{¡S'&t s Müpibop, 16. januapja I908, 2SX-S I List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru m pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dožeie 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štov. 5. - Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat, 35 vin. Za vočkratne ogir.se primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. celjskega, Vranskega, gornjepjrajskega, šmarskega, konjiškega in laškega sodnega okraja. Zopet vas kliče dolžnost dne 23. januarja na volišče, da si izberete v kmečkih občinah poslanca za deželni zbor namesto obolelega dr. Dečka. Sami ste si na zaupnem shodu v Celju dne 30. decembra preteklega leta izbrali moža, katerega spoznate za sposobnega, da vas zastopa v deželnem zboru. Ta mož je Dne 23. t. m. vam je toiej izbirati, ali hočete poslanca, ki bo zastopal liberalno učiteljstvo, ali pa poslanca, ki bo zastopal kmečke koristi. In tak kmečki poslanec bo Na Dolu se je ob enem osnoval krajni odbor Slovenske kmečke zveze. Na Loki je par socialdemokratov hotelo prekri-čati dr. Benkoviča, ki je govoril o svojem glasovanju zoper uvoz inozemske živine, toda utihnili so, ko so par debelih slišali in so jim zborovalci žugali, da jih na hladno postavijo. Kandidat je mirno in trezno razvijal svoj program; dr. Benkovič je govoril o nalogah zadnjega in bodočega zasedanja državnega zbora. kmet v St. Petru v Savinjski dolini Na mnogoštevilnih shodih se vam je od vas izbrani kandidat predstavil ter vam razvijal načrt svojega delovanja, ako bode izvoljen. In kjerkoli ste slišali ta njegov načrt, izjavili ste se za svojega kandidata ter rekli: Naš poslanec mora»biti Alojzij Ter kmet v St. Petru v Savinski dolini. Nasprotni mu kandidat je postavljen od celjskih liberalnih odvetnikov in koncipientov ter od liberalnega učiteljstva. G. Terglava so si izbrali kmetje iz volilnega okraja sami ter ga proglasili svojim kandidatom. Na shodih je liberalni kandidat že dovolj jasno pokazal, da je in mora biti sluga liberalnega učiteljstva, ki vedno bolj izrablja naš«» slovensko ljudstvo v svoje sebične namene. Kandidat katoliških slovenskih kmetov pa bo tudi v šolskem vprašanju stal ob strani kmetov ter zastopal njihovo stališče. u KJ 5 kmet v St. Petru v Savinski dolini. Pridite torej, katoliško-narodni kmetje dne 23. t. m. vsi na volišče in oddajte svoje glasove za moža, kojega program je katoliški, slovenski, kmečki, ki stoji neomajeno na stališču Slovenske kmečke zveze. G. Terglavu lahko in z mirno vestjo zaupate svoje težnje. On je izmed vas in bo za vas. Naj živi torej naš kandidat. Alojzij Terglav, kmet r St. Petru ▼ Savinski dolini. Kandidatura Alojzija Terglav v laškem okraju povsod z navdušenjem sprejeta! Po klavernih shodih protikandidata Zdolšeka vršili so se v nedeljo dne 12. t. m. v Laškem trgu v pivnici zjutraj ob 8. uri, v Loki pri Zidanem mostu ob y212. uri in v Dolu pri Hrastniku ob 3. uri popoldne krasni shodi kandidata^ Terglava, polni navdušenja za Kmečko zvezo. Govorila sta kandidat Terglav in državni poslanec dr. • B e n k o v i č. Kandidatura se je povsod soglasno in navdušeno sprejela in poslancu dr. Benkoviču izrekla zaupnica. Udeležba je bila povsod prav velika, ogieo. — Koroško. Dne 12. t. m. se je vršil v Celovcu občni zbor Krščansko-socialne zveze za Koroško. Začrtali so si program za prihodnje delovanje. Naglašfala se je tudi potreba ustanovitve Kmečke zveze. V kratkem se priredi v Celovcu socialni in zadružni tečaj. Leta 1909. se bo bržkone priredilo veliko zborovanj S. K. S. Z. na Koroškem. Na Koroškem se je začelo krepko in nade-polno delovanje! — Kat. stranka na Češkem. Na strankarskem shodu katoliško-narodne stranke v Pragi 5. in 6. januarja t. 1. je bilo jako živahno. Predsedoval je državni poslanec dr. Horsky. Izrekli so se za to, da se organizacija izvede po škofijah, za katere se izvolijo izvrševalni odbori. Za deželnozborske volitve se sklenili postaviti kandidate v vseh okrajih, kjer je količkaj upanja na uspeh. — Starostno zavarovanje. Industrijski svet se jo te dni posvetoval o zavarovanju za starost in onemoglost. Sklenilo se je, da se priklopije zavarovanju vsi domači delavci, da se zavarujejo za slučaj bolezni tudi začasni delavci in da so prosti zavarovanja uslužbenci s plačo nad 3600 K. Pravico do zavarovanja dobe tudi poljski delavci, za kar veljajo posebna določila. Za slučaj nezgode se morajo zavarovati tudi mladoletni delavci. Sprejela se je tudi resolucija glede zavarovanja malih kmetov in obrtnikov. Mais peHH2na naznanita. Dne 11. januarja. Delegacije se snidejo dne 27. januarja, — V italijanski Abesiniji so nastali nemiri. — Iz Feca v Maroku se poroča, da so Vi xllist<'k. Kmečki kralj Matija Gubee. Iz hrvatskega Marko Kraj ne. (1'alje.) Vi se 1 torej zaklinjate, reče Gubec ostro mlademu Gregorijancu, dobro; pustite mi tri, štiri dni, da vso stvar razmislim; potem pošljem po katerega vaših ljudi, da mu povem, kako in kaj. Dobro! Za tri dni! Zdaj pa lahko noč, Mato, se poslovi Štefan, stisne kmetu roko in odjezdi. To-pot konjskih kopit se kmalu izgubi med bregovi. Gubec pa je sedel še dolgo v noč pod ore-norn, roko uprte ob kolena, obraz v dlaneh ter razmišljal o bodočih dneh. Med tem pa je hitel Jurov stric Andrej Mo-gaič na Susjed, da pride še isto noč pred graj-scnic n. m. „PrišftI sem, da opomnim vaše «ospodstvo, da je Juro Mogalč slobodnjak!" Ko pride drugi dan Matija Gubec v vas pod Susjedom, vidi v vasi mnogo konj, privezanih k drevesom, okoli njili pa čudno gručo ljudi, sami Taliovi vojaki konjeniki iz raznih krajev in v najrazličnejši opravi. Neka postarna ženica mu začno jokajo tožiti, kaka nadloga so ti ljudje za vas. Pri nobeni hiši ni ne goske, no piščeta več, Vse so spravili ti gladovniki; dekle ali pa mlada žena pa so niti prag ne sme pokazati. Pravili so mu tudi, da jo mahne Tali v par dneh s četo na Ogrsko, pa da misli vse neoženjene fante s silo vtakniti med konjenike. Gubca močno zazebe pri zadnji vesti in poda so naravnost proti gradu. 2e od daleč mu pridoni na uho glasen krik in psovanje kmetov in vojakov, ki so begali semter-tje po grajskem dvorišču. Sredi dvorišča je stal postaren mož srednje velikosti, kratkih rok in kratkih nog, a sicer silno žilave in krepke rasti. Debela glava, zasajena med široka pleča, mu je posuta z belimi, »kakor volna mehkimi lasmi. Obraz mu je ves rdeč in surov, nos tumpast, nosnice široke, ustne debele, brada bela ko sneg, brki pod nosom dolgi in gosti. Majhne, nekoliko zaprte oči zro bodeče in zlobno v svet. Na divjem obrazu mu kroži neprestano zločest nasmeh. To je grajščak Franc Tali! Desno roko je bil vtaknil v zeleno suknjo, v levici pa drži za hrbtom bič. Široko razkoračen gleda, kako kroti njegov sin Gavro besnega konja. Nekoliko proč od grajščaka stoji več kmetov z odkritimi glavami in žena srednjo starosti z detetom na roki; debele solze ji polzejo po velem, potrtem obrazu. Konj se je vzpenjal kakor sam hudič, a mladič je sedel na konju kakor bi ga; prilepil. S satanskim zadovoljstvom se obrne stari Tah k bližnjemu kmetu, pa. ga vpraša: To je tvoj konj? Odkod pa imoš ti takega konja ? Ugrabil sem ga Turčinu v zadnji vojski, ko sem služil kot konjenik pri banu. Cemu pa je tebi tak konj ? Sai to ni za kmeta! Izkažem ti milost: Toga konja zajašem jaz, ko gremo v Kanižo! Ali vaša milost! Ni besedice! Pod noge in hvali Boga, da si še živ! Nesrečni kmet, tako tolovajski oropan najboljšega konja, ki ga je imel, žalostno povesi glavo in odide ves potrt, dobro vedoč, da tu ni več pomoči. Zdaj pristopi k Tahu žena, ki smo jo prej videli z detetom v roki, še vedno plakajoča. Milost vaša! Jaz sem Marušička iz Zapre-šiča; vaši hlapci so me oropali vsega mojega ubogega imetja; zdaj sem brez kruha, gola in bosa. In vso je bilo moje. Kaj, tvoje? Nič ni tvoje! — A res, zdaj se spomnim! H gospe Uršuli si idi zopet po rejenoga vola! Ta hip se zaleti Gavro s konjem proti Maru-šički in gotovo bi jo podrl z detetom vred na tla, da ni priskočil naglo Gubeo nat mesto in zgrabil konja za uzdo. Stari Tah osupne pa vpraša kmeta: Kdo si ti? Matija Gubec iz Zgornje Stubice. Gubec? Gubec? Oni kmečki Bog, moj podlož-nik? prinomni porogljivo Tah. Podložnik gospode stubičke, odgovori Gubec kratko in mirno. Slišal sem, da znaš biti ohol; nisem še te videl. Kake milosti želiš? Nikake milosti nisem prišel prosit, temveč pravico iščem. Kmet — pa pravico? Da! Cul sem, da vaša milost vpisuje fante v vojake in da je vpisan tudi .Turo Mogaič iz Stubice. A on je slobodnjak in dolžen ie iti na. vojsko samo, če ga kliče ban, — na se zdaj ženi. Kaj pa tebe ta fant briera? proglasili v tamošnji mošeji Muley Haiida »a sultana ter da so odstavili sultana Abdul Aziza, ker. je prodal deželo Francozom. — Finančni položaj Rusije je postal zelo ugoden. Mnogo finančnikov, ki so se vsled ameirikanskega poloma ustrašili, je zdaj naložilo svoj denar na ruske državne papirje, ki pri razmeroma nizkem kurzu nesejo visoke obresti. Ker je upati, da bo tretja duma delaia in se bode vrnil red v deželo, se je nadejati še nadaljnega dviganja ruskih kurzov. — Nižjeavstrijski katoliški shod se vrši meseca septjembra v St. Hipolitu. Dne 12. januarja. Prestolonaslednik Fr. Ferdinand je odpotoval s svojo soprogo in otrooi v iSvico, da si ozdravi katar. — Rumunski vojni minister Averescu je bil včerajj pri našem cesarju v avdijenci. — Avstrijski katoliški shod bo 1. 1909. na Dunaju. — Katoliška kmečka zveza za Srfednjte in Zgornje Štajersko je štela koncem 1. 