Stoviiica 50 TRST, v petek 19. februvarja 1909 Tečaj XXXIV ■7/// IZHAJA VSAKI DAN *t?di ofc nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Fo»;iuiIrne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ muogik t«bak»rnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petrm, PoHfc^jni, Sežani, Išabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-bčub. Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OdLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T Širokosti 1 salone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •«»rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p* 20 st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak* nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Ed nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". UtKiRI NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I za vse leto 2A K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonina na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stana : oelo- ■ i letno S 5*20, pol leta 2 60 —— — Vsi dopisi naj se poš'ljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi &a ne vračajo. Karočnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun St 841 652. TELEFON St 11-57. Brzojavne vesti. Baron Rauch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 18. Ban baron Rauchje prišel danes predpoiudae v poslansko zbornico, kjer je z miDisterskim predsednikom dr. Iftkerle in ministrom Jo»ipovićem razpravljal • »pravnih stvareb. Ameriška vojna mornarioa. WaSHIN7GtTON 18. Senat ie na današnji seii dovoiii zahtevani kredit za floto. Senat je tudi sklenil, naj imate obe novi vo;ni ladij i po 26.000 tonelat in ne po 21.000, kakor je predlagala komisija. Gorki izgnan iz Italije. PARIZ 18. „Jouroal" poroča iz Rima: Policija v Napolju ie pozvala Gorkija, proti kateremu je izdala ruska vlada tiralico, na) upasti Italijo. Mak*im Grorki je povsem skromno t zatišju bival doslej na otoku Capri. Atentati na ženske v Berolinn. BEROLIN 18. Danes je bila neka mlada deklica zopet napadena z nožem. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je nadaljevala razpravo o rekrutnem kontingenta. Posl. Kmety (stranka neodvisnosti) je rekel, da je zadnji govor romunskega posl. Maniu-a provzrečil ogorčenje ne le v zbornici, ampak tudi po vsej deželi. Maniu je odkrito proglasil zvezo z največimi nasprotniki Ogrske: s sedanjo večino v avstrijski zbornici. Mi moramo skrbeti, je nadaljeval govornik, da se {omenjeno interpelacijo, ki razodeva ne le sovraštvo proti Ogrski, ampak tudi nepoznanje zakonov. Vojni minister je izpo6t&*-lien naj-ostrejim napadom krščanskih socijalcev, samo zato, ker se je baje pokazal pripravljenim, da ugodi opravičenim zahtevam madjarskega nareda. Ž a radi tega ma moramo kazati naj-veče zaupanje. Posl. Pop (Roman) je zavračal očitanje č*š, da ponujajo narodnosti svojo službo Duoaiu. Ministerski predsednik dr. Wekerle je v svojem govoru najprej prosil zbornico, naj ozirom ca okolnost, da tvori vsprejetje rekrut-nega kontingenta državno potrebo, brez katere se ne morejo državni posli normalno vršiti, čim prej se ne reši predlogo. Na to je dr. Wekerle prešel na izdajanja posl. Maniu n izjavil: Mi hočemo z dosledno politiko in z deli nastopiti proti stremljenjem, ki jih je gospod govornik zagovarjal. (Živahno odobravanje.) S tega mesta moram konstatirati, da :je bil zadnji govor posl. Mania predvsem napad na Ogrsko. (Splošno živahno odobravanje.) Ta predrzni napad skuša posl. Pop dane« zmanjšati s tem, da ee sklicuje na ogrske državnike ter skuša iz njihovih idej in različnosti mnenja dobiti argamentov za stališče narodnosti. Skliceval se je tudi na grc.fa Julija Andrassy-ja. Tudi ta citat je krivo navedel. Grof Andrasij se je bal, da se partikularizem uvede v armado od avstrijske strani. Kaj pa je storil tukaj posl. Maniu ? Izjavil je, da 80 jeziki različnih narodnosti enakoveljavni z ogrskim državnim jezikom. (Živahva pohvala). O opravičenosti temeljno misli madjar>ka državne id-je ni dvomil še bodo slični slučaji ponavljali in da ne bodo noben madjaraki državnik. (Dolgotrajna po- izdujalci domovine imeli premnic. (Živahna pohvala.) Grof Teodor BAtbjany je včeraj dokazal, 4a temelji govor pod. Maniu na istih idejah, ki jih je grof Thun razvijal v avstrijski gospodski zbornici in da je vedenje krščanskih socijalcev v dunajski zbornici, ki so z imper-ticentno interpelacijo .... Predsednik Ju*th je prekinil govornika: Poživljam Vas, da ne rabite takih izrazov, v«e se zamore reči tudi v parlamentarni obliki. Ne pozabite parlamentarnega dostojanstva. — Ko»ety: Skušhl bom kntikovati v mirnem ton«. — Szokoly (stranka neodvisnosti). Toda predsednik dnnajske zbornice naa ne brani.... — Justh: Vedenje predsednika dunajske hvala. Ploskanje in eljen-klici). Tak poskus naperjen proti naši ustavi in proti našemu državnopravnomu položaju, odklenemo vedno enodušno, (Živahna pohvala). Mi smo vedno zasledovali politiko sporazum ljenja in storimo to ▼ okvirju madjarske državne misli in narodnega značaja tudi t bodoče. Mt hočemo v okvirju, ki amo ga postavili, u^ljaviti našo politiko in jo tudi uveljavimo. (Živahna pohvala). Pri uveljavljeujtt latfa no pripade pa tem gospodom, naj se še tako vedejo kakor zastopniki narodnosti, nikaka ulega (Dolgotrajna pohvala, ploskanje in eljen klici). Posl. Bela Rakov3zky je v kratki izjavi v imenu ljudske stranke najostreje zavrnil napade posl. Maniu. — Posl. E?gen Molnar zbornice nam ne služi za pravilo. Bog očuvaj, i (neodrisna levica) je izrazil svoje prepričanje, da bi prišlo v naši zbornici do takih pnzo-1 da nA bo stcaD\c& neodvisnosti, ko bo videla, rov, kakor se dogaja;o v dunajski zbornici ! da 8e y 8V0jih nadab prevariia iD ne do-Ne cavajajta kakor izgled dunajske zoormce j ge2e na vojaškom polju nikakih vspehov, »ti postopanje njenega pred,edn;ica! Jaz se prihodaj0 ieto ne }e dovolila rekrutni kontin-driim strogo pravilnika l Jaz se držim strogo: gent? marveč da prične še z močnejo rezi-pravilnika, in se na brigam za to, kar dela; gte Q j0 bi|a naj^eja pasivna rezi- dsaajska zbornica oziroma njen predsednik, i 3ler ca> (Odobravanje.) — Kmetj : Menim kriterije j sledila je kratka poslovna debata, nakar našega predsednika. Vdic temu smatram za ^ bila razprava prekinjena in odgodjena potrebno, da protestiramo prou ouim provo-kacijani, ki jih je izlastl kar se tiče vojaških vprašan-, dunajska zbornica obrnila direktno proti naj;. Mi ne smemo delati politike nojev. — Predsednik: GoTcrnik ae ni razumel. Nisem reke!, da se ne sme kntikovati. Posvaril sem Vas le, ker ste rabili „imperti-nentna interpelacija". Takih besed ne smete rabiti. Ne morem jih dopuščati. (Odobravanje.) — Poai. Kmetj se je potem bavil s PODLISTEK. na jutri. Gibanje delavcev na Francoskem. ni. Od Proudhona do padca komune. „Pravica do dela" je bil kratek postulat in obenem izraz vseh delavskih zahtev. Okclu *rt». Nad grobom- — Spisal« LJUDMILA PODJAVORINSKA. Ia ozrsi se na okrog, da-li ga nihče ne pesiuša, je dodal potihoina, toda povsem določno : „Moja žena na trne vedeti, da ste moj cie ; gleite torej, da se ne iidate !" Z Juričkom te je zavrtel svet. Začutil je nekhj takega, kakor bi ieu kdo z jcduim zgrabljajem izpuiil srce iz prsi, se mu naro-gal, ugonobil in poteptal to, kar je bilo t njem najdražje, najsvetejše... Videl je tudi njegovo ženo, svojo nevesto. Bila je irlada, šibka, za!a. da je le težko kedaj še videl katero z&ljšo. Za njo je pri-tsklo dvoje žlatoiasih angeljčkov — tabšoih, kakoršen je bil svoje dui n.egjv Janko. Smejala sta se in blebetsla, toda on ni umel od toga besedice; ni umel tudi tega, kar je rekla sinova 6oprcgs, nudeča mu prijaznim, toda z nezoosljivo žaljvim nasmehom dve iestici. Znovič se mu je stemnilo pred očmi. Videl je, da ga tu smatrajo za berača, pn-šedšega iz Jankove rojitne vasi; vsa trpkost, u* ko pičena v niegovi duši, je že hotela iz- bruhniti v obliki opravičenih očitanj, njegova roka se jo že dvigala kakor k grožnji in — Gk spe d Bog mu odpusti! — h kletvi! Ali meito tega je le segla k očem in otrla dve solzi — dve najtrpkejši solzi, od onih, kar jih je kedaj ovlažiio njegove trepalnice. Potem že sam ni vedel, kako je povedal tc, kaj ga je nakloniio k temu obisku in kako je kakor v sni poslušal sinove besede, da je bilo vse to le Schwarzova izmišljotina in da bo tudi odslej redno prejemal svojih šest goldinarjev na mesec. In kakor v sni je od šel za gospodom, ki mu ga je dal sin za spretnlievalca. Ta ga je odvel v neko krčmo, prediožil mu različnih jedi, ali on je ie malo okusil od tega. Potem ga je spremljevalec odvel na postajo, stisnil mu še v roko dva goldinarja in listek za železnico in za uro pozneje ga je že odnašai parni stroj proti rojstni vasi. Vse to se je zgodilo tako urno, da je bil od tega ves omamljen. Do zavesti je prišel še le, ko je bii že zopet sam v svoji hišici--stokrat revnejši, nego je bil cdhaial od nje. Vrgel se je na svojo postelj, malomarno prirejeno iz slame, preprogo in nevelike čiste blazine — ter &e spustil v glasen jok. Jokal je dolgo, ležeč obrnen z licem navzdol, ihteč kakor otrok ter stiskajoč pri tem pesti... Pa tudi ta rana se je zacelila. Čas je nblažil bolestni vtis, očetova ljubezen je zja- tega simbola četrtega Btanu so se zbirali novi boievniki. Veselo so hiteli po padcu Louis Filipa s svojo zastavo v krog provizo-rične vlade ; ko pa so izgubili bitko, so postali malodušni. Prondhon je videl najjasneje. Bil je edini človek v Franciji, ki je spoznal, da politična vprašanja nimajo nobenega pomena tam, kjer se gre za vprašanje družabnega preobrata. Politika mu je bila le iluzija; v svojih „Conf^ssions*1 pravi : stranke so mrtve. Zavest, da je bilo delavstvo kskor on sam na političnem polja premagano na vsej črti, ga je napolnila z neopisno mržnjo do vsega, kar je bilo v zvezi s politiko. — Po padcu leta 1848 so bile tudi proletarske mase zelo deprimirane. Vse to pa je bilo kakor voda na m'in idejam, ki jih je pričel razširiti zdaj Proudhon in ki so dobile v tako kratkem času tako mnogo privržencev. S tem protipolitičnim duhom je prežel Proudhon vse francosko delavstvo. Vplival je tako prepričevalno in tako mogočno, da so se do naizadnjega časa cele skupine in cele struje na Francoskem sklicevale na Proud-honove nauke in spise. Celo ob časih, ko so veliki dogodki pretresali francoska tla in ko je stopila politika daleč v ospredje vsemu javnemu interesu, so se oglašali vedno posa-mičniki s svojim svarečim glasom in se sklicevali na Prondhona. Dejstvo, da delavci niso izšli iz nobenega političnega boja drugače nego premagani, je le še bolj utrdilo to splošno mržnjo in zaničevanje do politike. Po letu 1848 se je omejilo vse delovanje delavskih vod;tel|ev na mlada korporativna društea. Blanquovi tajni revolucionarni klubi, med katerimi je posebao znan „Mere Marrane", so sicer Še vedno konspirirali ; poskušali so tu in tam vprizoriti nemire, ali vsi ti poskusi so se žalostno končali. Louis Rejband, ki se je udeleževal sam tega gibanja, je spoznal, kako so vsi krogi uničeni in zapisal je pod tem utisom, da je socializem umrl. V tebruari u 1864 so postavli delavci svojega prvega kandidata v Parizu. Dobil jo samo 424 glasov, njegov republikanski protikandidat pa 14.807. Istega leta je bila ustanovljena t Londonu pod ^duševnim vodstvom Nemca Kari Marža slovita „Internacicnala". Delarsto vs&h jezikov naj bi ae združilo v močno falango s svojo „Internacionalo" na čelu. — Slednja bi bila kakor štab, ki vodi armado do zmage po soci alni revoluciji. V enem, najkasneje ▼ dveh desetletjih so pričakovali usta-novniki ta veliki zgodovinski preobrat v organizaciji človeške družbe. Posamični francoski voditelji so vsprejeli vest o tej ustanovitvi z velikim navdušenjem. Ali tudi „Internacionala" ni mogla vzbuditi francoskega delavca iz hude depresije in ga vzpodbuditi k novi p litični akeji. Ali ta zveza med Londonom ia Parizom vendar ni ostala brez posledic. Francoski delavci so kili začetkom 60-tih let hude gospodarske boje s svojimi podjetniki. Velike stavke so bile uprav na dnevnem reda. Naj-večti je bil štrajk kovinskih delavcev v letu 1867. Že se je nagibala zmaga na stran podjetnikov, ko so se dvignili delavci na snila črno barvo, v kateri se mu je predstavil sin zadnjikrat in znovič se mu je prikradel v dušo takšen, kakoršnega si ie bii želel imeti. Predsta e o vaetem vsprejemu, s katerimi si je naslajal pot za sinom, so se tako vtisnile v njegov spomin, da je, pripovedovaje o tem, malone sam verjel, da se je to v resnici tako zgodilo. Večkrat je verjel celo sam, da so sinove ustnice res izpregovorile besede, ki jih je pričakoval: „Vesel sem, da ute prišli — ostanite zmerom pri na« !** Toda, ko je tako sam na pokopališču, kakor je sedaj na tem mesta, kjer nehu;e vsa blimba, ko se mu ni treba bati vsakdanjih vprašanj, ki ga preganjajo zmerom in povsod. tedaj tudi nebuje varati samega sebe. Iluzije se razpršajo in njegov položaj stoji pred njim brez v?eh barv, tak kakoršen je v resnici. Ob takih prilikah prenohu e z delom, a med tem, ko njegove misli delujejo s podvojeno naglico, gleda on, oprt ob gro-dovo steno, uporno pred-se, in ne vidi nikogar. * * * Zvonovi so zazvonili znovič kakor v jutro. Juriček se je zganil, pogledal kvišku ven iz groba. Nebo je bilo belkasto jasno in solnse se je bilo že precej nagnilo k griču, za katerim je, dovrši v ši svojo dnevno pot, omahnilo v naročje večerne zarje. Ha, on pa je celo presl sni opoludansbo zvonenje. Angleškem, organizirani v svoja strokovaa društva, in se potegnili za svoje francosk« tovariše. Angleške Trade Unions so poslale velike svote preko morja in Francozje so bili zmagoviti. S tem je bila zveza z „Internacionalo" v Londonu veliko bolj utrjena. Po dragi strani so se pod tem utisom vedno novi delavski krogi 1 >čili od republikanskih strank. Delavci, ki so postali členi „Interaacio-j nale", so tvorili kmalu krog za-se. L i s s a-garaj piše v svoji „Hiatorie de la Communeu : „Republikanska mladina je zrla z nevoljo na te delavske skupine, kamor ni imel nobeden nedelavec pristopa. Nedoverno so obsojali to odtujevanje politiki in jih dolžili, da povspešujejo s tem prihod cesarstva ia padec republike". Republika je v resnici