: Angt ki Volarič. Robič 4 K: trgovina J. P.ahovcc. tu 24 K 13 v; gostilna pri sodčku«, tu 20 kron 60 v; M. Obran, Brezno i K 12 v; '•» v. pri posojilnici 1 K 30 v, pri Godererju 2 K 60 \. pri Podboju 11 K. pri Picku 2 K. skupaj 2»; K 20 v: gostilna Zelen hrib, tu 2 K 46 v; podružnica Ljutomer i. s. pri Severju 12 K 20 v; Fr. Oset, Fala iz nab. ligo, gost. Fala 5 K: Aut. Crbančič Čatež 15 K: Mar. Pahernik. Vuhred 50 K: gostilna Mavr, Kranj 5 K 60 v; J. Pilgn m. Volšperg 4 K 26 v. T. Maver. Tanchen 17 kron; Iv. Gantar, Sv. Jernej i. s. J. Kos 1 K 31 v. J. Polauc 7 K 59 v. J. Reeelj 22 kron 52 v, Fran Bakše .) K, M. Volove 6 K 35 v. skupaj 4<> K 77 v: podružnica Komen. 55 K ."> 4 v: Fran šuSterSič. Za puže pri Ljubljani pri slepem Janezu 11 K: tra fika Dolenec. tu 5 K; hotel Tivoli . tu 12 kron 22 v: Iv. Koželj. Celovec 4<> K: Josip Drešček. Matulje 5 K: Marica Jermanov.t. Trbovlje 2 K 4<» v; ženska podružnica "rr bovlje i. s. Plavšak 9 K 53 v. Dimnik 12 K 15 v. skupaj 21 K 68 v: kavarna Javornik, Tržič 6 K 71 v: podružnica Borovlje, pri Mišiču 4 K: gostilna pri Kamenčanu, tu 8 K: trnovsko župnišče, tu 10 K 33 v: po družnica Velike Lašče 56 K 89 v; Mici Amf, Sežana 6 K: Marija Fatur, Prem 11 kron: J. Gartner, Planina 11 K •'■<• v; A Vuga, Sv. Lucija 7 K 32 v; J. Kranjc. Šiška 7 K 63 v: Matija Fatur. Zagorje (nabral na občnem zboru) 22 K 60 v; Tilka Za-vršnik 11 K 30 v; Milka Hmelj, Radeče 10 k 10 v: Fr. Babi«-. Ljubljana 10 K: gostilna M. Fkmar \ Avberu 12 K 20 v; gostilna A. Gralior, Bitinje s k in v; moška 10 k podružnica Radovljica i. Lectar s 7 vin.. Kunstelj 38 K 31 v, Bastelj !• K 13 v. skupaj 58 K 31 v: Štefan Stok, Ćepovan 7 K 78 v: moška podružnica Krško i. s. Schener 26 K 50 v. Jerman 13 K 30 v, skupaj 39 K 80 v: M. pl. Pilbach. Vrhnika 9 K. II. Prispevki podružnic. 1. Kranjsko: Velike Lašče 148 K: Kranj, ženska 66 K 36 v: Turjak 128 K 80 v: Črnomelj, ženski 12" K; Kranjska gora 130 K 69 v: Kranj, moška 17<> K: Grosuplje 958 K 61 v: Po savje 100 K: Unec 46 K: Postojna, ženska 142 K: Kostanjevica 120 K; št. Peter na Krasu »jO K 3o v in 45 K, skupaj 105 K 3<» v: št. Jernej 97 K: Logatec, moška in ženska 47<» K: Krško, moška 2 K 30 v; skupaj 2805 K 6 v*. 2. štajersko: Gradec, akad. 157 K 46 v: Lem ban _'2 K: Vransko 2'.* K. Gradec, žen ska 140 K: Ormož, moška 55 K: št. Jurij, moška 5 K 60 v; Žalec, ženska 90 K; Gornji «rad. ženska 165 K 10 v; Slov. Bistrica 100 K; Brežice, moška 68 K; Velenje 90 kron: Hrastnik 10 K in 225 K 40 v; Mozir je. ženska 2u6 K: Rečica. Mozirje. Koker je. moška 60 K, skupaj 1 423 K 56 v. — 3. Koroško: Velikovec 72 K: Kotmaraves 30 kron: Borovlje 50 K: skupaj 1 ~>2 K. --4. Primorsko: Sv. Ivan pri Trstu 250 K. Sežana, ženski 532 K 20 v; Dornberg 100 ki on: Komen 1 :!<> K 14 v; Ajdovščina, moška 14 K. skupaj 1016 K 34 v. III. Zbirke časopisov: Slovenski Narod. 