1907. čez 40 tisoč udov. Dne 13. januarja. Mulej Haiida so proglasili tudi v Mekinešu za sultana. — V Monastiru je turška sodnija obesila bolgarskega vštaša Sto-jana Nikolo Najvteja, ki je usmrtil v svojem življenju 15 oseb, deloma mohamedance, deloma Grke. — Drugi oddelek industrijskega sveta na Dunajju je dokončal posvetovanje o vladnem načrtu glede delavskega zavarovanja. — Gališki namestnik grof Potočki namerava odstopiti. — V Berolinu je priredilo delavstvo velike obhode, da demonstrira za splošno in enako volilno pravico. — Danes je umrl prvi poslanec novega državnega zbora, nižjeavstrifiski poslanec krščanski socialec Kuhschelm. — V Parizu je umrl knez Poniatowsky,, potomec slavne poljske rodbine, iz katere je bil eden poljski kralj in eden maršal Napoleonov. — Iz Perzije se zopet poroča o nesporazumljenju med Šahom in parlamentom. Dne 14. januarja. Car je imenoval ruskega ministrskega predsednika za svojega državnega tajnika. — Gospodarski odsek našega državnega zbora je začel danes s svojimi sejami. Proračunski odsek bo začel zborovati dne 21. t. m. — [Admiral Filibert brzojavi iz St. Aulaire v Maroku, da ni bil Mulej Hafid proglašen sultanom in da je v vseh obmorskih mestih mir. — Belgijski kralj Leopold je nevarno zbolel. D0V1<$. * Osebne vesti. Umrl je dne 6. t. m. v Gradcu vodja zemljiške knjige v Mariboru g. Josip Lenart v starosti 59 let. * Imenovanje. Stalni namestniški koncipist je postal dr. Franc Ratej, začasni konceptni praktikant pa dr. P. Terglav. * S šole. Za nadučitelje so imenovani: v Slatini na nemški šoli g. Franc Januš, v Storeh g. Franc Cmerešek, za delinitivne učitelje pa gospodje in gdč. proviz. učitelji ozir. učiteljice: v St. Vidu pri Ptuju Anton Kovačič, v Reihenburgu Štefan Šeliga, v Gor. Gradu Jožef Korban, pri Sv. Barbari v Halozah Ema Trstenjak, v Laporju Frančiška Hribar, pri Novi Štifti Štefanija Einspieler, v Podgorjr Matilda Smid, v Hrastniku Mihael Roš, v Trbovljah-Vodah Jožef Velkavrh, * Mariborsko učiteljišče. Za c. kr. vadniška učitelja na c. kr. učiteljišču v Mariboru sta imenovana gg. Miroslav Sijanec, dosedaj učitelj na mornariški šoli v Pulju, in Ot. Herbst, dosedaj učitelj v Kočevju. * „Straža", nag novi list, začne izhajati šele dne 1. sušca iz tehničnih ozirov. Dr. Benkovič prosi, da se doneski in prispevki iz brežiškega, laškega in sevniškega okraja ne pošiljajo nanj, ampak naravnost na upravništvcf „Slovenskega, Gospodarja" v Maribor. Zanimanje za list vedno bolj raste. * Novo liberalno društvo. Liberalni učitelji na Štajerskem snujejo proti S1qv. krščansko-socijalni zvezi novo zvezo, ki jo hočejo imenovati Narodno-so-cijalno zvezo. Bomo videli, ali imajo liberalni učitelji tudi še za kakšno drugo socijalno delo smisel in ne samo za zvišanje svojih plač. Zelo dobro bi tudi bilo, da Tbi ta liberalno-učiteljska zveza posebno vneto delovala za narodnostno idejo med liberalnim učitelj-stvom na Slov. Štajerskem, kajti pomanjkanja narodnega čustvovanja med našim liberalnim učitelj-stvom se prikazuje vedno strašneje. !> .Tržne vesti. Na žitnih trgih vlada neizpre-menjena mlačnost, ni življenja, ne izprememb, ki bi povzročile preobrat v kupčiji in prometu. Tendenca je bila tekom tedna sicer mlačna in se je dalo od cen nekaj vinarjev odbiti, ali to ni oživilo konzuma in kupca, ki se izogibljeta trga. Tudi lastniki blaga mirno čakajo in se jim prav nič ne mudi s ponujanjem. Tudi inozemstvo poroča o mlačni tendenci. Seveda na rogoviljenje budimpeških špekulantov ne da nihče ničesar, drugi trgi korakajo lastno pot, kar nam najbolj potrdijo češka tržišča, kjer so ponudbe znatne, cene pa za dobre tri krone pod bu-dimpeško. Kar se tiče mlinskih izdatkov treba pov-darjati, da je kupčija jako slaba, zaloge mlinov se vkljub omejenemu obratu množe. Ogrski mlini se ba-vijo z mislijo, da omejijo obrat na štiri dni v tednu ter se vrše tozadevna pogajanja. Izvoz je popolnoma zaspal, otrobi in klajna moka, ki so pokrivali vsled visoke cene zgubo pri moki, so v ceni znatno padli. Znatni padec cen usnja je zahteval svoje žrtve. Ko je to dosegel, so se začele cene, ki so več mesecev padale, zopet dvigati. Prizadeti krogi trdijo, da so cene prekoračila najnižjo mejo. — Denarni trg je začel kazati prijaznejše lice, napetost in draginja je začela popuščati. Pričakuje se v kratkem izpremem-ba bančne obrestne mere. Kupčija na borzah kaže vpliv denarne olajšiave. Ameriški železni trg tudi ozdravlja. Tendenca je postala jačja, zanimanje za surovo železo je večje, a industrijsko življenje je še neizpremenjeno, in so poročila o zopetnem obratovanju tovarn iz mnogih krajev neresnična. * Zadružni tečaj v Mariboru je sijajno uspel; 65 udeležencev je obiskovalo tečaj in z velikim zanimanjem sledilo predavanjem, in izvrševalo praktična dela. O tem tečaju, ki je prvi na Spodnjem Štajerskem, se bo spisala brošura, ki bo vsebovala vsa predavanja ter najširše sloje poučila o zadružništvu. Narodna stranka kaže zanimanje za gospodarsko delo s tem, da ta strogo gospodarski tečaj napada in ž njim v zvezo spravlja gg. dr. Koro-šeca in dr. Verstovšeka, katera nista imela v tečaju nobenega predavanja. Iz vsega odseva jeza vsled ponesrečenega knjigovodstvenega in socialnega tečaja Narodne stranke. Več takih napadov na naše tečaje bo pridobilo obilo privržencev za našo dobro stvar in prosimo gg. Jošt in Lesničar za več tako duhovitih časnikarskih cvetk, kakor je ta v „Domo- i vini* radi zadružnega tečaja. * Narodna stranka je vzela patent za vse i Prleke; kdor ga še ni dobil, naj se oglasi pri gg. ; članih odbora Narodne stranke Jošt in Lešničar. * Zadružna zveza v Celju je po izjavi „Domo-| vine" z dne 13. jan. liberalna; v tej Štev. „\Domo-; vine" se namreč očita. bivšemu uradniku Zadružne i zveze v Celju, da je jedel pri liberalcih ' kruh štajerske posojilnice, pri kateri sede v načelstvu naši pristaši in koroške posojilnice, katere vodijo delavni duhovniki, zapomnite si to! Izjava je tembolj xna-čil luij ker sedi v konzorciju „Domovine'1 zaslužni ravnatelj Zadružne zveze v Celju, Jošt, kateri daje smer listu „Domovini." Pričakujemo od g. Jošte popravek ! * „Domovinina" nevednost in lažnjlTost in bo-goskrimstvo. „Domovina" je ob sklepu „zadružnega tečaja", ki se je pretečeni teden, vršil v Mariboru, zapisala nekaj stavkov, ki zopet spričujejo njeno občudovanja vredno nevednost in nespreobrnjeno laž-njivost. Piše, da je ta tečaj priredila „Kmečka »veza", ki tudi prireja krščansko socijalne kurze. Oboje ni res. „Zadružni tečaj je priredila „Zadružna afveza" v Ljubljani, socijalne kurze pa prireja „Slovenska kršč. socijalna zveza" v Mariboru, in ne „Kmečka zveza". Vidi se torej, da je socijahiih kurzer in sploh poučnih tečajev krvavo treba tutii veleprogjritljenim urednikom „Domovine", in ne samo našim vrlim kmečkim mladeničem. Tamkaj bi se, ker vendar upamo, da človeška narava ni tako docela pokvarjena, Ida bi ne bila dostopna za resnico, morda tudi prepričali o krivičnosti svoje pisave, s katero venomer blatijo naše kurze, češ, da se tam uči, kako se naj /liberalca ovaja ali črni ali bojkotira ali pa % bi-kovko, kolom ali kakim podobnim pojasnevanjem »preobrača k edino zveličavnemu političnemu prepričanju naše duhovniške stranke in takozvane „Kmečke sveže". Gospodje, kar ste tukaj zapisali, gre na raču« vaše stranke. Zgodovina spričuje, da je bila laž že ojl nekdaj najbolj priljubljeno orodje liberalizma, i» zgodovina strankarskega boja na Štajerskem kaže, da bikovka in pasji bič ni orožje naše stranke,, ampak orožje voditeljev „Narodne stranke". In, kaj naj po-rečemo o sledečih besedah, ki jih je ob ti priliki aa-pisala „Domovina": „Skoda le, da ljubljanskega ga-spuda ni vedno pri nas, kajti potem bi imeli v Mariboru nekaj, za kar bi ncs vsi drugi Slove(nci zavidali, namreč poosebljeno „tvoto trojico". Ce bi se kje govorilo o klerikalstvu, vsakdo bi si takoj predočil to trojico, našega Karleka, kateremu ob strani kima Pušenjak, nad obema pa se sveti žarni obraz boga očeta — dr. Korošca. Ali ni to najlepša sveta trojica?! Le takrat bi jim huda prela, če bi se šlo za to, kateri bo sveti Duh"! To je bogoskrunstvo, ki ga je sposoben samo kak predrzen, nesnamdn in neveren liberalec. Ti pa, s!'ovensko ljudstvo, ali boš trpelo, da se tvoje najsvetejše verske svetinje teptajo v blato? „Domovina" piše tako, kakor more pisati samo kak nesramen židovski ali pa podivjan socijaldemokraški list. Zato pa je dolžnost vsakega krščanskega očeta, ki še ima kaj smisla za svoj blagor in za blagor svojih otrok, in sploh vsakega značajnega slovenskega moža, da vrže ta list proč od sebe. Ven iz krščanskih hiš z nekrščansko „Domovino"! člj« m Sv. Marjeta ob Pesnici. Prvi je umrl v letošnjem letu pri nas . Janez Pečovnik, posestnik t Roperčah, mož v najboljših letih, še ne 40 let star. V nedeljo zvečer, dne 12. t. m., je iz gostilne grede utonil v Pesnici. Zapušča vdovo v blagoslovljenem stanu, in šestero nepreskrbljenih otrok. N. v. m. p.! m Nesreča pri streljanju. Minoli četrtek je ustrelil domobranec Jakob Krešl svojega tovariša Doblerja na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru. Po sklepu streljanja je ostala Še ena ostra patrona v puški, česar pa Krešl ni zapazil. Ko je hotel zatvor zapreti, vžgala se je dotična pa,trona in krogla je šla Doblerju v vrat, ki se je zgrudil mrtev na tla. Sin moje sestre je, uje,c sem mu namesto očeta in matere. Prišel sem, da opomnim vaše gospod-stvo, da je Juro Mogaič slobodnjak. Kaj slobodnjak! Briga me! Z menofi gre na vojsko. Ženiti pa se ne sme. Zdaj veš! Malopridnež je, upornik, puntar! Svoboden človek je! odaovori Gubec krepko in odločno. Na vojsko mu po postavi ni treba iti in tudi ženi se lahko! Pokažem ti, pes kmečki, ali mu je treba na vojsko ali ne! Tah vzdigne pri teh besedah bič in zamahne nad Gubcem. Gubec se postavi trdno pred grajščaka ter mu pogleda ostro v oči; nato vzdigne desnico kvišku pa reče svečano: Stojte, gospod! Mene še ni udaril nikdo razen turške sablje v službi kraljfevi! Pri tem pokaže brazgotino na svojem čelu. Tahu omahne roka, Gubec pa nadaljuje prav mirno: Milostivi gospod, povejte mi, kaft nameravate z mojim nečakom Jurom Mogaičem? Kmalu boš videl, pes kmečki! A povem ti, drži svoj vražji jezik za zobmi in ne hodi mi iz koče, če ne te dam sred Stubice živega odreti, reče Tah razjarjen in odide v grad. Kmet zaškripa z zobmi, stisne orjaško pest in z grozečim pogledom sikne za grajščakom: Tudi ti, krvolok, boš kmalu videl ! ter odide z grada. IV. „ATI sto ujeli Juro Mogaiča?" — „Smo ga, smo!" Ravno istega dne, ko je hodil Gubec na Sus-jed k Tahu, je bil Juro Mogaič v Brdovcu pri svoji I nevesti Janici. Poln radosti ji je pripovedoval, kako da je ujec Mato dovolil žeuitev, da naj se hitro pn-| pravlja in da pridejo svatje v kratkem po njo. Ostal je pri Janici do večera in šele ko je že j plaval mesec visoko nad Brdovcem, se je ločil od nje in jo nameril proti Stubici. Povsod tiho kakor v grobu, nikjer živega bitja; samo mesec obseva ta divni kraj s svojim čarobnim sijajem. Večer kakor nalašč zanj, ki je bil ves zatopljen v sanje in premišljal, kako bo srečen ob strani pridne Janioe, kako bosta oba skrbno gospodarila, in pomagala pri delu stricu Matiju itd. Naenkrat se mu zazdi, da je v grmovju nekaj zašuštelo; vleče na uho, a vse je tiho. Gre dalje in zopet nekajj kakor človeški glasovi. Čuden strah in nemir se ga poloti, hitreje začne stopati in trdneje stisne gorjačo. Pride tik velikega grma, ki je stal ob cesti, kar začuje žvižg. Se predno je mogel spoznati, odkod prihaja ta pisk, že ga popadejo krepke pesti. Veliko plahto mu vržejo Čez glavo, pa ga podro na tla ter mu z močnimi vrvmi zvežejo roke in noge. Tako zvezan se ni mogel več rešiti; le zamolklo klicanje na pomoč se je čulo izpod plahte. Napadalci ga hitro vzdignejo na konja in v diru odjezdijo. Kmalu je šlo po brecu navzgor, dokler se no ustavijo. Juro je čul, ko1:o se odpirajo velika vrata, kako gla vzdigajo raz konja, kako ga potem zgrabijo štiri roke in ga nekam nesejo. Nato ga položijo zopet na tla, mu razvežejo noge in potegnejo ; plahto z glave. Ko so malo ogleda, s strahom zapazi, da loži med zidovjem na goli zemlji in zaman se ozira po kakem oknu. Pred njim stoji mladič rjavkastega ob- raza z železno čelado na glavi in z gorečo bakljo v roki, pa še dva druga moža