padla. Tretji 1 Napoleon je postal cesar francoski. Nova vlada je pričela z vso silo preganjati delavce, ki so pripadali „Internacionali". Nešteto procesov je naperila vlada proti internacionalcem. S tem je dosegla ravno nasprotno, kar je želela: delavci so se iznova oživeli tudi politično. Delavski stan je postal tako zopet važen faktor v političnem življenju. Krotila ga je samo še mogočna roka Napoleonove vojske. Ko pa se je zapletel Napoleon III. v ! vojno z Nemčijo in hitel proti nemški armadi, ki je drla proti Franciji kakor mogočen orkan, so postali proletarci gospodarji situacije. Napoidin je bil premagan in ujet, v Pariza je zavladala slovita komuna. Analiza komune še danes ni definitivna. Trditev, da je bilo samo živalsko prelivanj krvi, je celo direkten nesmisel. Louis Dubreuilb, ki ga smatrajo mnogi krogi kakor najizvrstnejšega poznavalca zgodovine komune, jo analizira v svoji „La Commune" tako, da se je porodila iz obupa nad domovino; iz patriotične obupnosti se je razvila v sccij ali stično delavsko vstajo. Imenovani zgodovinar pravi dalje: nPo svojem bistvu )e bila pr«a velika, modu* vojska delo proti kapitala. In samo zato, ker je bila to, ker njen repubiikanizem ni spoznal svojega lastnega sicijalizma, ker je spravljala v glavnem osnovo starega socijaloega ustroja v nevarnost in je hotela nov red, ravno zato je bila komuna premagana in udušena". Delavci pariške komune so branili svoja pozicije s strastnim in brezupnim naporom vseh svojih sil. Z vso silo so se vrgli na državno oblast, hoteli so jo dobiti v svo]d roke — padli so pod puškami versejskih vojaških čet. Njeni najboljši voditelji, cvet delavstva, je padel pod zidovjem P&ra Lachai^e ali pa je umiral kakor izgnanec v kolonijah za zločince. i Kampanja vlade proti češkim narodnim socijalcem. V hipa, ko daj a baroa Bienerth razglašati na ves glas, da hoče poskusiti vse možno, da se omogoči funkcioniranje parlamenta in da v ta namen dovede do pomirjenja med strankami, izlasti med Ćehi in Nemci, v tem Čas se je bil že močno nagnil — sedaj zopet zvone — njej. Oa pa, namesto da bi se požuril v dela, je stal ta, kakor da u% bi imel d ugegi dela, nego zgolj premišljevati o minulosti. „Ha, stara glava je vzdihnil otožno tsr jel zno?iČ metati prst iz jame. ,Ko se je Človek zamiilil v kaj, noče biti konec tek misli; delo pa stoji, ej ljubi Bog! Po takik mislih pa te samo zaman bo i duša...w Ia z novo vnemo se je poprijel dela, hoteč nadomestiti to, kar je bil zamudil. Hotel je še t?anet dovršiti delo, kajti smatral je ztt veliki greh to, ko bi je nadaljeval na Velike noč. Delal je pridno, napenjal vse svoje moči, ki so mu v poslednjem času iele zelo pešati radi bolehnosti. Ali, komaj je vrgel z lopato nekoliko prsti, se ga je znovič polastil hud kašelj. Kašljal je dolgo s suhim, zamolklim glasom, srebajoč v prestankih va-se sveži zrak; in ob vsakokratnem kašljanja se je , prijemal za prsi, kakor bi se ondi nekaj tr-' g&lo. Ta kašelj ga je napadal pogosteje; 'toda on se ni dosti zmenil zanj. Zima, katere se je tako zelo bal, je srečno m>niia, da, tudi marec, ki je izlasti starcem nevaren, ga je preskočil. Kdo bi naj mislil na smrt sedaj, ko se bliža pomlad, prinašajoča mlado, oživ-ljajočo prirodo ?! Pa tudi zoper kašelj. (Dalje.) _ Jutri (sobota ZO) vsi v ,Nar. Dom' na veliki maskirani ples z nagradami z« najlepše skupine in maske. = Začetek ob 9. uri zvečer. 3t«m II ►EDINOST« Sfcev. 50 ▼ Trsta, dne fcbiuvarja 1909 hipa je sedanja vlada storila nekaj, kar mora imeti učinek kakor da je kdo na*ul debelega pr-feka med kolesa delikatnoga mehanizma, ki ga more zaustaviti tudi najdrobneje zrnce. Čim je bilo namreč državnozbor^ko zasedanje zaključeno in so poslanci izgubili imuniteto, nedotbkljivost tudi od strani Bednih oblasti, je vlada porabila priliko, da inscenira sodna proganjanja proti češkim narodnim socijalcem Vr:e se hišne preiskave pri nekaterih poslancih, pri mnogih urednikih, po uredništvih, tiskarnah in pri raznih pristaših narod no-socijaine stranke v Pragi in po deželi; plenijo se spisi itd. itd. Med temi da so našli mnogo takih — to se posebno nae-aSa —, ki ščuvajo na sovraštvo pro'i Nemcem in na bojkot Nemcev. Proti poslancem Klofaču, Chccu in Bari-vali in celi vrsti novinarjev narodno-socijalne btranke se uvede baje kazensko postopanje rtdi zločinov po §§. 91, 68, 85, 302 in 305, torej radi ščuvanja k kažnjivim dajanjem, z&vajanja, javnega nasilstva, ščuvanja k eo-rraštvu proti drugim narodnostim in proslavljanja kažnjivih dejanj. Bravo ! To je torej zločin, ako se policija k govražtvu in na bojkot proti Nemcem. Kje pa so bile i3te slavne oblasti, ko so nemški novinarji in govorniki na shodih §ČQ7ali k naravnost živalskem govražtvu proti Cehom in Slovanom sploh. Ko se je, nedavno temu, uprav fanatično propagiral bojkot Cehov ia se je hotela provzročiti neizmerna škoda češki trgovini in industriji. Tedaj so rečeni kazenski paragrafi mirno ležali v arsenalu državnih pravdaikov, nobena vlada se jih ni spominjala in ni nobenega preiskovalnega sodnika stavila v kontribucijo, ter se ni vršila nobena hišna preiskava pri nobenem nemškem novinarju, ali govorniku. Ali mej zaplenjenimi spisi pa je tudi tncib, ki so že po več let stari, ne da bi se kdo brigal za-nje. To dejstvo mora prisiliti vsakogar v mnenje, da je to preganianje ravno sedaj poskus maščevanja radi dogodkov v državnem zbora, na katerih so v prvi vrsti sodelovali češki radikale?, da ima torej posla z odi joznim političnim maščevanjem. Tu pa navatsja naj naravne je velepraktično vprašanje: česa pričakuje baron Bienerth od teh persekucij in kaj miili doseči s tem ? ! Morda prestrašiti Čehe in jih ukrotiti ? ! Če se nadeja temu, potem je baron Bienerth kaj reven poznavalec češke narodne duše. SGcijalno-demokratična „Arbeiter Zeitung" piše sarkastično, da Bi hoče baron Bienerth pridobiti zasluge rešitelja države pred ne: varajući, iti delujejo v temi! .Predstavljati se hoče kakor junaka, ki se niti konspira-tor j e v ne boji. Ali rečeni list predvidja, da se vsa ta kampanja, toli teatralično uprizorjena proti češkim radikalcem, konča z velikim fiasco za vlado in veliko reklamo za žrtve. „Če bi bil baron Bienerth — zaključuje „Arbeiter Zeitung" —■ gladil poti češkim radikalcem, ne bi se bil mogel izmisliti boljšega, nego te parsekucije, ki preskrbe prijateljem Klofačevim avreolo aročeništva". Celo „Neue Preie Presse", ki se je povipeia do virtuoznosti v ščuvanja oblasti proti Slovanom, piše previdno in rezervirano glede končnega izida teh sodnih preiskav in meni kislim obrazom, da se Klofaču nii ne zgodi. Ne, s to kampanjo se baron Bienerth ni pokazal državnika, ki predvidja : modra pro-videnca mu gotovo ni stala ob strani se svojimi nasveti, ko se je odločal za to kampanjo. Denimo, da je hotel res češke radikalce nuiificirati. Potem bi bil smel poseči po vsakem drugem sredstvu, samo po tem ne ! ! To mu je indirektno povedala tudi njegova prijateljica in voditeljica „Neue Freie Presse", ko pravi, da se Klofaču n:č ne zgodi, razun. ako bi ga hotele druge češke stranke žrtvovati. To pa je ravno, kar se gotovo ne