727 K 47 v, 185 K 15 v, 72 K oi« vi i., skupaj 985 K <>1 v. IV. Ciril - Metodov obrambeni sklad: Narodni duhovnik, tu 200 K: neimenovan, Črnomelj 2'»0 K; Slovenski dijaki, tu 200 kron. V. Hol z, tu 200 K; J. Bole, Reka. 200 K: podružnica Konjice 200 K; Luka Svetec, Litija 200 K; dr. Gregor žerjav, tu 200 K; dr. Ivan Oražen, tu 400 K; politično in prosvetno društvo za Trnovo in Kra-kovo, tu na račun 50 K; podružnica ženska Idrija na račun 101 K; Gojmir Demšar, Postojna na račun 50 K; Marija Starkež, kuharica, tu na račun 40 K; rodbini taro-kistov Orožen-Močnik, Kamnik (po Slov. Narodu< ) na račun 50 K; skupina rodoljubov v Komnu (po »Slov. Narodu«) 200 K; notranjska posojilnica v Postojni (po Slov. Narodu«-) 200 K; narodni duhovnik, tu na račun 40 K; Andrej Senckovič, tu jia račun 100 K; braino društvo v Ložnici pri Žalcu 200 K; podružnica v Starem trgu 400 K; dr. Jos. Malerič, Črnomelj na račun 10 K; litijsko - šmartinske Slovenke 550 kron in 50 K, skupaj 600 K; Fran Pahernik, Vuhred 200 K; Marija Pahernik, Vuhred 200 K; Dodružnica Hrastnik 200 K; podružnica, moška Trbovlje na račun 100 kron; podružnica, ženska, Mozirje 200 K; Josip Schrever iz Prage 200 K; F. T. Kostanjevica (po »Slov. Narodu«, poslal Fr. Cebulj) 200 K: Ivan K lun, Ribnica na rn-čun 50 K; Fran Pieek, Ribnica na račun 40 K' Vladimir Vojska, Gradec 200 K: J. Bahovec, tu na račun 20 K; Pekle GaAper. tu na račun 20 K; Pakiž Emil, Sv. Križ, na račun 40 K; Makaiovič R., Split, na račun 4 K; Valentin Krisper, tu 200 K. V. Razni prispevki: Iv. Perdan, tu prispevek od družbenih vžigalic 1142 K 40 vin.; Neimenovan iz Pliberka 1 K; slovenski dijaki 9 K 20 v; slovenski dijaki 2 K 64 v; županstvo v Ajdovščini 50 K; Iv. Ke bor. tu, prispevki od čistila za čevlje 150 kron; llarambaša in hčerka Vida, tu nabrala na sokolski veselici 18 K 10 v; dt\ štefan Kratit. Logatec, kazenska poravnava M. 5 K; M. Grmovšek, Pilštajn, nabral 3 K; Fani Furlani, Vrbljane, nabrala 4 K 30 v; R. Ga n j ko. Sv. Jurij ob ščavnici, nabral 6 K: R. Orel. Prvačina 2 K; Helena Porbelska. Ormož nabrala 5 K 47 v; Anton Horvat in Bogdan Ferline, Šmarje, nabrala povodom tloktorstva Milko Krajca 52 K. litijsko - šmartinske Slovenke 200 K; F. Lavtižar in M. Fajdiga. Šmartno 4 K; tamburaški zbor čitalnice v Kobaridu 60 K; J. Robič. Iiihemberk 1 K; lv. Turk, Ga-brje 4K 60 v; 1. Prt koršek, Celje, nabral v spomin llusove obletnice med Cehi 6 K 4o \in; K. Stres, Bovec, nabrala 25 K; Anton Gnus, Dol i* K 60: \esela družba v Grahovem 4 K; Josip Cokljati. št. Oothard. nabral 5 K: A. Kobal. Studeno 10 K 01 v; tretjeletnice višje dekliške šole, tu 17 K 65 v; Avg. Skaberne, tu 5 K; Iv. Prekor-šek, Celje, nabral 6 K: slovenski dijak? 6 kron 66 v; M. Phskovič, Crcek 3 K 54 v; Iv. Prekoršek i. s. Fr. Jošt, nabral na go siiji dr. Lenardovi 30 K: gojenke zavoda Mladike,, tu 20 K; R. Tušak. Polzela n.i oa hod nit i Naglica, »abral 5 K 31 v; Stara J ur jeva gostilna. Orni vrh 1 K; Kadi*, o j Tušak, Polzela, daroval 200 K: A. Kozle\T-č :r. Rakek, nabral narodnega davka It! K. Iv. Cizelj, Tržič, dobljeno stavo 10 K; Brat ko Gustav, Sv. Trojica 4 K; Iv. Mur-kovič. Sv. Marjeta mostovoma A. Gregorca 2<> K; A. Ridl, Podkraj. ',;iz. poravnava to kron: Janez za bratovščino z Jnlko 5 K; Iv. Smrekar, Kneza 3 K 06 v; sokolsku Dlladilia V Žireh 5 K 20 v; Kr. Gala. Bre. i-ce, nabral 10 K: Dera Berprman. Žalec i. s. V. Vabič Maroval L'0 K in izskupilo za n: ) rani želod in divji kostanj 45 K 67 v. skupaj 65 K 67 v; LTi čir. Kalanova, Celje nc-brala na s<>kt>lski slavnosti 100 K; Fr. .