v vojaški opravi. Kaj sem vam storil? Kaj hočete z menoj? Razbojniki ! Razvežite mi roke! Pustite me, če poznate Boga! stoče Juro. Vojak ga oplazi po glavi, da se mu pocedi kri in zakriči nad njim: Tiho, pes! Kakor divji ris skoči ujetnik na noge, pa že ga sune drug vojak s sulico z vso močjo v prsi in ga pobije na tla. Mala vratica se odpro in skozi nje pokuka debela glava Petra Bošnjaka. Ali ste ujeli Juro Mogaiča, tega ptička? Smo ga,, smo! Ravno pred Bistro smo ga zgrabili. Veseli se, golobček moj, se obrne! Pete* porogljivo k Juru. Hej, zdaj se bo radoval naš gospod Tah, da se je , vpisal v njegovo vojsko tako krasen konjenik! Jezik za zobmi! zakriči Juro ves besen. Jaa sem slobodnjak in Tah me nima pravice siliti v vojake. Kralju ga tožim! Le toži ga, le! Pa ne vem, če bo te kralj mogel kaj slišati! Ali ne vidiš, da nima tvoja kamrica nobenega okna? — Aha, ženil bi se rad, dobro vem. Pa le počakaj še malo, za nekaj let, ko so povrneS zopet domu, če ti Turki ne odsekajo glave, a zdaj j si še premlad. — Hajd, fantje! Tebi, slobodnjak, pa lahko noč! Peter zavrti v vratih ključ, Juro pa nasloni glavo na mrzel kamen; tako sloneč dolgo v no8 | moli in prosi Boga, da ga reši iz krempljev grajščt> kovih in mu da moči za strašno maščevanje. (Dalje prihodnji«.) m Poljudno predavanje v Mariboru rainolo nedeljo ni bilo posebno dobro obiskano. Cr. Žolgar nam je naslikal v pravi luči socialdemokrate, ki vedno pravijo, da so prijatelji delavcev in da niso na- > sprotniki vere. Prihodnjo nedeljo je zopet zanimivo . predavanje o delavskem vprašanju in sicer o indu- ^ strijskih in kmečkih delavcih. Začetek je ob 10. uri. Pridite v obilnem številu 1 ' m Sv. Trojica v Slov. gor. V ponedeljek t. j. 13. t. m. so bile občinske volitve vi Ver j an ah. lu je doslej vladal liberalec in posilinemec Druzevec. A i njegovemu gospodstvu je1 naredila četa pogumnih in zavednih pristašev Slovenske kmečke zveze ko-neo. V prvem razredu še je sicer zlezel v odbor, ker pa sta drugi in tretji popolnoma naga, bode moral Druževec zapustiti županski stolec, se bo nanj vsedel vrl katoličan in zaveden Slovenec. Druzevec je bil svoj čas naš; pri zadnjih volitvah v okrajni zastop lenarčki pa se je zapisal med nemškutarske purgarje; ko pa je še prišel Stupica s svojo Narodno stranko, pa je objel tudi liberalce. Kakor smo imeli priliko na volišču opazovati podivjanost Sta-jerčijancev, tako pa smo mogli občudovati na drugi strani sicer odločno a taktno nastopanje mladih, a zelo izobraženih narodnjakov iz Gornih Verjan. Da nam propali posilinemci grozijo s pritožbo, se ne čudimo, pa tudi nič ne bojimo. m Selnica ob Dravi. Slovenska kmečka zveza priredi dne 26. t. m. po drugi službi božji javen društven shod pri gostilničarju Mesariču,;; Govoril bo državni in deželni poslanec posestnik Roškar. Kmetje, vtabimo vas vse na shod! m Laporje. Dne 7. t. m. se je na tukajšnji šoli zopet začel pouk, ki ga ni bilo dva meseca, ker so otroci g. naduCitelja zboleli na škrlatioi. Nerazumljivo nam je. zakaj je bila vsled tega šola cela 2 meseca zaprta, ko vendar ni bil noben drug otrok bolan in je stainovanje g. nadučitelja izolirano ravno za slučaji nalezljive bolezni v njegovi družini. - Za. župana občine Laporje je zopet izvoljen prejšnji župan Lovro Rak. — Veselica izobraževalnega društva v Laporju se je prav dobro obnesla. Vsi: deklamovalka, igralci in pevci so jrav dobro izvršili svojo nalogo, v polni meri so zadovoljili mnogoštevilne goste iz domače in sosednjih župnij. Hvala vsem gostom, ki se niso ustrašili hude zime ter so pohiteli v našo sredino! — Dne 26. t. m. bo v izobraž. društvu poučno predavanje. Predaval bo g. Vinko Steiner, mladenič iz Gorico pri Celju, o umetnih gnojilih in nekoliko o živinoreji. Da si kmet, ki mora velika bremena raznovrstnih davkov nositi, in ima še mnogo drugih izdatkov. večjim izdatkom primerno poveča tudi dohodke, mora porabiti v svojem gospodarstvu vse izkušnje-in pridobitve na tem polj»- Ali ni škoda, če kmet dandanes, ko je delo ta,ko drago, skoro prazno zemljo obdeluje? Med najimenitnejše pripomočke, pomnožiti rodovitnost zemlje,, smemo štetij po pravici umetna gnojila. Pridite torej mnogoštevilno poslušat kmeta, ki vam bo iz lastne skušnje lahko podal navodila glede umetnih gnojil. m Slov. Bistrica. Na restavraciji slovenjebi-striškega kolodvora je bilo v petek zvečer lesnemu trgovcu Kralju iz Maribora ukradenih 600 K.- Zasli-šavnli so že mnogo delavcev, (dva tička, ki sta omenjenega dne z okradenim popivala, so zaprli v kletko!. m Slov. izobr. dru-ilvo pri S'. Ja 'bn v Slov. ijor. i.u. vo1 redni občni zbor dno 19. t. m. po večernicah pri g. J. Lorberju v Zg dolu z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. m B alna društvo Ba poročati hočemo o njem, da i/ -mo vest nekaterim, ki menijo, da lahko v ta'- . kotu uganjajo politiko, kakoršna, se jim ljubi, češ, sal so ljudje dovolj zabiti, da nam vse verjamejo, svet pa itak ne zve o tem. Gospod Ježovnik! Računali stez ene strani na nevednost vaših poslušalcev, z druge strani pa na strankarsko strast vaših privržencev, da ste se drznili tako govoriti. Poročali ste, da ste zoper odpretje meje ptuji živini in da ste tudi zoper glasovali: v resnici ste pa ob tem glasovanju od-kurili iz (zbornice in kmete izdali. Poročali ste, da sto za nagodbo: v resnici ste pa glasovali zoper na-godbo, in ko bi obveljala vaša, bi bila našemu lesu že zaprta meja od Brežic naprej, in z lesom, našim najboljšim in poleg živine edinim dohodkom, bi lahko sami kurili. Pravili ste zopet o 100 milijonih, katere ste neki pridobili za uboge, pa ubogi jih nič ne čutijo. Le historijo o belih zajcih in o zvezi z Nemci v Velenju ste popolnoma pozabili pripovedovati. Kako pa pravijo takemu, ki vedoma neresnico govori? In kaj zasluži šele poslanec, ki neresnico poroča ter volilce farba. Rekli ste, da se v politiko no vtikate, ampak delujete samo m kmečke koristi. Poslanec se naj za politiko ne meni? No, če kaj takega izustite, potem pa pustite poslanstvo raje danes kot jutri! Da pa za politiko nimate ni|ti sposobnosti, niti volje, to pa tako vemo. In za kmečke koristi delujete? Zato ste potegnili vedno z nasprotniki kmečkih koristifi. Ljudem se je tudi že začelo svitati, zato med govorom ni bilo običajnih odobravanj. Le župan Stevl in stari žrebljar Juvančič sta spuščala svc>je živijo. Pa imamo še druge spomine iz tega shoda, naj se pripravita na nje liberalna župana Košan in Stevl ter učitelj Smolnikar. s Pernice nad Muto. K nam je začel zahajati redno trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek pismono&a iz Miute, kar je za naše hribovske težavne kraje velika pridobitev. Izposloval nam je to ugodnost drž. posl. dr. Korošec. Konjiški okraj, vi * siov. KraecKi m kmet v Št. Petru y Savinski dolini. Za Ter glava dne 23. jsnuarja vsi na voli: če! k Konjice Tukajšni g. okrajni živinozdravnik Maks Graf se je preselil v Brežice. Bil je sicer dober v svoji stroki, toda trd Nemec, ki se z ljudmi ni mogel pogjovoriti. Na zadnjem volilnem shodu se je žo omenjalo, da zahtevamo slovenskega živino-zdravnika. Torej, pozor, merodajne osebe v tej zadevi ! k Iz konjiške okolice. Mnogokrat beremo v časopisih, zlasti v „Slovenskem Gospodarju", tudi iz našega okraja navduševalne dopise za gospodarski napredek in združitev slovenskih kmetov proti nemški gospodarski nadvladi,, ter klic: „Svoji k svojim." A kaj nam te besede pomagajo! ? Nič, pa zopet nič! Tam smo, k|er smo bili prej, ali morebiti še na slabšem. Pri nas so skoraj vsi trgovci nemškega mišljenja, pa dobro, celo izvrstno izhajajo ter si delajo lepo premoženje, a so pri tem hudi sovražniki slovenskega naroda in strastni agitatorji za nem-štvo. Odkod pa dobiček, ki ga imajo? Iz težko pri-služenega denarja slovenskega kmeta! Neki trgovec zlasti dela velikanske dobičke s tem, da kupuje in dalje prodaja poljske pridelke, kakor n. pr, žito, fižol, krompir, posebno pa seno. Vprašam, ali je treba, da prekupčevalec najlepši dobiček spravi v svoj žep? Kako lahko bi imeli že kmetje sami svojo prodajalno in nakupovalno zadrugo za poljske pridelke, ter bi tisti dobiček, ki gre v žep tujcem, sami spravili. Storilo se pač za kmeta od strani naših tako-zvanih voditeljev ni ničesar. Samo vpitje pa nič ne pomaga. Edina zadruga, ki bi tekom let že lahko bila kaj dosegla, je konjiška posojilnica. A ta Je popolnoma zgrešila svoj namen. Denar, na posodo po .5% ali 6% na vknjižbo ali poroke dobi ubogi kmet kjerkoli, toda prava ljudska posojilnica mora skrbeti tudi za gospodarski in socialni napredek ljudstva, ne pa samo zato, da kmetom dčnar posojuje, ter dobiček sama spravlja, ga samovoljno deli ter deleže visoko obrestuje nekaternikom v prid, in nabira rezervni zaklad, ki je narastel že nad 30.000 kron. To je mrtev kapital za ljudstvo. Da je naša posojilnica dala že marsikaj za različne dobre namene, se ji pohvalno prizna, a da za kmeta', od katerega. ima po veliki večini svoj dobiček, ni storila več, kakor da je kupila po velikem, obotavljanju eno travniško brano, to pa je ironija. Bomo videli, kaj bo sklenil prihodnji občni zbor. Kmetje, organiziraj-mo se! k Cadram. Na zaupni shod liberalne Narodne stranko v Celju glede volitev smo tudi v Cadram dobili povabila, podpisana od nekega dr. Prusa. Ta gospod je baje iz Konjic, pa namesto da bi zajčke streljal, ki kmetom škodo delajo, raje nas kmete za Narodno stranko lovi. Pa' povemo mu, da se mu ta lov ne bo splačal, ker ne bo nič? vjel. Toliko za danes. Mi pa ostanemo pristaši Slovenske kmečke zveze ter bctlnio volili njenega kandidata Alojz Terglav iz Št. Petra v Savinski dolini. k V Cadritinn so se na novega leta dan za katoliško politično društvo „Sloga" zopet izvolili stari odborniki. Žal, da se naši možje in odrasli mladeniči vse premalo za svoje politične pravice in dolžnosti zmenijo, tudi knjig družbe sv. Mohorja in drugih dobrih novin in spisov le malo berejo. — Preteklo leto je pri nas bilo le 15 parovt poročenih, umrlo je 21 moških in 25 žensk, rojenih pa je bilo 47 moških in i 43 žensk; tedaj skoro za polovico več živih kakor mrtvih. Dal Bog, da bi bili vsi zavedni in dobri Slovenci. — Naša posojilnica je imela- 1907. 99.422'K 71 v prejemkov, izdatkov pa 96.110 K 85 v, tedaj 195.533 K 56 v prometa. — To leto bilo je dobro v vseh pridelkih razun sadja, živina je bila draga in tudi les, zato so imeli Pohorci dovolj denarja. k Konjice. Bralno društvo za konjiško okolico ima v nedeljo 19. t. m. popoldan ob 3. uri svoj redni letni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odbornikov, volitev novega odbora in sprejem novih udov. K obilni udeležbi vabi odbor. k Bra no društvo v Špitsliiu pri Konjicah ima občni zuor v nedeljo dne 19. t. m. ob 11. uri dopoldne z navadnim sporedom. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Celjski okraj. , slov. kmečki kandidat: A« ® ® © nn ^ lojzij Terglav kmet v St. Petru v Savinski dolini. Za Terglava dne 23. januarja vsi na volišče t j c Slovenska kmečka zveza najtopleje priporoča i i kandidaturo svojega pristaša g. Alojzija Ter-; glav a, kmeta v Št. Petru v Sav. dolini ter vabi : vse svoje volilce, da se dne 23. jan. gDtovo udeleže j volitve v prid g. Al. Terglava. 'Maribor, dne 15. S , jan. 1908. Slovenska kmečka zveza. Bolezen kandidafa Zdoišska-Zdolšek Narodno stranko res lepo za nos vodi. Če me hočete imeti za poslanca, le potrudite sa, jaz imam zadosti. Na shodu v Žalcu je g. Širša obžaloval, da se kandidat Zdolšek ne more udeležiti shoda, ker se je močno prehladi! ia mara ležati. Na Ponikvi smo pa drugače poučeni o tej bolezni. V nedeljo, dne 12. t. m. je bil Zdolšek na Pon'svi. Ob poldevetih pretl-poldan ga sreča pri občinski pisarni neki prisfaš Kmečke zveze. „No kaj pa Zdol ek sedaj tukaj delate, ali ne gresta v Žalec?" ga vpraša. Zdolšek: „Je še čas, sicer pa še ne vem, če bi tel Kaj mislite vi, bi šel ali ne?" — „Če ste obljubili, seveda morate iti. Kedaj bodete pa šli v Novocerkev, tja bo že pozno?" — Zdolšek: „Tja pa tako nisem mislil iti". — Ta nedeljska Zdolšekova bolezen se da tako razlagati, da se je Zdolšt-k že naveličal, da ga dr. Zabukošek po mrazu goni. Zdi se, da je Zdolšek že sam obupal nad zmago in prišel do prepričanja, da je bolj pametno, doma na toplem sedeti, kakor se brezuspešno po mrazu krog vozariii. o Več, g. lioblek! G. Roblek ne more več imeti shoda, na katerem bi ne liujskal proti našemu listu. Nas to zelo veseli, ker nam ja dokaz, da so vsi udarci dobro zadeli. Na zadnjem shodu v Žalcu, na kater,em so bili vsi, le kandidat Zdolšek ne,- je Dudlnov Francelj tudi milo piskal o napadih, ki jih mora on, — siromak! — pretrpeti od našega lista. Nazadnje .je rekel g. Roblek: „V lanskem letu (1907) ni on (Roblek) niti kfcto drugi kupil na njegov račun niti jednega kilograma hmelja. Lažnjivi dopisnik „Slov. Gosp." dobi 500 kron, ako mu dokaže nasprotno." G. Roblek, to je premalo, 500 K. Obljubite več, pa vam dokažemo. r Liberalni kandidat Zdolšek zadnjo nedeljo ni hotel več na shode. Obupal je nad zmago. Živijo Terglav! c Poučni tečaj v Celju. Komaj je nehal liberalni socialni kurz v Celju s precejšno sušico obiskovalcev, že se je začel socialni kurz Slovenske kr-ščansko-sociailne zveze z nepričakovano velikim obiskom. Koj prvi dan dne 13. t. m. je, bilo nad 100 obiskovalcev. Tečaj je otvoril predsednik S. K. S. Z. državni poslanec dr. Korošec. Vračajoč se iz shoda v Št. Juriju ob juž. žel. je prišel k tečaju mimogrede tudi kmečki kandidat g. A. Terglav. Shodu želimo najboljšega uspeha. Kakor slišimo, se bo to leto priredil še en socialni kurz, toda če le mogoče v Slovenjgradcu, in samo če tam ne bo dobiti prostorov, v Mariboru. o Celje. V nedeljo dne 12. jan. je imel v prostorih izobraževalnega društva državni poslanec dr. Korošec delavski shod. Predaval je o draginji živi] in zavarovanju delavskega stanu. c Celje. Da bi se liberalni učitelji toliko trudili ^a šolo in vzgojo slovenskih otrok, kakor se sedaj trudijo za svojega štajerčijafcisko-liberalnega kandidata Zdolšeka, blagor potem našemu ljudstvu! Zdaj pa imamo žalostno skušnjo, da prihajajo od leta do leta iz razredov liberalnega učiteljstva manj poučeni šolarji. Cim bolj se šola modernizira,, temveč analfa-betov dobivamo. Pokažimo liberalno-učiteljskim pete-linčkomi povsod vrata, kadar pridejo med kmete huj-skat. Ne dajmo se strahovati od takih ljudi in pri-pravimo dne 23. januarja sijajen poraz njihovemu kandidatu Zdolšeku. c Umrl je v Petrovčah 77 let stari posestnik Miha Kuder, Radeckijev veteran, kojega pogreb je dne 13. prosinca t. 1. očitno pokazat, kako priljubljen je bil pokojnik v vsih krogih blizu in daleč. S. m. v. 1.! o Št. Jurij ob juž. žel. V ponedeljek dne 13. jan. je priredil katoliški kmečki kandidat g. Alojz Terglav pri nas volilni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi nasprotniki so se ga udeležili, toda vedli so se celi čas prav mirno in tudi prav dostojno, ker znani hujskači niso bili zraven, ampak so bili po svojih opravkih zadržani. Po iskrenih besedah g. predsednika je dobil besedo g. kandidat Terglav, ki je v izbornih besedah razvijal svoj program ter odločno zavračal „Domovino" in „¡Narodni List." Njegova kandidatura se je z navdušenjem sprejela. Izvolitev g. Terglava je gotova, če bodo volilci storili povsod svojo dolžnost. c Drami je. Dopisnik „Narodnega Lista" letos 9. januarja, skusite vsaj enkrat kak dopis iz same gole resnice zložiti. Nagrobnega govora za rajnim Rajhom ali niste poslušali, ali ste ga pa nalašč pokvarili. Jedro v njem je bilo: Kateri študent ne čuti v sebi poklica za duhovski stan, si le naj zbere drug stan. V vsakem stanu potrebujemo izobraženih ljudi. Dobri so pa v vsakem stanuj le celi možje, taki, kateri pridno delujejo za gospodarstvo, za našo milo slovensko narodnost in ne Nasprotujejo sv. veri, ampak jo podpirajo po svojih močeh. Denar za tako može, v kateremkoli -tanu, ni zavržen., je dobro naložen. — Katera teh be'sed kaže, da je župnik „nasprotnik inteligence" in da je hotel Rajhove sinove žaliti? c Šmarje pri Jelšah. Volilni shod priredi kandidat g. Alojzij Terglav dne 19. t. m. po drugem sv. opravilu v Šmarji. Ker je pa ta dan drugo sv. opravilo pri Sv. Roku, so' vsled tega vrši shod takoj po drugem sv. opravilu pri Sv. Roku in sicer v nekdanjih Anderluhovih prostorih. Kmetje, pridite v led važnosti shoda v obilnem številu! c Višnjaves pri Vojniku. Močno sram nas je že bilo vsega, kar se je zadnji čas pri nas godilo. Ves slovenski svet bi moral misliti, da tukaj živimo sami ostudni „Štajerčijanci", liberalni divjaki, hlapčevski podrepniki celjskih frakarjev, nezrelih študentov, nenasitljivih žrelcev katoliške duhovščine. To sramoto sta nam zakrivila največ bivši župan Lipuž in njegov tajnik Škoflek. Lipujževa krčma postala je pravcati tabor celjske liberalne stranke, ki si brez vsega prava in brez vseh zaslug prisvaja ime slovenske „narodne stranke". Ob zadnjih volitvah se« je tam največ lagalo in psovalo na duhovščino, na „Kmečko zvezo" in njene kandidate. Lipuž je predsedoval vsem shodom, sklicanim za hmeljskega meše-tarja Robleka v Vojniku, Novicerkvi, Frankolovem in pri nas. Hudomušno se je smejal, kadar so kakšni zadušeni študentje, celjski jezični dohtarji itd. po duhovščini udrihali. No, tega bode sedaj precej konec. Pri občinskih volitvah smo Lipuža z županskega stola vrgli in če bo njegov tajnik Škoflek še dalje za celjski liberalizem delal, lahko gre za njim. Da sedaj celjski novinarji mazači krvave solze točijo, to nam je zelo umevno. Toda zavzeli smo se, da celjski listi Lipu-žev poraz zavračajo na našega g. kanonika. To je mogoče bilo le po nepoboljšljivi lažnjivosti teh listov. Resnica je namreč ta: mi smo se Lipuža že pred 9. leti hoteli znebiti, kar je pa g. kanonik kot izvoljeni odbornik vselej zabranil. Tokrat pa. ga ni bilo blizu in Lipuž ni več župan. Zakaj je tako prišlo, to nam je dovolj znano in odobravamo. Lipuž je bil nekdaj jjOšten „šošltar", potem več kot 30 let „politični šoštar" in sedaj je zopet lahko — star pošten šoštar. Novi župan, priden katoliški, zvesto-slovenski naroden mož, orjak Lipovšek.v največji mož v naši občini, naj dolgo in srečno župani! c Savinska dolina. Liberalno učiteljstvo naše doline neprestano hujska proti kmečkemu kandidatu Terglavu ter objavlja v „Slorv. Narodu" najnesram-nejše dopise proti njemu. Ta del učiteljstva, ki ne stori nič za blagor našega kmeta in tudi šolo s svojim večinoma lenim in pomanjkljivim poučevanjem spravlja ob dobro ime, prisvoja si pri vsakih volitvah prvo besedo. Tej domišljavosti in predrznosti bo treba stopiti odločno nasproti. Spoštujemo šolo in učiteljski stan, toda liberalnih učiteljskih širokoustnežev ne maramo, ti) nam delajo pač velike stroške, koristi pa nimamo skoro nobene od njih. Brigajo se preveč za politiko, a premalo za šolo. Učiteljskega kandidata Zdol šeka trezni ljudje v Savinjski dolini ne bodo volili. Ta izvolitev bi povečala že itak neizmerno domišljavost liberalnega učiteljstva. c Griže. „Domovina" imenuje našega kandidata g. Alojzija Terglav kandidata hinavstva. Tako! Ali jo „Domovini" neznano, da je g. Terglav v vsakem oziru pošten, krščanski kmet in da smo si ga izvolili enoglasno volilci iz šestih volilnih okrajev, zbrani na zaupnem shodu v Celju. Tedaj smo mi pošteni kmetje v očeh „Domovine" hinavci, zato ker ne maramo trobiti v njen paganski rog.) Večna sramota takim dopisovalcem „Domovine." '23. januarja bomo govorili! ---- —-- u Žalec., N,a shodu je bilo vsega ljudstva okolu 150. Nevolilcev je bila polovica. Zdolšek pa ari počastil svojega shoda in dr. Kukovec je naznanil, da se je prehladil (?) na Vranskem. Roblek je v svojem govoru napadal Terglava iin svojega ljubljenca „Slovenskega Gosp."', da je nesramen list (lep izraz za državnega poslanca!), da je ob času državnozborskih volitev z lažjo napadal Dudlnovega Franceljna, še slikali smo ga baje v, list, a potem .je moral list vse popraviti m preklicati. (To je vse neresnitoa, g. Roblek!) — Dr. Kukoveo je govoril, da moramo take voliti, kateri veliko po svetil hodijo kakor Zdolšek, ne pa tiste, kateri doma orjejo, gnoj kidajo in so zmiraj doma kakor ta Terglav. - Shod je bil torej le agitacija za Terglava ! c Žalec. G. Roblek je pred volitvami odločno povdarjal, da ni kandidat Narodne stranke. Sedaj pa, ko je izvoljen, se vede in priznava kot poslanec Narodne stranke. Vsak dostojen politik, če prestopi v kako stranko, odloži prej mandat. Kaj pa bo Roblek storil ? c Petrovče. Prekosavmjski hujskač se pač ne more pomiriti. V, jednomer se zaganja, v petrovškega župana Korena. Župan mu je preveč klerikalen. Tako pisari dobro poznani dopisnik v svoje „resnicoljubne" liste. Mož, le pomiri se! Ti si ja tudi klerikalec, ker vedrio tako milo povdarjaš, da si dober katoličan. Ce si res takšen, potem moraš vendar tudi1 klerikalen biti. Pa za to te ni treba biti sram, ni nič hudega. Strašno se prekosavinjski hujskač žalosti, ker je neki zločinec 50 kron v petrovški cerkvi ukradel. Ali tako natanjko veš, da jih je bilo 50, ker tako pišeš? Zdaj pa spet kliče ta mož cerkvemegla ključarja na odgovor, čeravno ve, da nobeden ključar nima dolžnosti, po noči cerkvene pušice stražiti. Cerkvenega ključarja v tej zadevi na račun klicati, bi bilo tako zlobno, kakor čo bi komu kdo rekel: Ti si kriv, da je tvoj brot pri vojakih konja, ki ni bil njegov, prodal. c Kmetje gornjegrajskega okraja, liberalci vas zmerjajo! Slišali ste govoriti poslanca Pišeka in kandidata Terelava, vsi ste bili te misli, da, sta oba izvrstna moža, ki z vami čutita in razumeta ,vaše težave. Tn čujie: ta dva moža in vas, ki ste ju poslušali in za Terglava glasovali, sedaj liberalci na naj-grši način zmerjajo, vi ki ste možati, da si upate drugače misliti kakor liberalni učitelji in dohtarji, vas imenujejo bebce, larške