zgodi. Nasprotno je gotovo. I a na) se druge češke stranke še tako malo strinjajo z rezfcim in brezobzirnim nastopanjem radikalcev, sedaj jih ne morejo in >ib se smejo pustiti na cedilu, ako nočejo izzvati proti sebi češkega javnega mnenja. Zasluga barona Bienertha je v prvi vrsti, da uživajo radikalci sedaj simpatije tudi sicer nerad;-kalnih plasti naroda. Ia kaj iahko se zgodi bsronu Btenerthu, da češke stranke tudi to afero pritegnejo med pogoje, ki jih bodo eventu-velno stavile za pomirjenje!! To pa se pravi, da so šanse zelo padle za dosego tega Bienerthovega cilja. V konstitucijonelni moderni državi je to eezaslišan dogodek, da se proti poslancem kur tako na slepo uvaja tako odijozno postopa ne. A ker se to v prvič poskusa proti jednemu slovanskih plemen. Naj le baron Bienerth uvede nenadoma take preiskave Bileama, ki hoče radikalce proklinjati, a jih v kakrr minimum koncen^ ako A^stro-Ograka resnici i- blagoslavlja. hroii Špič. — Knez Nikola )B baje trdno Res najnesrečneia kampanja, ki si jo sklenil, da ne popusti od svojega pred.oga. je mogla izmisliti sedanja vlada. Dunajski liati pa poročajo iz Zemuna, + * da je srbski minister za unanje stvari pri- V sredo so, kakor poročajo iz Prage, občil kraliu in ministerstvu, da je izvedel od nadaljevali hišne preiskave pri členih narodno- zaupne strani, da se je črnogorski knez Ni-scciialne stranke. Izlasti natančno in dolgo kola obrnil v London z izjavo, da ne more so preiskovali stanovanje člena izvraevalnega Crnogora ie nadalje ostati v oboroženem odbora narodnih socijaicev Ande. Preiskava stanju in da se hoče pričeti pogajati z Avstro je bila vnovič tudi pri blagajniku stranke, Ogrsko. Srbska vlada si na vse načine priza- aeva, da bi Črnogora zopet navezala na srbike interese. (Vse take vesti treba seveda vsprejemati Kralu. V tiskarni posl. Klofača v Visokem Mytu je sodna komisija zaplenila mnogo spisov, ki so jih potem poslali kazenskem sodišču. — \ z največo rezervo). Izlasti so iskali neki letak, s katerim je bil: SRBIJA, baje poslanec Klofač organizirali demon«tra-! FRANKOBROD o. Ub. 18. — „Frankf. cije na Češkem ter pozival na bojkot nemških; Zeitu « ooroča iz petrograda, da je srbska izdelkov. 7 sredo je preiskovalni sodnik * vlada 2ftro£Ua pri neki tvrdki v Aotverpenu Pragi zaališal poslanca Klofača. Cienom na- j g5 miiijonov patron, ki jih tvrdka odpošlje v rodno-aocijalnih mladenških organizacij 1® i S-bljo preko Odese in Romunske, sodišče na znani! o, da je pro h njim uvedena j - jbeligraD P(> ve6 dn49vih je bila preiskava ^So nroti dan.s zaključena debata o odgovoru poljedel- Okrožno sodišče v ^ gk ^tra Glavinića za interpelacijo na- poslaneu Freslu kazensko P™^™"joLusta Radovića. Jutri se bo po sklepni T ^ITaT^ ^ 1 ^sedi ministra vršilo glasovanje o nezaupnici^ stva. Oboje da je Pos - F ^l zakrml ; ođ stara„radlkalca Trifunovića. V decembra 1908 ko je bilo v Pragi progla- P ^ bo B ^ Viprejeta, je Pri- ŠeD° Po^ancu so predvčerajšnjim za- ^kovati izbruha težka notranje politične plenili rokopis brošure „Vojaške naloge češke jknze' politike11, ki je izšla že pred več leti. Poslanec Choe je poslal radi tega držav- nemu pravdniššvu sledeče odprto pismo: Pri hišni preiskavi, izvršeni dne 16. t. m. v moji odsotnosti, je bil zaplenjen rokopis moje brošure: „Vojaške naloge češke politike", ki je že pred nekaj leti v zalogi „Samostatnosti" izšia v drugi izdaji. Ker utegne c. kr. državnemu pravdništvu biti čitanje mojega rokopisa goto«o težavneje, nego čitanje tiskanega izvoda vsled česar bi se kazensko postopanje brez potrebe zavleklo, prosim, naj vzame c. kr. državno pravdništvo na pomoč tiskan izvod, ki se gotovo nahaja v sodnem arhivu in je na prodaj v vsaki knjigarni. Narodno socijalni poslanci izjavljajo, da je baron Bienerth osebno odgovoren za vse preganjanje njihove stranke in da bodo znali ž njim obračuniti. Pri hišnih preiskavah da niao našli ničesar, kar bi stranko kompromitiralo. Vladni krogi pa trdijo, da so dobili mnogo spisov in dopisov, ki baje dokazuje da je narodno-soci jalna stranka nevarna dr- TURČIJA. CARIGRAD 18. Glasom semkaj dospele brzojavke so težaki v Kaifi vrgli v morje avstrijsko blago. Demonstrante so se podali pred avstro-ogrsko konzularno agencijo, *o opsovali monarhijo ter metali kamenje. Na protest poslanika Pallavicinija je veliki vezir oblmbil, da odpošlje guvernerja iz Ake v Kaifo. Poslanik je izročil porti verbalno-noto, v kateri se zahteva odškodnino za uničeno blago in kaznovanje krivcev. CARIGRAD 18. Veliki vezir je izdal stroge ukaze v varstvo razkladanja poštnih paketov; v slučaju ie ima v to svrho uporabljati vojaška sila. Bosansko vprašanje poravnano. CARIGRAD 18. — Trgovinski minhter Nurdungtan je v razgovoru z enim urednikov „Jeni Gazeta* izjavil, da so njegova včerajšnja pogajanja na avstro-ogrekem poslaništvu glede sprembemb v protokola imela ugoden vapeh. „Ikdam" pravi, da ni glede protokola žavi. Pet preiskovalnih sodnikov pregleduje j p "gmtakem 80 ima 8a,atrati, da je bosansko materi al, na podlagi katerega nameravajo že popolnoma poravnano, v kratkem mnogo narodnih socijalcev tožiti * j r * —— zaradi veleizdaje, razžaljenja velečanstva, huj- J QpQBNE POLITIČNE VESTI. £čTe ve.' ^aj^ bo^^žavn^z^or^op'et sklican j Prisega v nemškem Je z i k u. E P'e'hJ poslancev ne bo ^P^ m 6 "'Pravo Lidu", glasilo čeških socijalnih kirehnerja cd,iej vsi češki uradniki pri demokratov najodločneje protestira proti hišnim preiskavam voditeljev narodnosociiaiistične stranke ter pravi, da bo morala vlada za ta praškem poštnem ravnateljstvu zaprisegati v nemškem jeziku, dočim so doslej prisegali v češkem jeziku. (Tudi ta uk*z Wei*skirchnerja tja T — — Vol na na Balkana neizogibna ? j 100.000 b r e z P o s l e n i h d e i a v c e v J - - »vBerolinu. — Policija v Berolinu je te dni naštela 100 tisoč delavcev, ki so brez dela. — K a na 1 m e d D o n av o in Renom. Iz Monakoveea poročajo, da je Bavarska o B°. P° Tg°Vem Te.™l«tanla Pruaiji oficijelni predlog, da se zgradi razmere na Balkanu zelo motne. — „novoje in Rann Ka tft ntlfin Vremja" niše. da Kakor poročaio iz Berolina, je dospela iz Petrograda vest, da je minister za unanje stvari Izvolski izjavil v krogu politikov, da je voina med Avstro-Ogrsko in Srbijo neizogibna. V obče so po njegovem mnenju _____ _ piše, da je splošna vojna na Balkanu postala neizogibna. Avstro-Ogrska pošlje pod pretvezo, da hočeta Srbija in Crnagora zasesti novipazarski Sandžak, zopet svoje čete ? Sandžak. ______ HRVATSKA. Kazenska razprava proti „veleizdajnikom" velik kanal med Donavo in Reno. Na ta način bi bilo Črno morje zvezano s Severnim morjem. Bi?arska pre7zame gradnjo k&nala med Donavo (Rezao) in Renom. Dnevne vesti. .,n!..n.vnn.