\i':-■<*. Lahovo, kaz. poravnava 10 K: 1. Krek, Vranjapeč 10 K: bralno društvo v Ložnici 2J0 K; Jernej Stravs v Valčan, nabral 13 kron; J. Vidovič, Moškanjci mesto ven« 1 ,\. Gre^orcu 12 K: Iv. Pr»-koršok. Celje n ihral v gost. pri Radeju 4 K 75 v; Anici snsttTšič. Dunaj, nabrala pri izletu v Gies-tvtibl 1" K; neimenovan dar v hranilničm Knjižili 100 K: £odeo na Krimu 3 K 7«) v; L. Rožič, Staravas. nabral 5 K 63 v: Boris VI e r i Č, Črnomelj, nabral na sokolskem iz- h tU 3 K 94 v; A. Potočnik, Podsreda, «ia-1 al K SO v: Iv. Gantar. Sv. Jernej prebitek na C. M. kresu 4 K: Berta Lovšin, Vinica, nabrala 7 K; Fran Major. Maribor, nabral narodnega davka 42 K: Peter Lešnik. Kral. Vinohradv. nabral med Slovenci 1 K 20 v; svat je ob priliki poroke dr. B. Naseka v Postojni 50 K; R. Orel. Prvačina pjlovico prebitka veselice 11 K 2S v; T. Vidmar. Idrija, nabral o K: 1. Planinšek, Pelje, mesto venca Stanj kotu 10 K; K. P.. Celje, mesto venca F. Hrašovcu 10 K; J. lahor in Lašič. Renče1, nabrala sv. Mohorja 15i' K 32 v: Aleks nik. tu nabral narodnega davka V rabi. Središče, nabral 1 K; man. Gradec, mesto venca F. na plesu Hudover 32 K: N. Fr. Haupt-Hrašovcu 10 kron; J. Lovrec. M. M. H uf na srci N. Štifta, nabral r. K 46 v. m. sto Izkaz prispevkov za po toči prizadelo v ormoškem okraju. Darovni i so: Gg. Ivan Kočevar. Središče 2n K: M. K. šepeo, trgovec. Mariboi 50 K: dr. Urban Lemež, Slov. Bistrica lo K: tir. Karel Triller, Ljubljana 10 K: Ivan Jagodic. Kranj 2o K; Ivan Fuchs, kaplan. Pd!s 3 K; dr. Jož. špešiče va obitelj. Središč.' 50 K; dr. Franc Mui-da, Ljubljana 20 K 06 v: rodbina šepič, Konjice 20 K: Ivr:n Vrhovnik. trnovski župnik, Ljubljana 10 K; Fr. Sijanee, »ml učitelj, Sv. Anton v Slov. gor. 10 K; dr. J. Lebar, Križevci 1<> K: Ivan Roglič, asister.t južne železnice, Matulje 3 K: dr. Gvidon Sernec, Celje 30 K; Fr. Vaupotič. naduči-telj, Mozirje 5 K; dr. Franc Jurtela, Ptuj 25 K; dr. D. Mulej, Šmarje pri Jelšah 6 k~on; v družni nabrala gospica Kristina Vole, Šmartno p*i Gornjem gradu 3 K si.upr-ja Herena. - G, Franjo šebre, lasi nik pogrebnega zavoda v Zagrebu 3 K 50 v. -— G. Frančiška Goršič v Ljubljani 5 venca na krsto g. V. I hrenu. — Dimmk v Trbovljah 15 K. mesto grob svojemu staremu prijatelju nu s pristavkom: Izmrla korenina stara trbovska, ki počiva sladko! Ni njej ga nikdar bilo para, življenje dasi dolgo — vendar Slovensko omizje v Gradcu, kron. nu slo venca na rako pokojnega c. k«\ okrajnega sodnika v pokoju Fr. Hrašovc 1. Marica Posegova nabrala med kegljaši pri Svetinjah 2 K tis v. G. Ivan Kanda-re, gostilničar v Dana h iz nabiralnika 6 K. G. A. Novak v Senožečah, nabral v veseli družbi v čast dveh navzočih Anic- na p < d večer njih godu 8 K S8 v. — G. dr. J. Kušar 10 K v kaz. poravnavi šink štefan 1 -a. Leopold Hafner iz škofje Loke. — Nemčursko« in brezvenke omizje mi Sv. Križu ob nemški m6 K 06 v. — Srčna hvala! — živeli! Razširjano domače «drov o. Voduc /ečVja povpraševanja po T,Moll-<»v«jm fr*neo ikem žganje in motr dokaz 4 jo jo aupcftr. vpliv tega zdravila, zlauti koristnega kot bolesti ateSujo^e, dobro znan'.- antirevm?