podrepnike in še druge izraze, katerih niti nočemo zapisati. Po liberalnih časnikih, po plakatih vas grdijo, vas blatijo. Tn to samo za to, ker ne trobite z liberalnimi učitelji v, en rog. Kmetje, ali si boste to dali dopasti, ali boste tako žaljenje v žep vtaknili? Kmetje, dajte liberalcem ta odgovor: Dne 23. januarja volite vsi vašega sotrpina Alojzija Terglav, kmeta v St. Petru v Savinjski dolini. Liberalci so nesramni, laž je njihovo ime; najprej vas sramotijo, potem pa beračijo za vaše glasove. Pokažite jim vrata! „Narodna" stranka je nemčurska stranka, ker se vedno brati Y nemčurji ter sprejema njihpve nekdanje kandidate. Vi pa ste vrli^SIpvenci, zato pa napišite na listek ime vrlega Slovenca: Alojz Terglav, kmet v St. Petru v Savinjska dolini. c Mozirje. Kakor večkrat, tako so tudi pokazali 12. t. m- mozirski gospodje na občnem zboru prostovoljne, požarne brambe, kedo ruši slogo bodisi v narodnem ali v društvenem oziru. Silno so si prizadevali, da odstranijo ude, kateri se potegujejo za blagor društva, a v . njihov rog nočejo trobiti. Posrečilo se jim je. Njihova agitacija in prejšni dan posvetovanje ni bilo zastonj. Najpoprej so izbacnili 2 'delavna uda, ki sta precej dobrega storila za društvo; tistih pa, ki so potrebni, da se pometejo iz odbora, jih znovič volijo. Na občnem' zboru so več udov odstranili iz odbora in nadomestili s svojimi pristaši, ki so še le pred kratkim k društvu pristopili in jim je društveno delovanje popolnoma neznano. Omenim samo enega, ki je na široko okoli znan pri društvih kot | resen in delaven ud, to je g. Anton Breznik. Čudno se bo zdelo udom pri bratskih društvih, kako more društvo napredovaiti, če najbolj delavno ude odstrani in | jih z nedelavninij nadomesti. Obžalovanja so vredni vsi tisti udje, kateri ne gledajo na delavnost, ampak na strankarstvo. Novemu odboru pa želimo' obilo sreče, da bo zanaprej bolj delaven kot je bil do zdaj. o Mozirje. Na prvi strani „Narodnega Lista" štev. 2 smo brali, da je v gornjegrajskem okraju priredil Zdolšek v nedeljo 5, t. m. shode pri .Sv. Frančišku, v Smartnem in v Mozirju. Na prvih 2 shodih je bilo do 100 volilcev, v 'Mozirju nad 30. Potem piše, da so povsod kmetje z navdušenjem pozdravljali kandidata Zdolšeka, Obžalujem dopisnika, da ne zna boljše šteti. Bil sem na obeh shodih v Mozirju navzoč; 5. t. m. je imel shod Zdolšek, G. pa Terglav. Na Zdolšekovem shodu je bilo nas vseh skupaj 28, ne bom vseh našteval. Od teh je imelo volilno pravico samo 8. Polovica jih je bila iz lco-karske občine, potem iz Rečice in okolice Mozirja. Prvi govor je imel kandidat ,Zdolšek. ki je v kratkem govoru razvil svoj program s pomočjo dr. Za-bukovšeka,* ki je stal za njim, da mu je pomagal iz zadrege. Potem je govoril dr. Zabukošek. Ta je že nekaj boljši govornik. Obetal nam je, da če bo g. Zdolšek poslanec, da bode dosti dosegel, zato ker je malo obetal in govoril; kateri pa dosti obeta, malo domožo. Pa vfcste vi, g. dr. Zabukošek. nikar nas tako ne farbate. Poslanci, kateri dosti govorijo, nekaj dosežejo, kateri pa malo govorijo, pa celo nič ne dosežejo. iNe vem, zakaj si je zdaj Narodna stranka izvolila tega kandidata, ko je vendar pri državnozborskih volitvah grajala Robiča, da je pre- star; mislim, da Zdolšek ni ničt mlajši. Zdaj zopet pravijo pristaši Narodne stranke, da je Terglav premalo izSoian; koliko gimnazij pa ima Ježovnik? Terglav zna živino dobro rediti, Ježovnik pa pobijati, ta razloček je menda. Govornik pa j1© Terglav dosti boljši, kakor Ježovnik, bo gotovo tudi boljši poslanec, ker ne bo delal po receptu Narodne stran-ke, Tudi domača dva govornika, eden iz Mozirja, drugi iz Nazarij, sta povzdigovala Zdolšeka. Eden teh dveh jo rekel, da ga moramo za poskušnjo voliti. Žalovali so tudi, da je bila preniala udeležba. Zdolšek in dr. Zabukošek sta rekla, da je bila povsod tako mala udeležba tisti dan, in da je temu vizrok hud mraz. Pa kaj se je drugi dan, (j. t. m., zgodilo? Ravno takšen mraz je bil, ko sta priredila kandidat Terglav in drž. posl. Pišek shod, in soba je bila napolnjena večjidel samo z volilci. Tukaj smo slišali našega kmečkega kandidata, kakšen govornik da je. Celo volilci, ki so bili pri državnozborskih volitvah za Narodno stranko, sedaj so pripoznali, ko so slišali oba kandidata, da je Terglav bolj zmožen za poslanca, kakor njegov nasprotnik Zdolšek. „Narodni List" nam očita, da smo vse nabobnali na ta shod. Pa takega bobnanja ni bilo, ko prejšni dan. Vse lipe so bilo ovite z Zdolše(kovimi lepaki, kakor da bi se bali liberalci, da jih pridejo zajjci glodat. Pišete v „Narodnem Listu", da smo klratkovidneži, če si ga izvolimo. Mislim pa, da ste pri Narodni stranki bolj kratkovidni, posebno dopisniki v „Nar. L.!" Kmetje volilci, naj dan 23. prosinpa napišite na volilni listek: Alojzij Terglav, kmet v St. Petru v Savinjski dolini. Udeleženec obeh shodov. c Gornjigrad. Načelirikom okrajnega zastopa jo zopet izvoljen z dvema glasoma večine hud nar sprotnik Kmečke zveze in velik prijatelj Nemcev trgovec Franc Scharb. Po drugih okrajih, kjer prebivate dve narodnosti, se Slovenci potegujejo za okrajne zastope, pri nas pa, kjer smo sami Slovenci, hočejo nekateri gospodje, da 'ise poveri takemu možu načelstvo okraja, češ, Nemec več doseže, kakor Slovenec. Nič bi ne »oporekali proti temu, ko bi se ob enem tudi dobro gospodarilo, toda kako se gospodari kaže to, da so se okrajne doklalde poleg ogromnega dolga zvišale na 70%. Vsega obžalovanja vredno je, da ni, prišlo v tem oziru med dvema strankama do sporazumljenja in so potem zastopniki savinjsko in nekateri zadrečke stranke glasovali zr moža, .ki slovenskih interes ne bo zastopal. o Gornjigrad. Volilni shod kandidata, ki je bil za dan 6. t. m. po večernicah napovedan v Bočni, se je iz raznih vzrokov preložil v- Gornjigrad. Posebno zato, ker je tam lepši prostor za zborovanje. Zbralo se je do 150 poslušalcev. Me)d temi je bilo tudi nekaj pristno liberalnih ali narodno-naprednih obrazov. Videli smo take, ki so nekdaj bili navdušeni za soei-jalnodemokratične nazore Hrovatekove, sedaj pa agi-tirajo za nekdanjega „Stajerčevega" pristaša. Z obžalovanjem se je sprejela Vest, da je zbolel načelnik ..Kmečke zveze" Eošker in podpredsednik Mlaker. Veliko zanimanje je zbudil govor državnega poslanca Pišeka, ki je bil tudi predsednik shoda. Povedal je, kako se je Alojz Terglava postavilo kandidatom. Na to je pravil o delu poslancev „Kmečke, zveze", da pokaže, kak namen ima ta zveza. Povedal, kako so kmečki poslanci zabranili, da vlada ni dovolila Srbiji uvoza 40.000 parov volov. Vprašanje: Ali je bil Ježovnik zraven? Odgovor poslanca Pišeka: Ne, ni ga bilo. (Opomba: Tn to naj je poslanec za kmečko lijudstvo?) Povedal je tudi. zakaj se je davek na sladkor znižal samo za 8 in ne za 16 vin.; ker se je bilo namreč bati, da bi primanjkljaj se zopet na kak drugi način naložil, na rame kmeta. Tudi vse drugo, kar je povedal o nalogi ..Kmečke zveze", vzbujalo je zanimanje in odobravanje. Nastop Terglava je vse zado-\ olji!. V svojem kratkem in jedrnatem govoru je pokazal, da pozna potrebe kmečkega stanu, a da ima zmožnost se za kmeta potegniti, iz tega, kako mu beseda teče, se razvidi, da je dobro izobražen, četudi ni obiskoval gimnazijskih šol. Posebno je ugajalo, da hoče delati na to. da se šolska postava predrugači tako, da bo šola bolj stregla potrebam kmeta, da bo tudi kaj poduka v kmetijstvu. — Ali še hoče kedo kaj povedati ? vpraša predsednik, V ozadju začne govoriti neki mož. Kedo je? se vpraša. A on kar naprej govori, kakor da se je svoje naloge napamet naučil. Le s težavo se je izvedelo, da je Zidam iz Smartna. Pritožil se je, da država plemeinjake predrago zaračuni kmetom, ker se ne dajo več za isto ceno dalje prodati. Potem pa sklene: To sem hotel povedati,, drugega pa nimam več reči. Takoj nastane ropol čevljev in ven so se vsuli vsi narodno napredni. Zato je pri glasovanju bito vse polno rok za, Tergllava,. zoper pa nobene ne. Priporočalo se je še poslancem „Kmečke zveze", da se trudijo okraju pridobiti železnico, pa tako, da ne bo treba, da jo sami'zidajo in vzdržujejo. O Ježovniku se namreč nič ne sliši, da bi kaj delal za železnico. Naj se pazi, da se krajnim in okrajnim Šolskim svetom ne bodo odvzele od vlade vse pravice, ker jih je vedno manj — nastavljanje učiteljev — šolske zamude in kazni o tem govorijo. !Shod se je sklenil s krepkim živijokliteem na svitlega cesarja. Mi pa kličemo: Živela „Kmečka zveza". Da se kmalu zopet vidimo pri delu za kmečki blagor. o Loka pri Zidanem mostu. Tlerglav zmaguje! Na volilni shod zadnjo nedeljo je prišlo nad 200 kmetov in nekaj socialdemokratov. Predsednik shoda je bi] kmet Franc Koren, zapisnikar kmečki mladenič Joško .Tenčič. Prvi je govoril državni poslanec dr.. Benkovič. Socialdemokrati so ga ves čas motili s kričanjem, in se drli nad njim. Ali dr, Benkovič ni tisti, ki se vstraši vsakega kričača. Krepko je zavračal njihove napade in laži. Tako so bili socialdemokrati hudi, zakaj je dr. Benkovič glasoval zo-j per uvoz tuje živine; g. poslanec jih je zavrnil, da je on kmečki poslanec in kot kmečki poslanec je moral gilasovati zoper uvoz živine iz Srbije in mesa iz južne Amerike, ker je živina skoraj edini dohodek kmeta; in kmetje so mu gromovito pritrdili, da je prav storil. Socialdemokratom, ki bi radi meso pol zastonj imeli, je neki kmet dobro zabrusil: Ce ti jo meso predrago, pa zelje jej, kakor ga mi jemo. Socialdemokrati so vedno vmes kričali: Resnico govorite ! Kadar jim je pa povedal resnico, jim pa zopet ni bilo po volji. Sami so pa lagali, kakor cigani. Najbolj se nam je studilo, ko so trdili, da so oni Benkoviča volili. Ta nesramna laž! Saj nam je še živo v spominu,, kako zverinsko so ob času volitve Vliviaii zoper pristaše Kmečke zveze. Lagali so tudi, ko so trdili, da je Benkovič rekel: ne poznani malega kmeta. Rekel pa je: ne poznam malega in velikega kmieta, to je, ne poznam razločka med malim in velikim kmetom, ampak poznam kmeta sploh, kajti vsak kmet je v težavnem položaju, vsem se hudo godi, za vse se potegujem. Socialdemokrati so kričali o resnici, pa njim ni nič za resnico, ampak to za kričanje in hujskanje. Ko bi jim bito za resnico, bi mirno povedali, kar zfriajo, ne pa ves čas z divjim vpitjem motili druge govornike. Socialdemokrati bi radi delavnemu poslancu dr. Benkoviču spodkopali ugled in veljavo, zato so prišli kričat in lagat. Pa to jim le škoduje, ker pametni možje zmi-rom bolj spoznavajo to njih surovost. Zaupanje do našega poslanca je pa le še bolj trdno postalo. — Potem je kandidat za deželni zbor, g. Alojz Terglav prav po domače razložil svoj program. Z veliko pozornostjo smo poslušali svojega kmečkega tovariša. Pri glasovanju za g. Terglava so skoraj vsi vzdignili roko, zoper njega pa nihče. Kandidat Kmečke j zveze zopet zmaguje! Kvišku, zelena kmiečka za-| stava! o Dr. Benkovič za podporo. Nujni predlog za občino Loka, oziroma posamezne po toči in povodnji poškodovane katastralne občine je stavil ipaslianec dr. Benkovič. Kakor je zvedel v ministrstvu in na okrajnem glavarstvu v Celju, se je poročilo občinskih cenilcev in orožnikov glasilo tako neugodno, da se ni dovolilo nikake podpore. iBaje je (neki orožnik rekel cenilcema, da dobe samo oni podporo, kateri so v taki revščini, da jim preti „kant" ali sploh popolni gospodarski polom. Žal.; da sta se ce-nilca orožniku vsedla na limanice, mesto da bi po svoji vesti in vednosti presodila, kdo je vreden podpore. Dr. Benkovič je potrebno ukrenil, da se stvar pravično reši. o Trbovlje. Liberalno pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah je umrlo; krščansko-socialna organizacija pa se bujno razcvita. c Loka pri Planini. V zadnjem, času so slovenski časopisi prinašali) poročila o državnih podporah, katere so dobili posestniki, ki so bili, poškodovani po raznih uimah. Fazno sem zasledoval vsa ta poročila ter čaikal, koliko kronic ho padlo posestnikom točke občine. Znano je vsakemu,, da je bila naša občina zadnja leta sem hudo prizadeta po raznih uimah, toča, povodenj, suša, mraz itd., a vkljub temu nismo dobili nobene podpore že od 1. 