- , Proti zagrajenju trga pred vojašnico je izuajniKum ^ y pte(iamotaji seji svet. dr. SI avik prične v Zagrebu dne 1. marca. Razprava bo i t jc0_je . trajala najmanje dva meseca. j"" Soglašam z vsemi predogi, ali ne morem Železniško ravnateljstvo za Hrvatsko. tgia50vati za točki 4 in 7, kjer je go;or* o Hrvatski li-ti poročajo, da namerava j prodaji zemljišč, kak jr predjidjeno z razdeli uprava ogrskih državnih železnic ustanoviti v Zagrebu železoiško ravnateljstvo, vendar se to zgodi baje še le po doseženem „sporazumu", in naj bi veljalo kakor neka vrsta „koncesij". tvijo, odobreno v se]i dne 16. decembra 1907. Govoril in glasoval sem proti tistemu načrtu, ker bi po njem izginil sedanii trg pred vojašnico, na katerem bi ee zgradilo poslopje. P<» mojem mnenju bi bila velika pogre-jšks, ako bi se hotelo trg pred vojašnico od spraviti oziroma zagraditi. Po tem trgu se vse ; gibanje, ki prihaja iz tistih dveh važnih in ' " * 1 * " arterij, kakoršnje sta DOGODKI NA BALKANU. BOSNA. SARAJEVO 18. Carinski nradi ob meji!naibolj frekventiranih Sanduka poročajo, da .e tamkaj popolnoma Via Carducci in Via Caserma, raz^ja v razne ponehal bo.kot av3tri}8kega blaga. i smeri (obrežja, svobodna luka poataja, stara DUNAJ 18. Is Zbornika poročajo, da in nova aesta na Opčine, na Prošek v Kar-80 včeraj popoludne sroiki oboroženci, baje i kovlje.) ^ . kmetje s srbakega obr^ž-a, štirikrat ustrelili j Poleg tega so tu štirje tramvajski fcri na podčastniško patruljo blizu Novega?ela, (Opčina, Sette Fontane Rojan, 2 Carducci-Voditelj patrulje je odvrnil z drema stre- i Barriera.) loma- Ko je šla patrulja naprej, so na srbski j Z druge strani se zliva na ta trg vse strani še dvakrat ustrelili. Od patrulje ni bil gibanje z južne železnice, svobodne luke, ce<,t nihče ranjen. Če je bil ranjen kdo na srbaki z Općin, Proaeka, Ba^ko^el;, iz Miramara, da strani, ni znano. Ustavna enketa SARAJEVO 18. Ustavna enketa je kon-ravno čala svoja dela. Židovska kurija. V ustavni enketi 6prožilo , n-dtil x?;e se razdelia po ulicah Carducci. ! C-8 Trna in novih ulicah, ki navatanejo vsled ; razdelitve prostora vo;ašnic. Trg pred vo-ašaico prekrižavajo torej neprestano vozovi in osebe in je tu promet ve- j- Skacski. Zato ta trg ne služi ie komoditeti JS" raznih nemških in italnanskih poslancih, ^^""k^tek^Kr je določeno, |nf pa najde gotovo še vse drugačnih stvari nego £ ho ^ okra1 §tel 25.C00 prebivalcev in lf..Pnot b2 JL™ l p:i Klofaču in BuHvalu. Zakaj nestori tega?! ker ^ žldoy xei neg0 U000 bi njihova zlocia ^ pt°™9t* rm« t —2 M4>A fnri■ AaSlro 1 . . «. • • To vprašanje u more stavljati tudi češka javno at, a odgovor je: ogorčenje radi te kampanje — v kateri stoji češki narod na strani proganjanih in proti Bienerthu, v katerem gleda ne le nasprotnika raoi-kalcev, ampak nasprotnika češkega naroda . 1 V tej kampanji nasproti češkim radikalcem nastopa baron Bienerth ▼ vlogi proroka ... . ... n!lhov.a Vrbu tega bi bil ta načrt tudi v na- kunja odpadla. A.i z ozirom na njih materi- no?im &tavbenim redom ^ ba brž. jalno in kulturno moč sklenilo seje, da se g dobreo dno 8e VDraSavni vzame w obzir tudi njih. ^^ ČRN O GARA. ^Narodni dom" obrnjea proti trgi pred Zahteve Crnogore. ?o;a^nico, ima n. p. 95 m viBočine, in ta vi- Londo ska „Times.- se bavi s sedanjim ločina je v soglasju z ddočbami novega stav-položajem Črnegore in pravi, da smatra ista beaega reda, dokler poslopje gleda na trg. Z zag^aieniem trga po kakem poslop « bi prišel „Narodni don" v ulico s tako širino, da njega višina ne bi odgovarjala več predpisanim proporcijam. Tako bi tuii dimenzije poalopia, ki bi se zgradila na trgu pred vojašnico, morala biti po določilih novega stavbenega reda maniše, nego jih presumira ta načrt, vsled če=ar bi ne bilo simetrije s« sosednjimi stavbami nameravanega tržiča in stavba pred „Narodnim domom14 bi ne dosegla ivojega namena, ker bi skrivala le spodnji in sicer najlepši del „Narcdie^a doma". Kaju jasno je, da se hoče z načrtom, ki ga tu kri-tikuiem, postaviti le špansko sten* pred „Narodni dom" in se tako napravlja politično vprašanj« celo iz tega vprašanja uredbe ulic in trgov. Zato ne bcm le glasoval proti točkama 4 in 7 načrta, a®Pak storiti hočem tudi vae, kar je v moji da pre- prečim uresničenje tega načrta. Tržaško šolsko vprašanja in socijalna demokracija. — Jedno č^trtstoletje je trajala borba tržaških Slovencev za slovensko šolo. predno emo iztisnili iz vlade — mrvico na rač*n resnične rešitve tega vprašanja. To je bilo dolgih 25 let razburjanja, jeze, zshtevauja in razočaranj. Začetkom tega šohkega lita še le je padla mrvica za nas z bogate državne mize, pri kateri se maste favorizirani narodi. In v viej tej dolgi dobi mučne borbe je stala naša nccijalna demokracija ali brezbrižno ob Btrani, ali pa je celo zasmehovala to borbo in metala boriteljem polena pod noge. V tem pogledu ostane nepozaben tisti veiikansfcs shod na vrtu pri sv. Jakobu, kier je nad 10.000 slovenskih duš koprneče vsklikalo po slovenski šoli. Ali menijo voditelji socijalne demokracije, da je naše ljudstvo pozabilo, kako so teda; nastopali nje govorniki ?! Tenor njihovih govorov je bil: mi nočemo kler-kal^e šole; a ker ima biti slovenska šola klerikalna, ■ e moremo mi biti zanjo! Koliko tartiferije in cinizma je bilo v tem pramem izgovarjanju socijalnu demokratičnih govornikov! To so čutili zbrani t?scči Slovencev in Slovenk in ogorčenje i® bilo toliko, da je trebalo v-se avtoritete sklicateljev shoda, da se ui dogodilo socijalUtoia kaj tudega. Še le t zadnje čase, ko je bilo jasno, da bo vlsda morala k*j storiti, se je slovenska socijalna demokracija jela nekoliko baviti s slovenskim šolskim vprašanjem, ali še v. dao ni storila ničesar veljavnega iz sebe, po lastni inicijativi. Vspričo tacih dejstev pač ne treba še la naglašati, d* zasluga na tem malem, kar smo izsilili iz države, gre jedino njiia, ki ao zapdčeli borbo, vstrajali v njej, ee mučili in žrtvovali, to je: r.aieinu vrlemu ljudstvi, ki je podajalo v tej borbi sijame dokaz* požrtvovalnosti, žilavosti in disciplinirano iti, in pa njim, ki ao je vodili v tej borbi in tolmačili njegove zahteve v parlamenta in pred raznimi kompetentnimi faktorji. Tem bolj mora oaupl ati, od kje jemlja naša socijalna demokracija toliko poguma, da pripisu;e zaslugo sedai — sebi ia celo italijanskim državnim posl&ncsm. Tako se je go dilo tudi v torek v Ljubi aai na shodu socijalne demokracije, kakor posnemljeiuo iz ljublianskih listov. Vse našicce, ki so do Življali borbo za slovensko šjIo v Trstu, poživljamo danes za pričo in jih \pra8amo: ali se more resnica drzneje postavljati aa glavo ?! Ali se hočemo poitalijančiti ? Prejeli smo : Pod tem naslovom 6om bil priobčil v „Edinosti" notico, v katerej sem grajal, k^r se v „Trž. podpornem in bralnem društvu'1 često iuje tudi italijansko govorico na društvenih zabavah. Na to mojo norico se je odsral g. predsednik društva precej nevoljno. Na to izjavljam, di ni>era imel n&me-a napadati odbor, ampak sem hotel pokarati U mladino. Moj namen ie bil dober, ker menita, da treba drezati toliko ča*a, da se ta razvada popolnoma odpravi. Najkrivečnejo pa bi bilo, aki bi se misiilo, da me je vodilo pri tem kako na*protštvo do „Trž. podp. in bralnega društva. O ne : jaz aem iikren prijatelj temu kakor v3akemu nar. društvu. F. B« Dve mesti poštnih odpraviteljev sta razpisani v Lupo^lavi pol. okraj Koper ia v Dutovljah pol. ekraj Sežana. Ljubljana—Reka S nrrim majem dobi Ljnbljtna novo z/ezo z Riko. Vlak, ki bo odhajal okolu 9. in pol u*-e zjutraj iz Ljubljane bo imel direktno zvezo z vlakom iz 8t. Petra na Roko. Enako bo imel vlak, ki od-ba a ck-di ene ure popoludne z Reke, direktno zvezo v L ubljsno. rDoločanja tolščobe v mleku" je naslov drobni ko ;žjCi. ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 p dobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svojo „Kmetijske knjižnico". Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kraajskem Gastav Pire. — Važen dohodek govedoreje je mleko, čigar vrelao3t je odvisna od njegive tolščobe. Umna reja g07fd: in umno m.ekuratvo ni-t:* mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi ž . rejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to. ko mleka daje v čreda » kn igo vpi«aL »va na leto, temveč tudi t«, koliko daje 4. . cene mlečne tolščobe. Zadružna mlekbi more le tedaj resnično dosezati svoj trgovski 6moter in vzgojevalni cilj, če plačuje mleko po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edinole od množine nslečne tol- T Tp3la. dne 19. februvarja 190» >EDINOSTc štev. 50 Stran ITT ičobe. Ta spis je torr-j namenjen živiuorej-j Vremenska napoved za Primorskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo I »ko : Večinoma jasno, semtertja megleno, poznati važnoit mlečoe tolščobe in okoliščine,1 Zmerni vetrovi. Temperatura zelo hladna. ____• I____i- _1 „1______Đ.n. TT kiko je preiskovati mleko za tolščobo. Pre-;hirava mleka na tolščobo po dr. Gerberjevem aačinu, ki je dandanes najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjen in opisan, da v kakem slučaju tudi kak zadostno naobraž^n nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lahko, m prireditelj tega spisa odkritosrčno prizuava, da mu jo bil namen pri spisovaniu te knjižice, prizadete kroge prepričati, da najbolje store, če pošiljajo mleko preiskovat iz-ežbanim kemikom, in sicer ca Kranjskem kmetij skokemijakemu preskušaliSiu v Ljubljano, kjer se to delo ne le ceneje, temveč, kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje zvršuje nego pri zadrugah. — Cena p-nji^i je za družbene ude s poštnino vred 25 stot, za neude in v knjigotršcvu 30 stot. brez poštnine. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani. V službo se s prej me: 1 knjigovodja in korespond^nta, 0 poslovodja, 0 potnik, 2 kontorist?, 14 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 5 pomočnikov manifakturne stroke, 7 pomočnikov železniuarske stroke, 3 kontori^tinie, 5 blagajni-<&rk, 4 prodajalk, 1 pomočnik modne in gdariter. stroke. Službe iščejo: 3 knjigovodje ia korespondeati, 0 pošlo vodje, 2 potnika, 3 kontoristi, 22 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske široke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 7 kontoristinj, d biagajničark, 19 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce pa proti ifchii odškodnini. Tržaška mala kronika. Nenra ;na mati. Včeraj zvečer malo pred 10. uro je gospod Fran Ka^alan, stanujoč v Svjanu š:. 139, zrčuI neko bolestno stokanje, ki je prihajalo iz dvorišča. Poslal je pogledat in našlo se je tam na tleh dete, približno eno leto s4aro. Dete je bilo oblečeno ; glava je bila pokrita z ruto. Nenravna mati jo je tam zapu-btiia. Groza! Ki-.tai&novi so takoj uvideli, da ]e bilo dete bolno, in so ga prenesli na zdravniške postajo. Tu ie zdravnik konstatiral bronhijalni katar in poslal dete v bolnišnico. Oblast poizveduje po materi. Nenadna smrt. Nek slabo oblečen človek ae je včeraj, ko je šei mimo hiše št. 12. nI. Boschetto, Viied hipne slabosti zgrudil na tla. Redar ga je ponesel v vežo one hiše in poki cal zdratnika dr. Teciiazića, ki je slučajno šel ravno mirno. liti je konstatiral siiiit. nastalo radi srčne kipi. Po zakonitem ogledu so truplo prenesli v mrtvašnico. Spoznali so. da je pokojnik Anton Vouk, star 35 let, iz Černic, izgnan iz našega mesta, Hotel je obiskati prijatelja! Predsino-čniem ob 9 in pol uri se je 38 letni težak Anton Gcubiša iz Pazina, stanujoč v ulici CKmo 11, podal v stanovanje neke osebe, ki biva v ulici Salice 11 ter je pričel tamkaj tako razsa ati, da so morali pozvati redarja, ki je GrubiŠo aretiral. Tedaj je isti pričel psovati tud' redarja, ki ga je z veiiko težavo spravil v ulico T-gor. V 6voje opravičenje je Grubiša rekel, d& se je podal k onemu prijatelju, da ga obišče!! Poskusen samomor v vlaku. Z znatno zhmudo je včera"; dospel na postajo državne železnice vlfck istrske ozkjtirne železnice ob i 12*30 in to rad. sledečega dogodka : Med postajališčama Eolonkovca in Skednja j je fant, približno štirnajst let star. skočil z viska med vožn;o. Kondukter, ki je to za- j pazil, je dal takoj ustaviti vlak. Za srečo so i .Licta naS i nepoškodovanega. Spravili so ga 1 zoper v vlak in tu ga je kondukter nepre- i 3»t~no čuval, dokler ga ni na postaji izročil j policijskemu oficijaiu Pasqua:U. Ni hotel po-j vedati ni svojega imena ni vzroka poskuše- i Dtg-i samomora. Spravili so ga na to v opa-zovainico javne bo.nisnice, kjer tudi strogo varuje s?oj inkognito. Tatvine. Fr&aka Germek, stanujoča v ulici Prt laser Šr. 8 je pr«-d inočejem, ko ee! je pO kratki odsotnosti vrnila domov, nušla vr ta svojega stanovanja odprta, in ko je t stopila, meneč, da ie odprl vrata kateri njen h feicov, sta naglo zbežali iz stanovanja dvo neznani esebi. Garme< je potem konsta-tii la, da sta jej omenjeni osebi odnesle zne- j sek 44 krjii. — Krčmarju Andreju Da a? u z Oočin š:v. 354 so prediiaočnjem ljubitelji kuretnine od-ntsii 12 kokoši. — Odmevi tatvine. — Pred 14 daevi je bila izvršena v stanovanju Marije Vascellari v ulici del Toro 4, tatvina z vlemom. Mari a Vtis-celari se je v tem času nahajala v Benetkth. Uicraden.il jej )e bilo več dragocenoiti, perila »a obleke v znčrku 500 K. Včeraj je policija zapria mjt-letnega Ruaoifa Rebuila, iz Trsta, ki je ca tumu, da je cmen.eoo tatvino izvršil. Keiiaila je bil že kaznovan in je že več let bival « prisilni delavnici v Ljubljani. Koledar in vreme. Danes: Julijan mnč. — Jutri : Evleterij škof. — Temperatura včeraj ob uri popeludne 4- C° Cel«. Vreme včeraj : lepo. V začetku lepo, potem motno. Trčalka gledališča: VERDI, Danes odmor. Pripravlja se Wagn?neva opera „Rhemgold". FEN1CE. Dve noviteti, „Dve luknji v vodi", kakor se po domače reče. Obd produkciji nista napravile nikakegu vtisa in zadobile ni enega aplavza. Danes ima Italija Vitaliani svoj častni večer z dramo „Magda". EDEN. Danes je tu varijetna predstava. GledaliŠčna dvorana >APOLLO« ulica Domenico Rossetti št. 4. Marijonetistična družba. — Danes (petek) predsta va ob 5. in pol. s lovo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Dia Uincenzo 3elllni št. 13. Telefon Št 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio St. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najele gantnej Še vrste v odprtih, kakor trni v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče. k&sror: kovineste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlie, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno uripoiočajo HENRIK STIBELJ itt dragi. vse Društvene vesti. Še en dan na« loči od krasne maška-rade, ki jo priredi St. Jakobška mladina jutri -sobota v »Nar. doma". Impozanten bo spre-j- vod mask in skupin, ki tekmujejo za krasne j Zaloga tu- in inozezn. vin, špirit*, nagrade. Poleg tega je mladina preskrbela i i i PEKARNA in SLaDCiCARNA VINKO SKERK, Trst, ul. Acguedotto 15, podružnica ul. mramore 9 V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter to po najnižji ceni. _Spoštovanjem V. SKERK. likerjev razprodaja na debvlo in drobno za vso udobnost si. občinstva. Na galeriji bo i JnJlofe TrS"fc bufet. Garderoba v veži in na galeriji. Za-„ . _ _ . , * . i . . v n • , °____ Via nelip Amen S nasnrnti Cafre Centrale četek ob 9. uri zvečer. Pri^ pleau svira po-poloi orkester (24 mož) „Čitalnice" pri sv. Jakobu. Vstopnina 1 K za osebo, lože po o kron; sedeži na galeriji 60 stot. Opozarjamo, da je le 6e par lož na razpolago ia se dobe v nar. knjigarni J. Gorenjca, Telovadno društvo „Sokol* v Trstu vabi na „Sokolovo Maškara d o*, ki bo v nedeljo dae 21. februvarja 1909, ob 9. uri zvečer j v gledalifični dvorani „" doma". — Vstopnina: za člane in Via aelie Acque 6, nasproti Caffe Csntrale Velik izbor francoskega šampanjca, penečih de-zertnih italijanskih ir. arstro-oirrsk-.h vin. Bordeaux Eurgunder. renskih vin. Mo-ella in Chianti Kuui, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka nuročbi se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetjn — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej, CENO! CENO! dnevnega svežega zakola netto 9 funtov = 4*/, kg K 3a30. CHR. JAGOLNIZEB fTanee1n! Podwoloczyska (Avstrijsko št. 117) maske 2 K, nečlane 3 K, dame 2 K. Leže 15 K. Sedeži na galeriji 1 K. Priti je v plesni obleki, dostojni ma^ki, kostimu ali pa v sokolskem boju. — Maske so podvržene kontroli. „Kolo" Za jutri naznanjena pevska vaja &e b) mršila v petek 26. t. m. Pevovodj a. Pevsko društvo „Danica" na Kontovelju priredi na Velikonočni pooedeljc-k veselico s petjem, tambur&njem, igro in plesom. Kolesaril! | V soboto zvečer, dne 20. t. m. priredi naš oddelek na Nabrežini v restavraciji gosp. Nemca svoj plesni v e n č e k, pri katerem bo Rviral voia&ki orkester iz Gorice. Prosi se tem potom vse ge. člane, da se vdeie-žijo v večem številu gori-da časrno vrnemo obi9k našim nabrežinskim prijateljem. — Odhod iz Tr#ta ob 8. ia pol uri ali pa z zadnjim j vlakom zvečer. Kolesarki „Zdravo !" Osredn i odbor. „Klub dramatičnih diletantov" na Prošeku, uprizori na Vel. nočai ponedeljek no- : viteto „Za pravdo in s-ce", dramo v petih | dejanjih. Na to prireditev se že sedaj opo- i zarja;o sosedna bratska dru§tv3. !Yar. delav. organizacija Odborniki N. D O. so uaprošecii da se gotovo vddežijo izvanredne seje driLes zvečer ob 7. in pol uri. rečene prireditve. If ■ TELEPOH 20-58 | * Odprla se je * v Trstu, ul. San Lazzaro 1 - v palači Salem Novo elegantna protfa-E jamica in zaloga □ paJCpoj^ih đelikat-«. ta^ditoT-, lilte^jeT ▼sake vrtite, j^strtn. j ni a-ga tal - ln Inotnia-k"^ n im i ln pmi'it'ga ir G. 3Cehiayati TRST — Corso štev. 23 Ni potresno fcinM u Daniš URE nikelnate od K A napi« srebrne r „ 9 „ z Jate „ r 26 PRSTANI 14 karatni od K 5'/» 14 „ x iilasi. n io „ BUDILKE garantirate od K 3 50 naprej Vrhu tega bogata Izbera zlatih la ■ rebrnih verliic. uhanov, Broohe« rtt. Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In kuhinjskih predmetov po najzmemejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica dells Poste štev. 3. Slovenska mizarnica v Trstu , Valentin Zorzini g ur ar ia dragotinar 4 trst, ulica JMa vecchia st. 1 (Za ložo) Izbor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. £prejme se popravljanja vsake alatanine in ur. — SPECIJALITETA v popravljanj« urnih zaklepnic. Pozlačenje ln BrebrnenJ« vsake kovine potom pile ali ognja, in araal. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da Be poslužujete le ▼ Slovanska brivnici t ilici Si t trio aucsikitt štev. l (tiizi ti8?sasii titlsarn) ===== V. OJUBIH, brlveo Majcen Miloš v Trsta ulica I«eo štev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCE& naš narodni obrtnik, ga naj-- topleje priporočamo slavnemu slov. občins+vu Gospodarsko flrnstvo pri st. Mar. M. zproji = prf Tirolcu ===== naznanja slavnemu občinstvu in prijateljem društva, da priredi Pustno zabavo s plesom v soboto, dne 20. februvarja —— v društvenih prostorih. - Ples prične ob 8. uri zvečer in traja do 4. zjutraj Svira godb. društvo ,.£ira" od sv. M- JK- sp. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. :: Postrežba na dom. IiUlgl TRST, VIA S Musico AN MAURIZIO 9 --- štajerskih in fur lanskih kokoSi in razne divjačine. :: Postrežba na dom i. Umetni zobje .v. Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. 1 Čer mak ing.uischer TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst gabilo na ".. Ples. zabavo H 19 H §5 il ii O ki se bo vršila >3W v-« r v nedeljo 21. feb. in na pustni torek v gostilni „Fepi Moro" — v ulici del Belvedere — Za obilen obisk ee toplo priporoča Laitalk ČZZm solidno in elegantno po zmernih cenah Eafaele Italia TR8T — Via Matoanton 7 i &L 4 §1 II i V DOBROZNANI PRODAJAL-NICI MOŠKIH OBLEK ALLA CITTA Dl TRIESTE TRST — ulica Giosufe Carducci St. 40 (prej Torrente) — TRST novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in Črne. Obleke za otroke ia dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. - Površniki In jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Soecijaliteta tu- in inozemskega bla^a ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fcštanjaste, srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in drugo potrebščine za delavce po cenah brez konkurence. — GOVORI SE SLOVENSKO. I novi dečke astra) lovan DOBIVA SE V VSEH LEKAJINaH Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKAKMii revmatizmu 1x1 protinu ie Tekočina GODINA ^^v Tretn ^^ Ukarna aena SaiB,8<< ^ __od lekarnarjev: sv. Itkdba in losioa Oodina, lekarna tfili' Jgsa' tameid 4 Steklenica stane K 1-4ii. Iz Trsta ae ne odpošilja manje od 4 stekleni« proti podL povzetja ali proti anticipatoi požUjatvi aneaka 7 K franko požt. in »avo^ j Stnn IV »EDINOST« Ste?. 50 ;V Trstu, 13. februvarja 1909 Darovi. Mesto cvetlic na grob p^k. Pini Vftovec iz Sv. Ivana je darovala g. Marija Negode I ^ za svetoivansko podruž. sv. Ciriia in Metoda. Ker se ni vdelpžil Ciril-MeL plesa je daroval gosp. Jos. Stolfa miz. mojster K 2 Denar brani uprava. 6fasbeno društvo „Zvezda"* v Kopru je doposlalo 10 K za moško podružnico družbe sr. Cirila in Metoda. Ta svota se je nabrala • priliki plesa dne 1. svečana na dražbi ure-kadilnice. Podružnici sv. Cirila in Metoda pri sv. lakoba. Na predlog gosp. Počkaj je> nabrala gospica Gabrijela Rapotec med žalovalci po pokoinem g. Antonu Počkaj K 10'18 za gori Msenjeno podružnico. D^nar bran: uprava. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine daroval je, ker se ni mogel vdeležiti plesa, gosp. Ernest Perhauc Trst K 3; doposlali so gGgp. Aote Buič pomorski kapitan iz Carigrada K 4; Fani Lojzika ) lisec in Korol Vitek K 4; ugledna družina Žega-Batić Kopriva K 6; potom ugledce „Jadranske Banke" : parobrodno društvo „Ddlmatia" v Trstu K 40; gosp. Nikola ftovljanski Trst K 4; E. Peternel učiteljica v Trstu K 2; Gjuro Vučković veletržec v Trstu K 5; Josip Perozzi Trst K 5; Josip Negode Sv. Ivan pri Trstu K 4; Godina Benedkt S. M. M»gd. sp. K 4; Rudolt grot Tiicovich Trst K 12; Ivan Farožič Tr.t K C; Valentin Marušić c. kr. fio. tajnik Trst K Tomaž Zadnik mesar v Trstu K 6; Anton L"h Rocol K 4 ; Halmikar Vodopivec Tnt K 4; Vladimir Pollich Tret K 4; Anton Irešcvič K 1. Vsem vrlim rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljnje prispevke prosi so blagohotno dopošijati na ugiedno „Jadransko banko"* v Trstu ali na gosp. Vladko Ternovec, t. č. blagajnik, Trst, ulica Fontana št. 4. Za podružnico družbe sv. Cir. in Met. na Srati nabrala je gospa Dolenc v gostilni pri Francu K 4. — Izreka tem potom srčna hvala darovalcem kaltor tudi gospej nabiralki. Za šaljivo srečkanje na pleau Narodne delavske organizacije na dan pustnega torka so darovali : gospica Ivanka, lično vazo in te v. Jos. V. 2 steklenici refoška. ^adaljne darove in pridevke vsprejema hvaležno druitveni urad V:a Lavatoio 1. Ciril-Metodov ples. Dobitki se dobe danes popoludce od pol 5. do 6. ure zvečer v ve« „Nar. doma". Vesti iz Goriške. Odsek „Goriškega Sokola" v Ajdovščini priredi v nedeljo dae 21. t. m. svoj prvi zabavni večer. E* vsporeda bodo: telovadba, Dirka, komični prizor in kupleti. z Promet tujcev v Gorici leta 1908. V Bttnolem ietu je prišlo 20.596 tujcev v Gorico, ki so več ali manie časa tukaj bivali. #d teh je bilo iz Goriško-Gradiščanske 6912, il ostal h dežel, zastopanih v državnem zboru, pa 7145; 607 iz dežel cgrmači dile-tantie bodo predstivl ali burko „Kralj Herod" pri kateri bode n&S stari znanec Luka „So-horc" za kratek čas ,/gral* kralja. Poleg družin zborov se bodo pele tudi cove narodne popevke s sprem'jevanjem tamburaš-kega zbora. Kaj pa srečkanje? Vsega bo dosti: vina, klobas, ura, rute. čaš in steklenine in še drugih reči, o katerih poročevalec z& sedaj — mo'či. Začetek veselice ob 4l/t uri. Po veselici bo svoboina zabava in ples ! Vesti iz Štajerske. Štajerska deželnozborska volilna reforma bo v prihodnjih daeh sankcijonirana. Nuve volitve bodo bržkone meseca maja. Razne vesti. Veliko čudo v Evropi je država brez dolga, a to je mala kneževina Reuss v N?m-čiii. Ne le da nema nikakega dolga, »mp»k ima celo y,o odbitih pasivih v aktivni imetek 3,278.502 marke. Nov sistem brezžične telegrafije je izumil dr. L3e Forest v New Jorku. Sistem je baje boljši, ko vsi dozdajni. 4000 baied bode možno telegrafirati v eni uri. Tajinstven vlom. V železniško poslopje v Bisckofshofenu na Solnograškem je v m či na 13. t. m. neznan storilec vlomil in preiskai vse predale. K r denar a in tudi drugega ničesar ni odnesel, se meni, da se mu je šlo za t&joe akte ičoče se mobilizacije. Nova uniforma. Rimski „Giomale mili-tare" je objavil odredbo o spremembi barve uniform pri vseh častnikih, razun karabinjer-jev, invalidov in veteranov. Nova uniforma bo sivozelene barve. Mali križar „Leopard" se povrne z vztočne-azijske postaje v Pulo to pomlad iu ne po leti, kakor je bilo prvotno določeno. Italijanska kraljica Helena. Te dni je cesar Fran Josip vsprejel v avdijenci stali lanskega poslanika na Dunaju vojvodo a* A varna. Poslanik je izročil cesarju pisn o italijanske kraljice Helene, v katerem so ista zahval uje za podeljeno jej odlskovanje. XXXXXXXXXXXXX>OKX Tamburaški odsek pev. društva A H 1*114 4 Barkovelj svira v soboto 20. t. m. „MUH J d v gostilni „BALKAN" (Alla Grotta") od 9. zvečer do 4. ure zjutraj. 306 Proda se K'S^Jr^KS'Stt Spretnega STENOGRAFA s? m |—•^^sssrtssrVm Dr. M. Pretnerja Iti Dr. F. Brnčićst v Trstu, via Nuova štev. 13, II. —=— Strojepisci imajo prednost. — vida. 303 PnrlniCni naznanjam, da čeravno potujem I Ullp Odlll za Sirgerja, vendar sprejemam in izvršujem še naprej pravočasno obleke, ter se uljudno priporočam svojim starm klientom za ostanek ter n'vim za pristop. Anton GregoretiČ, krojač v Sežani 313 najboljše in istrsko vino, kakor tudi dobro pivo, točim v ulici Solitario stev. 3. — Priporočam ae udani D o r n -b e r ž a n. 286 I On SI nova bi^a, econadstropns, in na lepem LC|J. MSldCA 8e v QaJein. Velika izbera kostu-' Ivi udUv mov, domino in vsakovrstne obleke. — S. Lazzaro ednajot. 305 Lepa mtblirana soba odda se s 1. marcem pri brvat&ki družini. Via Boccaccio 14, IV. n Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zalogs tlopollske In bolonlske zmes! s pritiejano tvornico domače zmesi ::: vsak dan Sveže. Podpisana priporoča slav. občinstvu, gotova da zadovolji vsaki potrebi, udana MELAN7 MINZI. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via delle Ombreile 5 TELEFON št. 18-49 GUIDO e UGO COEH 100.000 buteljk m\ šampanjca _____ za refošk. ______ Prodajajo in kupujejo se buteljko T^ake vrste za refošk. kampanje. bordeaux. rensko vino, konjak itd. Velika zalega buteljk od pol litra in l1/^ litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste. . Podpisani si usoja naznaniti si. občinstvu, da bo odprl v soboto svojo novo gostilno v ulici S. Caterina št. 9. Točil bo vsakovrstna domača in tuja vina in Plzensko pivo. Kuhinja bo vedno preskrbljena z mrzlimi in gorkimi jedili. Za obilen obisk se najuljudneje priporoča Viktor Kosič. Specijaliteta gumijevih predmetov. + Rjuhe Iz gumija, elastične ^jl nogoviee, predpasniki, sn- ^^^ spenzorji, lrisatorji cevi za vino, plin in vodo. OTATA ^ma Specijaliteta: Gumijevi čevlji. HigijeniCni preimeii po zmernih cenah FEDERICO STEINDLER TRST, Acquedotto štev. 14 V krcjačnici pobornik in odlikovani z diplomom na razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletovs, Blo*:eses in plesne obleke. Cene zmsrne. Sprejmejs se gospice v poduk proti mali odškodnini. 0000000000600000 O POZOR: POZOR O V prodajeaaiol slanina Vr g Giov. Suban, Trst g ulica Caserma §tev. 13 8 se dobijo vsak&iA za za.jutrk prare dunajske klobase (I>4u. NoTome^lo) in sp^ijaliteta kraaisltih 'klobas, kakor tudi pr^ika in gnSka gujat in „Kaiserflei*ch" O Prodaja na drobno in debelo tolminskega, tirolskoga a in kranjskega čajnega masla. ^ ^^ Priporo+m m pr«iirJEYAJ»JE PKEPEO& Točna, postrežba in ai'zi« cene. Skladišče zgotovljenih oblek In kroačnlca L FAECHI .. Trst - ul. Giosue Carducci 32 ("gai sant. sanurio) PODRUŽNICA: ul. Barriera vecchia št 5. Obleke se izdelajo v lastni kroJačnicL rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi iPiano Orchestrioni z godbo na lok zvonilom, mandolino in Xylophonom j s težo, ki se zamo- I _________rejo postaviti pov-1 — ——1--* Sodi. Kra>na god-1 ba in Htrokovnja-1 bka izvriba jam-1 čita za gotovi dobiček. Elek-1 Iričnn - pneania- I tičniOrchestrior.i I učinkom. - El«*k- E tri eni rla.-oTirji j mandolino Xv I lophoDom in fod-1 bo na lok. irovo-l la z z v o k i m I odmevom aa go-1 stilničarje in aa-1 sebmke. Znamka I Tion-Tion. I Canikl brezplačno ln 1 postu n« prosti. | I. odlikovanja L Tovarna internacijonalnih Piano-Orkestrov I F. MACHINEK & SOHNE Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5- j IZaloga t Trstu: Ferdinand Kasimir, Com-I Imerciale 13; v Ljubijaai: Josip Droll, Sod-j nijske ulice __I