« lično aiazito. V «t.cklenicab po K P90. Pi aofttnem pcjvzotji razpošilja to mamilo iekar aar A. MOL L, c. ir\ kr dvorni zaiožnifc n8 DUNAJI Tnchlaotieo 9 V »alo^ah po dožel-lilMOMd zahtevati HOLiraMr preparat, ssa-55namovac t varnostno smaenk.') in ^idDi-?;rn 4 8 11 K, mesto G. Aai venca na F. Kaila- kratko. zbirko 25 Priporočamo ntisim rodbinam koliasho cikorijo. Rogaški tempeljski vrelec »buja tok in dela lahk* prebavo ter ureja Mra|araa|t SMvL 2872-S Dr. J. I., Koboidravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih jc zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro Ii to je: „SeydUa'-. 1 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najbolja* priznana Tanno-chinin tinta tatera okrepčuje lasiftče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje fas. I Dieklriilfn/, iiHtodoni ■ krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zalega vseh preizkušen,h zdravil, med'c. nrH, medicina: špec ?al. •et# najfinerših parfumriv, ki'u^gi^kih oov^jt, svežih ir, - eralr.ih vod itd. Dež, lekarna MIlana Leusteha v Liubljani Resljeva cest; št I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu 19 32 Jmrii so v Ljubl]anis Dne 2. avgusta: Franc Vider, čuvajev sin, 14 mes. Orlova ulica 5. — Marija Hlebš, zidarskega mojstra hči, 11 a leta. Hradeckega vas 28. Dne 3 avgusta: F. izabeta Smrajc, za-sebnica, 78 let. Karunova ul^ca 5. Dne 5. avgusta: Ana Pogačnik, mizarjeva hči, 6 tednov. l>o.janska cesta 23 — Ana Hudcčck, slikarjema hči 21/, mes Dolenjska cesta 6 V deželni bolnici: Dne 1. avgusta: Franc Kregar, delavec, 22 let. — Slava Dornik, deželne naklade urad n;ka lena, 24 let. Dne 4 avgusta: Markus Kure, gostač, 65 let. Dne 5. avgusta: FAa 11. avgusta 1909. Termin r^Senlca za oktober 1909 za 50 kg K 13 50 Pšenica za april 1910 za 50 kg K H 70 za okt. 1909 za 50 kg K 9 77 ftko ebrt pri gosp. 2970.1 Ivanu Bremicu v Sp. Idriji. Brzojav. Dunaj, 11. avgusta. Povodom poiskusnje klavirjev se mudim na Dunaju. 2969 Alfonz Breznik trgovec a klavirji v LJubljani. aai minili 2971 1 mizarskih pomočnikov takoj sprejme v trajno del9 SIMON PBAPR0TNI1, mizarski mol ator, LJubljana, Jenkove nI. it 7. Slovo! Jfer je nama vsled prehi~ trega odhoda ni m.-a.čs cd ! vsakega osebno posloviti, f(li čeva tem potom vsem gosp^d^m kolegom kr*Pak »Aa jdar!' Priča & Jframar. Ljubljana - Celje 2991 lip m )m i mig HMM Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom EmeriR Kuketz, Žalec pri Celju Akumulatorji ITLTLti>TLicM;.r.i^;! 200 raznih velikosti od kror ;itsfei-fv z*^^ 160 naprej. Cenik zastonj. A. Lnscher WlX^L'J 1 f tvornica akumulatorjev !lv\ svS^r-' *1 Draidane 22 176. J2^Ct?50 V. u. 2913—3 V smislu določil § 1*25 4 vojnih predpisov I del se razglaša, da po .»nji reparticiji rekrutov tvori žrebua št 120 I do^lejno zaključno številko krmnega kontingenta za vojsko, žrebna št. 51* II pa dosiejno zaključno ilko rekrutnfga kentingema za domobranstvo: vsi ostali rekrutje se pri .^.ger.tiiem obračunu uvrste v nadomestno rezervo kot čezštevilni. Kventualni primanjkljaji v rekrutnem kontingentu se pokrijejo z Užujimi žrebnimi številkami. Mestni magistrat ljubljanski dce 2. avgusta 1909. Ivan iax m srn w M^f a&l»l$ nszl Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj bogato zalogo z siih koles. Razglas. ¥ rereatcik (občina Kastav) se proda obstoječe iz novograjene enonadstropne niae, a kletjo, vodnjakom, vrtnim salo-b m, kegltUćem, velikim vrtom ta dvoriščem. Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matu'je, ob državni cesti Matulje-Mihotici, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno ali za večjo trgovino t lesom ali vinom. Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni Več pove Vjekoslav Osojnak p. d. Oajanlć, trgovec v Perenićlb, poŠta Fran-fctćt. 2 38-22 368 a 3 Vsa parketska dela C Ji cc Šivalni stroji jraz a« «»«12» i. na *» l_aa obrt Brezplačni knrzl xa vezenje v hial Pisalni »troji ,ADLER'. prevzema ter tudi daje materijal Josip puk gradaške ulice št ?1 fjubljana. Ceno 1 Solidne. Razglas. Oblina Trbovlje sprejme redarja v Hrastnika. Pl&Ča SO K mesečno, službena obleka in prosto stanovanje, oziroma stanarina Prosilci, vešči slovenskega jezika v govoru in pisavi, naj vlože pro-ŠDJe na podpisano županstvo do 1. septembra 1909. Županstvo Trbovlje, dne 5 avgusta 1909. 2940—2 Gospodična z lepo pisavo in vešča slovenskega in nemškega pravopisja, se sprejme v L|ubl|ani. Ponudbe na upravništvo rSlov. Naroda". 2926-3 Izboren, zaiamčeno pneten trooinovBC po I K 60 v liter pv-i FRANCETU KAVČIČU, posestniku v St. Vido pri Vipavi. tkmta pilila Sprejmo tako) v trajno delo z ugodno plačo Leopold Lebar, klepar na Bledu, Gorenjsko. 2931—3 Lokal za prodajalno na Glavnem trgu u KamniKu najugodnejši prestor se cdda takoj v najem. 2902—2 Natančneje pri upravništvu „Siov. Nareda". pujte ft] Drli in Metodov edi v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 2891-2 ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Dobiva se povsod. Dobiva se povsod. Glavna zaloga pri Prvi slov. zalogi čaja in rama na debelo v 1 ^ j 11 r > j t1» . l^o^iin. iti i 1**1 S5»it -41 i HfltanlDIIltUklV ^ti*ow cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 mttrov pošilja po povzetju vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Podebradeh Naročite takoj e Prl|Mirueiio 852 25 Vaše blagorodje! Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V. Frvdek, 14. januarja 1&08 C. kr. avstrijske tjgjt državne železnice. Izvleček iz voznega reda*« Vel|aren od 1« Odhod iz Ljubljane (jui. tel.) a|a 1909 7mOS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. Žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7'2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. 9-26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel, Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. ■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel , Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. 6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin 740 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. 0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan). Ođbodli Ljubljane (državne železnice): 7*28 zjutraj :}Osebni vlak v Kamnik. 2aO0 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7'lO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. 10- 50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik, (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v Ljubljano (jnine železnice): 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11- 23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž zel., Jesenic, Tržiča 2-58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel, Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča. 6'40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II-08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka [čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v Ljubljano (državne železnice) 6*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6M0 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika 9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra:nikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu. &j .