1902. Leta 1905. se je res obče govorilo, da dobimo 1200 kron podpore, ali od istih še do danes ni sliiha. Dne 13. decembra m. 1. je bila zares delitev podpore v Kozjem, in dobilo je zares nekaj kmetov podporo, kateri so bili po bivšem glavarju Vistariniju poškodovani, a nas so popolnoma izključili. Prosimo gg. poslance, da tukaj posežejo vmes! c Na Slivnici smo precej visoko na vrhu, zato ni čuda, če nam „Terglava blišče se vrhovi." Zvedeli smo za kandidata našega, Alojza Terglava, kmeta v St. Petru v Savinski dolini, temu hočemo dati 23. prosinca glasove. c Umrla je gospa Marija Jošt, mati g. Franjo Jošta. — V Gaberju je umrla gospa Neža Zupane, vdova po g. Janezu Zupaneu, stavb, podjetniku. C Zdolšek in Zabukošek sta dva enakovredna politika in že zadnjič smo izrekli obžalovanje, da je Podgoršek zbežal v Ameriko, sicer bi imel sedaj lepo troperesno deteljico v volilnem boju. Odvetniški kon-cipijent Zabukošek — v taki družbi hodi „kmet" Zdolšek okoli — je v Smartnem pravil, da si je izjavo obeh gg. bratov župnikov Zdolšekov izmislil dr. Korošec. Ali si upa dr. Zabukošek še to enkrat javno ponoviti? Juinak, na dan! Zabukošek je govoril namreč veliko neresnico, ker je menda mislil, da se aie bo izvedelo za njo. c Čebelarji, kateri so udi podružnice za Celje in okolico, plačajo udnino tudi naprej svoji podružnici ne pa v. vložnimi listki, katero jo priložilo čebelarsko društvo zadnji številki „Slovenskega Čebelarja"! Toliko v pojasnilo, da no bo kake zmešnjave. c Sv. Jnrij ob juž Žel. Katoliško bralno društvo pri Sv. Juriju ob juž. žel. ima dne (i. jan. 1908 ob 3. uri popoldne na Kuko-vičevem svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. c Pevskega društva v Braslovčah občni zbor se je vršil dne 6. t. m. na katerem jo bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. m. Perger, podpredsednik g. Janez Stemad. blagajnik g. T!. Dolakorda, pevovodja g. Nojnik, odbornika g. G. Marovt in g. m. Bošnjak, namestnika g. M. Pergcr in g. Rovšnik B. Brežiški okraj. b Ogenj. Dne 13, t. m. ob enih popoldne zgorela jo hiša J, Ferlič v Dobležicah (župnija Pil-štanjj. Ženske so pekle kruh, pa so že meuda preveč kurile, da so se saje vnele. Na podsltrešji so imeli ves živež za, se in za svinje, pa je vse zgorelo. Ce ne bi bilo nekaj pogumnih mladeničev priteklo na pomoč, zgorel bi morda osemdesatletni stari gospodar Zrjav, ki so ga naš gospod provizor šte le pred nekaj dnjevi previdli za smrt. Slava vrlim mladeničem, ker so z lastno nevarnostjo življenja rešili, kar se je še dalo! Hiša je bila sicer zavarovana, a premalo. b Zopet uboj. V nedeljo dne 12. t. m. zvečer je nastal tepež pred restavracijo v Sevnici. Neki pekovski pomočnik je udaril nekega zidarja z lato, ki je imela na koncu dolg rujav žrebelj, dvakrat tako nesrečno po glavi, da ta pade nezavesten na tla. Prenesli so ga v bližnji hlev, kjer i je kmalu umrl. b Tepež. Iz Šmarja pri Sevnici se nam piše: Na št. Janžev dan so šli sejmarji iz sejma iz Radeč. Po potu so so stepli, ter je eden dobil tako nesrečen udarec, da je dne 14. t. m. na svojem domu umrl. b Šmarje pri Sevnici. Kakor povsod, tudi pri nas kaj dobro napreduje slov. kat. izobraževalno društvo. Zato tudi moramo potrditi, da nas zelo veseli, da se je to društvo ustanovilo.Čeprav je še dr«, stvo mlado, vendar smo lahko vsi Smarčani ponosni na njega. Posebno pa nusvetujemo ¡vsem prijateljem društva, ki še niso pristopili, naj store to v najkrajšem času, kajti naše društvo ima posebno lepe in podučne knjige, kakor tudi časnike na razpolago. Zaito še enkrat kličemo Vsem našim prijateljem in prijateljicam: Pristopite k našemu katoliškemu društvu. In potem se bodemo tako združeni še lažje bojevali proti našim nasprotnikom in sovražnikom. Bodi vedno naše geslo: „Vsak za vse in vsi za enega" in lahko bode potem delovalo naše krščansko slov. kat. izobraž. društvo še uplivnejše koli dosedaj. b Šmarje pri Sevnici. V nedeljo 5. t. m. prestavila se je, kakor smo že poročali, društvena soba slovenskega katoliškega izobraževalnega društva od g. M. rMarkelna h g. Luka Senicatu. V novi sobi se jo zbralo veliko število članov in prijateljev društva. G. predsednik M. Markel pozdravil je navzoče ter najtopleje priporočal našie katoliško društvo. Nato je dal besedo tajniku g. F. Senica,tu. G. Senica je v svojem govoru posebno povdarjjal, da je treba združenja in zaupanja v društvo. Kajti društvo, zasnovano na narodno-katoliški podlagi je vir blagostanja, moči in ugleda. Dolgo je še zanimivo dokazoval, kay je dolžan vsak član storiti za mlado društvo, da dosežo svoj namen in cilj, ki si ga je začrtalo. Potem je prečital in na drobno razlagal društvena pravila. Potem so se sprejemali novi člani. Lepo, za naše društvo zelo pomenljivo je, da je vzrastlo število članov od 34 na 50. Videti je, da se tukajšno katoliško ljudstvo močno zanima za toli potrebno in koristno društvo. Želeti pač je, da bi se vsakdo,, ki se Čuti le količkaj narodno-katoliškega, dal vpisati v to društvo. Odbor bode, kakor smemo upati, napel vse sile, da bo društvo stalo na pravem mestu, ter ustrezalo vsem svojim članom v verskem in narodnem oziru. Dal Bog našemu društvu napredek in uspeh na otajajoči se ledini! b Zaročila sta se Živič Jože. posestnik v Ra-kovcu, in Ana Frjanč iz Kapel. Iz drugih slovanskih d< žel. ' t V Gradcu je umrla v 21. letu gdč. Miroslava Zvieržina, hčerka ces. svetnika in zemlje-knjižnega ravnatelja g. Eduarda ZSvieržina in svakinja g. prof. dr. Verstovšeka. Naše iskreno so-žalje! ! drobtinico. d 20 let poročen, a še ni videl žene. Prav romantično je življenje nekega C. Hoskina. Že 20 let jo oženjen, vendar svoje žene še ni videl, ker je bil slep. Naenkrat je po srečni operaciji spregledal ir. sedaj vidi prav dobro. Vse na okolu stoječe je videl in spoznal. Zelo želi videti svojo ženo, a ona prebiva sedaj v Colorado-Springs. Obvestili so jo o srečnem izidu operacije in brezdvomno bo takoj prihitela k možu. d Kolesa pri železniških vozovih. Znanstveno se je dokazalo, kako se obrabijo kolega pri železniških vozovih. Ce je prevozil železniški voz 1000 km, io povprečno vsako kolo izgubilo • 85 gramov teže. Ce se kolo zavira, izgubi teže še nadaljnin 45 gramov. Ce ta povprečna števila ne soglašajo pri vseh opazovanjih, je to odvisno od jakosti jekla, iz katerega so delana kolesa. Izrabljenje ko-es se ne vidi samonasebi tako veliko, a če se pomisli, koliko množico jekla se sčasoma izgubi, nastane vseeno veliko število. Vlak n. pr.. ki ima 25 voz, teče 100 km daleč. Ako bi se stehtalo kolesje pred vožnjo in po vož^ii, hj hjl primonjVpaj okol' 2 furtov. Vs^V d"" in vsako uro se to vrši in neprenehoma se manjša material železniških voz. Toda če bi so kolesa sa- mo izrabila, naj bi že bilo, a kolesa nel ostanejo več okrogla in treba jih je spiliti in ogladiti in pri tem so izgubi največ železa. Nazadnje, ko je izgubilo kolo že kakih 50 kg na svoji prvotni teži, se ga vrne v tovarno med staro šaro. Predno se to zgodi, mora preteči zavirano kolo 95.000 kilometrov, nozavirano pa 145.000 km, povprečno 125,000 do 130.000 kilometrov. Po teh računih teče kolo voza za osebe kakih 5 let. kolo tovornega voza na kakih 8 let. Smešnica. (P r e v i d n o.) Kaj bi storili, ako vam rečem, da ste lopov? — Tožil bi vas. — Kaj pa, ako to samjo mislim? — V tem slučaju vam ne morem nič. — Dobro tedaj, hočem samo misliti! d Žalostne razmere vladajo na Francoskem. Fraimasonom ni bilo dovolj, da 30 pregnali vse redovnike in redovnice iz Francoske, vrgli so se zadnji čas tudi na bolnišnice, kjer so z vso požrtvovalnostjo slregle usmiljene sestre. Tudi te so začeli preganjati in jih nadomeščati z raznimi brezverskimi postrežni-eami. Nedavno so pregnali brezverci usmiljemke iz veliike pariške bolnice, kjer so leta in leta delovale v blagpr bližnjemu in v zadovoljnost vseh poštenih ljudij. A kaj so brezvercem mari ubogi bolniki in postrežba! Da se le njim dobro godil V deželi, kjer je bil rojen sv. Vincenc Pavlanski, ustanovitelj družbe usmiljenih bratov in usmiljenih sester, nimajo 'njegovi duihovni sinovi in hčere miru in prostora. Da ne bi telesa sv. Vincenca framasoni onečastili, zato so njegovi duhovni sinovi, usmiljeni bratje, skrivaj odnesli ostanke svetnika iz Francoske dežele v Belgijo. Svetnik je moral zapustiti svojo rojstno deželo, kjer gospoduje brezverska druhal in se naseliti1 v tihem samostanu Athu v Belgiji, kjer bo varen pred verskimi preganjalci. — Take so razmere na Francoskem. Za take razmere se ogrevajo naši liberaljci in jih hvalijo po svojem časopisju. Pošten kristjan ne more in ne sme imeti nikakega stika s temi ljudmi. Zalto je dolžnost naša, skrbeti, da se ne volijo liberalci in ž njimi združeni socialni demokratje v noben zastop,' kjer bi mogli kaj škodovati. Zato vsi v boj proti brez-verskim liberalcem, zlasti pri bližnjih deželnozborskih volitvah. d Kje so izseljenci? Preteklih dni se je doigral na Reki zgodovinski dogodek. Izseljeniški parobrod „Slavonija" Cunard-Linie je odplovel v Ameriko popolnoma prazen — brez kakega izseljenca. Parnik, ki je svoječasno po nekoliko stotin izseljencev spravil v Ameriko, je odšel to pot brez potnikov, ker se ni niti eden izseljencev prijavil za pot v. Ameriko. d Ključ ocl stanovanja pogoltnila. Prošli četrtek se je v neki gostilni v Pulju dogodil žalostno-šaljiv prizor. Neka Alojzija Graber je prišla v gostilno in se prav pošteno navlekla dobrega istrijanca. Zvečer pride v ravno isto gostilno njen mož in videč svojo ženo pijano, jo je silil, da mora ž njim domov. Alojziji — koja je ravno tedaj bila v najrazpoložnej-šem elementu — se pa nikakor ni) ljubilo ustreči moževi' želji in jo je na uprav „resen" način odklonila. Mož videč, da z lepa nič ne opravi, počel je vikati na ženo, a pijana Alojzija še bolj na moža. Ko jo je hotel: s silo odtirati, tedaj pa pograbi Alojzija ključ od stanovanja in ga v jezi pogoltne, češ, sedaj pa pojdi domov, ako moreš brez ključa. Ali o joj! Alojzija je začela kričati in, vpiti na pomoč. Navzoči, videči veliko nevarnost za njeno življenje, so .