-*koro novih, dobrih in in i<*nih, 1 do 700 litro proda po nizki ceni 2718—3 FRAN CASCIO ^flfftburro »«* ullee »t. f» rTVoBT v Šoštanju, Štajersko 3(emicn3M SLflVIJfl" 12—91 ■ ■ • - vzijmno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 44.487.0S6-01 K. izplačane odškodnino In kapitalija 98,323.486 35 K Pc velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m ra**a\oal alotanalt a>«aiaur«>atmie> opravo. ftoneralnl saatap v »laallaal. £gar aiiarae to v laatnej ban ine j kili aaaaaKaaaaaaaaaaannabi%^v*m Zavaruje poslopja in pretutčuiu* prot! požarnim škodam po najiižitb tenab Škodo eeniojo takoj in najkaiantnojt, Uživa aaiboliši slove«, koder posluj«. DoToljujs is čistega dobička tsdatns podpora v narodna in ebčnokonetna otosot. v Ljubi j aai, Stritar]«*« adlM itov. t. v Golovcu. priporoča Cena 5 kron. II o glavnica S,«OO^MO, Podružnica v Spljetu. promese zemaljskih srečk I. iidaje Podružnica v Trstu. 14-90 irabaal« OUval dobitak 16. avgusta. 90.000 kron. Sprejema vloge u knjižice ii u tekoči rafti te jih obrestuje 08 ose vloge po čistih 4 Kopije ta prodaja srečke in vreoiostie papirje vseh Q vrst po dnevnem kara. f otientlrano w »O. driavah. Letošnja huda aima je pokasala, tla ▼sako drugo opeko Varstvena znamka.* Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo v TrtiM ««i«gi i» i— mg^mmm ~ Jvan Jalačin na Glincah pri fijubljani. Ravnotam se dobi tudi navadna ceateatna Opeka kros laroiO v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačia v LJubljani 1653-32 Podjetje betonskih stavb 4518 86 Brstje Serouolll & Pontello Slomškove ulice 19 fjubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so4solidno in strokovnjasko Uvedena. Cena najniija. Jamstvo. - Zastopnik svodov patent „Thrui". ———— Slovenska tvrdka čevljev domaćega iti tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v f jublani se glavnemu občinstvu pnporoČa. po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo 347-3-» v lastni delavnici. Tople in \m topil iopalle StnMca t\£* Hrvaskeiii. Postaja Zabok in postajalitte Zagorlanske železnice Kopališče StnMca. Sezija od i maja do 30. ofctobra. Topli vrelci 53° C toplote in lufne kopeli so p-ipra^ne posebno za zdravljenje protina revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran- COVih vanh. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Proda se gramofon z 20 dvostransko igrajočlmi ploščami, najnovejši posnetki. Cena po dogovoru. 293*1 3 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". & —«>*<>*-C3-c^>-<,--q-^^^^ * J. Zamljen ! čevl|*rski mojster 1 v LJubljani. Kongresni trg ttev. 13 I se priporoča za vsa v svojo stroko \ 349 spadajoča dela. 33 l izdeluje prave gorske in telovadske čevlje. i I Soba od K 1— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopuluita uprava l40|if»ll«ea Miublfa nb lir« u-Uhh. P«.mi« /.toliol«. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. 15 0—33 j MOTORJ i i 1449 24 najboljšega sistema, Železne blagajne, stavb, potrebščine, mine in stiskalnice za gro-zdje fn sadje in vso drago ieleznino dobavlja po najoižjih cenah slovenska veletrgovina z železnlno Jr. Stupica o LJubljani, Marije Terezije cesta 1. Preselitev. Spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoje ipedicilsKo podjetje v Ljubljani, Gradišče štev. 3 premestil v laste* niso no Dunajsko cesto Z9 (hotel tenorski dvor) Zahvaljujem se vsem za dosedanjo mnogostrtnsko naklonjenost in prosim, da me slavno obemstro tudi aanaprej Doč*sti z naročili za prevažanje blaga bodisi iz kolodvora ali tja, pri selitvah itd. Posebno se priporočam ljubljanskim slovenskim tvrdkam. — S spoštovanjem Oskrbnika la knjigovodjo za industrijsko podjetje združeno z majhno kmetijo, tiče zanesljiva. domaČa tvrdka. DotiČnik mora biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo — Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 kron. S'užba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi Lastnoročno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi izpričeval, je vložiti pod „Stalna služba" na uprav. „Slov Narodau. 278^-5 Pristni kranjski lanenooljnati f irnež Oljnate barve ▼ posodicah po 1 2, 1 kg kakor tudi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. laki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno naibol|sl. prve vrste • Karbolinej JKIavec (gips) za pooobarje in za stavbe. Čopiči 219—61 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča ^foolf 3knptmann v fjnbljani. Josip Škatli sjeMM* Llnbljana. Dunajski cesto 29 (bolel bavarski dvor) I«Ujatelj le ea«OTorel eraeelk Se.t. P-.t..!.■••k. Zahtevajte cenike! Krištof i£ - Butar prodaja radi preo«novitve trgovina vsa konlekcijafao blago, posebno bluze, krila ter otročje obleke e po zelo znižani ceni. 29.M—3 30 Ateliie „Uikto fotosrofični umetni zuuoi = jjeethovenove ulice štev. 7. = 0> f W W W ■ I *7v* «7^ w f 2621 6 F. JUST-MASCHKE jP aLif aaaaajsmaaam^ Židovske ulice štew. 2S. IS priDoroča po najnižji ceni [fj jL elegantne klototike 1 '(S xn, (hune in otroke if S naSše bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. IS Zunanja naročila točno in vestno. Speletič & Remžsar Rimska cesta štev. 16 Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo SOf:*1no! 129620 Ceno primerne! M' pozor kolesarji! Edino zastopstvo zo Kranjsko za prava 860—46 Puchoufl kolesa Puch-.Speciar K 150 „Cnrier"-kol& K 115 l Najbolj, pnevmatike Reltoof ferjeve i Halaoveiil Uvelal »tro|i ođ J. 66 K naprej. » Za prekupovaloe ista cena, kakor b v tovarni. Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem Fr. Čuden urar in trgovec v LJubljani. Največja narodna KONFEKCIJA za dame, deklice, dečke in novorojenčke . Kristofič-Bučar v Ljtiljljtaiii, Stari trg št..38 priporoča 3927—43 tižW svili, velal ta dragem modaem blag« najnovejša modna krila, kostume, deiaa plaace, otroci« oblekice, krstno opravo, proopaenlko, vaevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobacke, plaacke, pariške sne* ■ abeilea, lepioa la stroge pletealae. — Tfm m \. aaraialce, ovratnike, aralee la drago perile aa gospode. / J\ ■"t- * Zunanje nsročiis sa izvršujejo takoj In točno. Cene radi mele režije brea konkurence. Laetnina la tlak »Narodne tiskarne^