¡o takoj peljali na ambulanco, kjer so zdravniki svetovali, naj se io nemudoma odpelje v deželno bolnišnico. V deželni bolnišnici so morali izvršiti na njej težko operacijo, da so izvlekli iz želodca precej velik ključ. Alojziji pa — koja leži v bolnišnici — se najbrže ne bo nikdar več ljubilo ključe požirati. d Ribji dež. Soimski lisi poroč jo o čudnem prirod-nera dogodku, ki ko je iz nit v Tes 1 ji, blizu gršk« mejo. Po sitnem dežju so b b polje, tr* niki in va-n pokr.ri z mnogimi in raznovrstnimi ribami. V-liko rib je bilo še živih Kmetje so nabral' rib okoli 60O kg, a me d temi so bile nekatero težke 12 do 16 kg. Ta uganka je bila hi;ro rešena. Mur*ki vihir, ki je d ig iil v zrak velik v- den steber skuhaj z r bam1, je odnesel ta steber za kakih ¿0 km od morsk- ga brega, ia spn tii i. višine na zemljo, kakor d ■ .• se obl.k. ntrgai. d Drobne vesti. Dunajski župan dr. Lueger je zopet zbolel vsled prehla jenj a. — Pravosodnega ministra angleške naselbine v Natalu je na lovu požrl krokodil. — Hudo zimo imajo na Nemškem. Okoli Kiela je padlo črez dva metra snega. — Na Danskem so taki snežni viharji, da je promet na vseh železnicah ustavljen. — Hči voditelja francoskih socialistov Jauresa, zelo izobražlena, nadarjena in lepa gospodična, je vstopila v samostan. — Iz obravnav glede Port Arturja prihajajo vedno bolj umazane stvari. — Na Finskem so izdali hudo proti-alkoholno postavo. Trgovina in prodaja alkoholnih pijač, žganja, vina in piva, je brezpogojno prepovedana. Prodala žganja bi se naj tudi pri nas prepovedala. — Vezuv je začel zopet delovati. Odprlo se je več novih žrel, iz katerih teče lava. — V Nju-Jorku je 160.000 delavcev brez dela. — V Gyonko na Ogirskem se je dolgo let mučil tamošnji lekarnar Nagy, da bi iznašil še hujše razstreljivo sredstvo, kakor je dinamit. Minoli teden se mu je to posrečilo, toda tisti trenutek se je ta mešanica razpočila in ga strašno razmnsarila. — V Rusiji imajo vsi vlaki zamudo vsled sdnega snežnega meteža. — V i Niu-.Torku so zgorele minoli petek tri hiše, od .; teh je bila ena 13 nadstropij visoka in je stala 24 mil. kron. Požarna brambn ni mogla gasiti,, ker njeno hrizralnice niso višje nesle kakor do 8. nadstro- pja. — Blizu Cikage v Ameriki so imeli dne 13. t. m. tako hudo točo, da so pretrgane vse telelonsko žice. — Od 5. dragonskega polka v Dunajskem Novem mestu je dezertiral dragonee Pavel Vogin. Na-Sli so ga črez nekaj dni v gozda zmrznjenega. Smešnica. Prevara. Stric: „No Pavel, »h si bil pri zobozdravniku?" — Pavel: „Da." — Stric: „Si kričal?" — Pavel: »Ne stric." - Stnc: „To je lepo, zato dobiš ¿0 vinarjev. Ah t kl s0 pametnejši, kot njihovi gospodarji." — B.: „vem to, kajti sam imam takega psa." Književnost. Knjigovodstvo, I. del, od Ivana Podlesnika, je v strokovnem in literarnem slovenskem časopisju našlo toliko priznanja, da ga ni treba bolj priporočiti. Tudi znanstvena revija „Cas" prinaša o tej knjigi v 1. številki t. 1. zelo pohvalno oceno. Te vrste knjig smo Slovenci dozdaj pogrešali. Ker je socialno vprašanje tudi gospodarsko vprašanje, umno gospodarstvo pa ni brez knjigovodstva, bo moral vsakdo, ki se s socialekonomskimi vprašanji bavi teoretično in praktično, poseči po tej knjigi. I. del, ki leži pred nami, obsega knjigovodstvo za društva, „Čebelice",, za mladeniče in gospodarje. Do-djane mnogoštevilne tabele pojasnjujejo besedilo. II. de] bo obsegal knjigovodstvo za zadruge, III. pa sistem dvojnega knjigovodstva za večje trgovine. Vsak del v tem delu je samzase celota in kar je v vsakem delu teoretično razloženo, je tudi praktično izpeljano. V tem tiči največja vrednost knjige, kakor tudi v tem,, da je poljudno pisana. Cena 3 K 20 v pri Kat. bukvami v Ljubljani, Kritična razprava o lurških dogodkih. Trije deli. Dr. Bertrin, vseučiliški profesor v Parizu. Cena 4 K 40 v. Prihodnje leto obhajajo katoličani po vsem izobraženem svetu 50 letnico Ifurške božje poti. Zato je ta knjiga znamenitega učenjaka tem večje aktualnosti. Na podlagi zdravniških znanstvenih virov objektivno presoja vse posamezne slučaje čudežnih ozdravljenj v Lurdu in dokazuje ničevnost nasprotni-ške razlage. Knjiga», je bila v „Času" in „Dom in Svetu" že obširno ocenjena in tu vnovič nanjo opozarjamo. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Kobzar, Tarasa Sevčenka (Leposlovne knjižnice V. zvfezek), preveden od najboljšega našega poznavavca ukrajinskega slovstva 1. Abrama, je vsled točnosti prevoda in samostojno obdelanega življenjepisnega in literarnega ter kulturnozgodovinskega materijala vzbudil občo pozornost in priznanje po vsem slovenskem dnevnem in slovstvenem časopisju. Cena 3 K 60 v. pri Kat. bukvapni v Ljubljani. Najnovejše novice. Slovenska kmečka zveza je v seji dne 15. jan. določila občni zbor za dan 6. februarja, in sicer če dobimo prostore, v C el j u. Lepake za Terglava! Te dni ratzpošljemo zaupnikom lepake za Terglava. Dovoljenje za nabijanje jo tokrat izprosila Kmečka zveza pri glavarstvih v Celju, v Mpziiv,u in v Konjicah. Nabijajte torej lepa,ke brez struliu povsodi, posebno pa okoli volišč. S finančne straže. Prestavljeni so gg. nad-pazniki: Ivan Gošer iz Leskovca v Podčetrtek in J. Kline iz Ptuja v Leskovec; v pokoj sta stopila nad-paznika gg. Vincen,c Kunej in Anton Smodej. Vera in politika. Liberalci se vedno zadirajo, da nima vera s politiko nič opraviti, da duhovniki vero zlorabljajo v politične namene. No, kaj pa oni sami? Znano je, kako so mešetarili z Roblekom in njegovimi rožnimi venci, ki Jih je zmolil,, in kronami, ki jih je dal za žalsko cerkev, in prvo sposobnost za poslanca, ki so jo zdaj našli na Zdolšeku, je bila, da ima dva brata duhovnika! Liberalci, pri-mite se torej le sami za svoj versko-politični nos, da ne bo drugim treba. V St. I l in v Slov. gor. je sinoči dne 15. jan. umrl gostilničar Celcer. S. m. v. 1.! Zadružno zvezo v Celju zapuščajo vsled njenega uzornega in cenega delovanja zadruge druga za drugo. Koncem 1. 1907. je izstopilo nad 50 zadrug. Kaj bo z Zadružnim domom, ka.j z Zveznim domom? Kdo bo pokrival primanjkljaje pri teh na j čast in slavo g. Joštu sedzidanih stavbah? Postaja Slivnica-Orehova ves. Za to :>ostnjo bo komisijnelni ogled dne 23. t. m. ob uri do-poludne. 'Jsffllta urgdni^tva 6. Gnngl. Jarenini: Bilo jo že v zadnji številki! Polzela: Vaš dni? dopis ni bilo mogoče včeraj sprejeti. Celje. Mozirje, Ribnica, Solčava. Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Lenart nid Laškim, Sv. Barbara v Halozah. Sk<>mr\ Kozjo, Tinje, Okič: Kar ni zastarelo, pride prihodnjič! Sv. Lovrenc: Stvar ae nam zdi nevarna in žaljiva. — Mali k: 1 m en in Poklok: Se bomo poučili in p itom priobčili! — Slov. Bistrica: Napad bi znal slabo vplivati. Uredite stvar doma. AL A OZNANILA. Vsaka beseda stane a vin. fi kreirati » spejmejo samo proti predplačilu. — Pri vpraianjih " sa apravniltvo se mora priložiti saamka aa odgovor....... Arlfldrue posestva ▼ Jareniui a gsopodarskim poslopjem vse a opeko krito, njiva, lep Esdonosnik in otudenee. Na aelo prijaznem kraju, 5 minut od ccrkve. Več se iive pri Antonu Pavaiee mizarja v Jarenini._____ itmpiljs in kavčuka, model« aa pradtiakarije, izdeluje po etri Karol Kamer, zlar •ar te graver v Mariboru, 3SK oliea titr. IS' Vhod: VTebirgasse 8. Star srebra denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t, d. kupe je A, kiifa*n t Maribora.__ Sriala sa časopise pripor «ia al drožtvaci v vseh velikosti r, iic-atii v Celja ________S4S j§t©Spne sire, najnovejše in najboljše kon-strukeij« z večletno garancijo priporoča I. Berthold v Ernovžn (Ehrenhausen), tovarna m stolpne ure z električno »trojno močjo. Dobo-daj isdelal 300 ur! 780 10—7 Izvrstna slivovka liter po 1 gld. 12 kr. iu vinika droženka se prodaja »smo na domu pri g. Jerič v Karčevini žtv. 128 pri Mariboru. 816 5—8 Voščene sveče priporoča za svečnieo Jožef Dnfek leeetar in svečar v Mariboru. 4 4—3 Iiukove Klade 6 m dolge, 40—55 m premere pri vrhu, kupi po ugodni ceni M. Grizold, Račje pri Mariboru. 00 0—0 2 pridna fanta, katera imata veselje do kovaške obrti, sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Matej Bregant, kovač v Orehovesi, pošta Hoče-Slivnica. 25 4-2 Mlad trgovski pomočnik iz dežele, mešane stroke, zmožen obeh deželnih jezikov, želi s 1. febr. v kakem trgu ali na deželi svojo službe spremeniti, Naslov na uredništvo .Slov. Gosp.". 28 2-2 Čevljarski učenec in novo izuče-ni pomočnik se sprejmeta pri Juriju Zanke, Zgornje Radvanje. 30 2-2 Trgovina in malo posestvo se takoj da v najem ali odda, blizu farne eerkve na lepem razgledu, naslov v upravništvu! 82 8-2 Strežnik ali hlapec za hišna opravila se sprejme takoj, v dijaškem semenišču v Mariboru. 46 1-1 Pozor, kmetje in fantje! V moj« lekarn fki praksi, katere izvršujem že 85 iei, se mi je posrečilo s časoma iznajt: sredstvo za rapt brk in laa, proti itpadafju las in aa odstranitev prhija (luskin; na glavi, to }e Kapiior St I. Gena je (franko na vsako pošto) s t lonfiič 8 K 60 v, 2 lončka 6 K, Prosim, d» se naroči a»mo od mene. N tslov jo: P. Jnr Si6, 'ekarn*r v Pahracu, Slavonije Deaar so pošlje naprej alt s poštnim poletjem. V tsoj* ickarnjiki praksi, kateru živrčajoa $e i bi 35 let, poerefilo se si je isnajti najboljšo sredstvo e» rast las, t. j. Kapiior št. i!. isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje pr-olja,; (inskiae) ca glavi. Cena (franko oa v^ako poli») je« »dan lomit 3 K 60 v, dva lončka 5 S. Trsta, da ti vaaka obitolj naročL Prosim, da se n«oil isao Od scene pod naslovom: P, Jnrifiid, iok»raar, Pakrae, Si», s unija. Denar so pošlje naprej ali a poifoiics povsetjeai. Galošne, prave ruske s znamko „Zvezda provodnik" priporoča Kosfit v Celju. 739 (i) P. Vinogradnikom naznanjam da imam 50,-tisoč eepljenih trt na prodaj in sicer vrste: Mosler na Portalis 10.000 Burgunder, v. Portails 10.00", laški Rizling Portalis 10.000. Silvaner Portalis 10.000, Gutedel. v. P. 5.000, Muškat Portalis 5.0U0; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. Ivan Verbjak, posestnik in trtnar. Sp. Breg. Ptuj. 1 8—3 Vinogradniki I. štajerske trsničar-ske zadruge pošta Juršinci pri Ptuju sprejema že sedaj naročila za nasadno dobo l'J08 —9 pod sledečim pogojem: Kdor naroči cepljene trte do 1. marca litOS ima po želji vsake vrste popusta 10 K pri tisoč komadih, od katerih se naj pošlje 10 odstotkov are. Kdor ima sortirane vrste trsne cepiče na prodaj, Silvaner, beli Burgundec in Muškat, kupi zadruga. 6 8-3 „trva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba v Celju" naznanja, da je gosp. Vincenc Ča-mem»l( izstopil iz njene službe in nima torej pravico zanjo dela prevzeti in tudi ne denar kasirati. — Slavnemu p. n. B občinstvu se najtepleje zahvalimo za dosedanjo nakl njenost in se priporočamo v nadaljni številni obisk. Posebno 1 opozorimo če radi izdelatve cerkvenih del in raznovrstnih nagrobnih spomenikov, katere dobavimo po najnižji ceni. Z velespoštovanjem r „Prva južnoštajer. kamnoseška industr. družba y Celja". i:-:-*-s» '.V?'-.;-:-' j i; , -S',' Vf..;.. iL Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žnsmn reg. zadr. z neom. zav, ki se vrši v posojilniških prostorih v Loki pri Žusmu da« 28. februarja 1908 ob dveh popoldne. i 89 i -1 Dnevni red.: 1. Poročilo načeistva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1907. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstve. i^mà v t.. ä ,s» .-ä-tii'^-m&Biïm A Oddala novega enonadstropnega šolskega poslopja s desetimi učnimi gobami za konference, i adučiteljevo stanovanje in dragimi postranskimi prostori pri Sv. Jnrju ob juž. žel. IMmena zniževalna dražba se bode vršila dne 26 prosinca 1908 ob devf ti uri dopoldne v stari deški šoli v Šentjurju ob juž. žel. Stavha se bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. — Izklicna cena znaša 1S0.050 K 33 vin. Stavbeni operat je razpoložen na ogled pri šolskem vodstvu v Šentjurju ob juž. žel. in pri okrajnem šolskem sveta v Celju. Vsak dražben k mora pred pričetkem dražbe položiti 13.005 K varščine. Kraini šolski svet Sv. Jnrij ob jež. žel. dne 5, prosinca 1908. Dr. josip Povalej, 41 2—1 tč. načelnik. HIHIHlHiHIHlHl PETER JAGODIC? podobar. pozlatar, slikar za cerkveuo umetnost Celje, Cerkveni trg štev. 4. ® ponižno priporoča svojo veliko novo delavnico pre- l čast. cerkvenim predstojnikom, dnhovnikom in obči- w nam, za izdelovanje altarjev, prižnic, križ. potov, ® božjih grobov, veakovrstaih podob itd. po znano prav nizkih cenah. — Priporočam tudi svojo specijaino -A. delavnico za ponovljenje, predelovanje zgoraj ome- §|| njenih del. Delo se izvršuje prav solidno, fino, za- ir radi moje mnogoletne prakse. — Na razpolago so večletna spričevala posebno od blag. g. arhitekta H c. kr. profesorja kon^ervatorija višjih c. kr. šol J. Wist, kateri moja dela že mnogo let vodi in kontro- m lira. Za mnogobrojna naročila se zgoraj pisani ^ priporoča. Kupim hišo pripravno za trgovino blizu cerkve. Naslov pove uprav-ništvo. 2 3-3 Proda se vsled pomanjkanja zdravja pol ure od župniške cerkve posestvo srednje velikosti z gospodarskim poslopjem, vinogradom, sado-nosnikom, njivami, travniki in gozdi. Kje, pove uprav. 9 8-3 Mizarskega učenca pie^meta^oj mizar Nim laj Beiskič Tegetthoffova c.-st* 44. Maribor. 835 S—3 Dimnikarskega učenca, ki zna slovenski in nemški, sprejme Matej Samide, Arvež št. 31. 42 1-1 Hiša se proda v okolici Maribora s gostilno in trgovino, 2 orala zemlje in posebej gozd. Cena 8000 gld., intabulacije 3< 00 gld. Naslov pod A. M. L. posterestante Maribor. 86 6-1 Za rokodelce, kovače, zidarje ali kolarje, zelo ugodno posestvo; okoli 5 oralov, s tremi prostornimi poslopji in kovačnico, zraven velike ceste, 20 minut od kolodvora je na prodaj. Naslov pove uprav-ništvo. 37 5-1 Oskrbnik, z malo otroci, se išče na malo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Dela malo. Dohodki: prijazno, lepo in prosto stanovanje, vrt iu sadje. Priležno za kakega rokodelca čevljarja, zidarja, krojača ali penzijoniranega rudarja. Nastop 1. aprila t. 1. Ponudbe se naj pošljejo d«> 1. februarja t. 1. na upravništvo tega lista. 43 2-1 Na prodaj v Razvanji pri Mariboru lepa zidana hiša s 3 sobami, z živinjskem in svinjskem hlevom, zemlje jo 2 orala. Vpraša se naj v Itazvanji h. it. 52. 43 3-1 z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne tormulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice itd. S = B = H Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za razne korporacije in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice :: :: :: 1.1, d. :: :: :: Koroška cesta št. 5. Pristopajte h Kmečki zvezi! Pozor! Čitaj! Pozor! Slavonska bilj e vina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter sc uvrsino in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, t žkeum dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kf.šljn, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje izborno, vipeh siguren. Cena je franko na vsako p Sto ca 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 «in. po povzetju ali ¿e se puSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici jc ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P« Jurišica, 656 lekarnarja v I\\kracu št 201. (Sla-orrja. pošta Juršinci pri Pfuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Občimi ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 720 (1) Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovan je izvrstno, v s peli siguren. Cena je za IS steklenic (1 dvnnojsto« riea,) ß K franko na vsako pofeto po povzetju ali de se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. iuriiiča, 656 lekarnarja v Pakracu fit 201. (Slavonij a. Zahvala. Povodom smrti naSega preljubljenega Janeza Haueic se zahvaljujemo prečast. gospodu župniku M. Ose-njaku, gospodu kaplanu R. Bratanič, gg. pevcem, vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na šentpetrovsko pokopališče ali ga obiskali v njegovi bolezni. Vsem Bog plati! Žalnjoča družina Kaučič in 45 1—1 Weichselberger. B » kotlap mmm I*tre.j, IPoštfcmii -taMo» in MARIBOR; Kasempis^e kt, IB j priporoča spoštovanim kmetovalcem kotla in najbo^žJ brlzgatalcft, I pri katerih jamči z% dobro in trpežno delo. l*®3»r»irifci *-s»fa® to» te »ena Ssa h tira. Kapnjea stari baker, cink (a mealag po tujboljii oenl. Ljutomerčana 5 akademični slikar in nčitelj risarstva 7se sedaj Gradec Muohapgasise 33. se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, ¡ roti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera. K ase < n itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarno slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje. zajamčeno pristno vino le iz ■ ormoškega okraja, raznih let- ■ nikov, ima veliko množino t ■ po nizkih cenah na prodaj Kletar« društvo v Ormožu. «i Karo! Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schiilersfcrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenika itd, Zataga i?|oiov!|@nih najrobnsh sp©- 4.6 menikov. Karol Sinkovi5? ključavničar in izdelevatsli motorjev in strsjat Maribor, Pij^jj»«»« »„ Ker postna bencin vedns dra^jij so najholjii za industrijo In poljedelstvo Cllmase Bohsel-meforji pri katerih stane en» korejska moč za eno uro 1'/, do 2»/, vinaija. Ti motoiji so lahko ogledajo t toku pri meni, Karol Sinke vid, 78 sastopnlh Cllmase Bohsel-m«ts?j«F. i m PHpurucam se visokočastiti duhovščini za Svečnico zaradi voščenih svečic in sveč najboljše kakovosti po najnižjih conah. Pošiljam franko. Z odličnim spoštovanje rti Igrane Gert 19 3—2. i svečar v Mariboru. T. Čast nam je, slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da smo naše glavno zastopstvo gospodu Ivan-U Bre;OVni)(-U V flVogirjll poverili z neomejenim delokrogom. Imenovani sprejemal bo vsakovrstna zavarovanja po jako nizkih premijskih stavkih in fcuiantmh pogojih. V nadi, da nas bode slavno občinstvo po posredovanju našega gosp. glavnega zastopnika s svojimi zavarovalnimi predlogi v prav zdatni meri razveseljevalo, znamenjamo s velespoštovanjem ogersko-francoska zavarovalna delniška družba „Franko Hongroise". Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju tre^iRtrovana zadruga z »enmrjeno zavezo). == O-la^T-ni trg- štev. 5, II. nadstropje. == Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 7t% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5°/# in 5 V2 *Vo 'n na °sebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izpos joje denar na zastavo vredrostnh papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 11. ure dopoldne in cd 2. do 6. ure popoldne. ga (k. 1.) Podpirajte le narodne trgovce brtnike Največja izbira manufaktnrnega in platnenega blaga, kakor volne za ženske in štofa za moške obleke se dobi pri ================ Grajska trg s št. 2. ss S a v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. 1 lili lil lllll 11 TTtTBTTT iasesrssssB» fl Pozor! kupovalci! ,Pri sv. Jožetu"! Jožef Ulaga v Mariboru r-------■—* Tegethofova cesta št. 21 ■■ a Trgovina z manufaktuniim, modnim in drobnim blagom Jlova trjovlnu spjv-ee urar, ©calas» U i rt IS p i„ zlatar = Mariboru : TepttilOffOUa CBStO StBV. 33, pripore a slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in n klastih ur ocal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih ceoah. Garancija več let. Vsi popravki se točno k»** in h tro izvršijo, a« a II* Grajski trg št* S priporoča svojo veliko zalogo sukuenoga in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprava za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. Si ■i iS E ■ sa priporoča svojo vel ko in najnovejšo zalogo manufakturnega blaga, kakor: velika'izber volnene obleke za jesen in zimo po jako nivski ceni, kakor tudi velikanska zaloga spleten:]! in drugih raznovrstnih robcev. — Dalje priporoča tudi jako dobro modno suk.no za mo?,ke obleke. Vsakovrstne preproge 1 de-je in rjuhe, platno za perilo, možke m ženske srajce, ter sploh Vr-e najrazličnejše perilo. --Vse po najnižji ceni!- Vsled ugodnega nakupa blaga m! je mogoče prodajati blaga 10 °/o cenejša kakor drugod. „CROATiA" edina hrvaška zavarovalnic?, osnovan* ud obalne svobodnega in ki-, glav. mesta Zagreba ,CR0ATIA , osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvnrnice, mline itd. ter premičnine, kakor: hiino opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih c nah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CUOATiA' v Trstn, Corno št. 1. Narodna gostilna = Pri pošti * Tovarna za glmske izdelke --------------v Račju =====ss=== /HSribOr, Tegethofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. SCa|s5jice sa želodčni Str» steklenica 50 vinarjev. Žganje ¡proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in u iih. Cena 1 K. izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premleta gline priznane najboljšo izdelke, kakor: patentovane zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeko, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarjo A. Glaser-jn. snifr^^si^T". BHMTMyiBajffirai Stane ena ! SVOJI K SVOJIM § mesto'lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Gbvni trg štev. 15. Sofšjin trg frgovinči s špecerijskim blagom In semeni : priporoča Ia BARTHELNOVO apno za poklajo : brusne in mlinske kamne vsako velikosti! :: :: :: :: :: :: :: :: :: :: :: :: la 1 v 1C ) N tro ni dom. Največji in naj cenejSi eksport. ur — srebrn ne, zlatnrne in optičnih predmetov. : Naročite najnovejši cenik brezplačno. h *■«,» 1 O'.jto i.fi>j ri«S-ik; FerUà l.»»knvar rv«*