OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo ysakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
'OL XXXII. — LETO xxxn.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, thursday (četrtek), OCTOBER 13, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 201
NOV GROB
szymanski
zjutraj ob 9:30 je pre-g ^ ^3, svojem domu John rodom Poljak, v 59 let. Stanoval je na
220ni	Ave., preje pa na
v R	Ave. Rojen je bil
clid	j® član Eu-
Del 1 343' American Legion.
je pri New Y©rk Central ^leznici.
zapušča žalujočo so-8ki^° Nettie, rojeno Markow-dva sinova ; Edward in ter dve sestri v Buf-^rs. Lottie Chajnacki in Helen Mazur. Pogreb se soboto zjutraj ob 9:15 '2 pogrebnega zavoda Au-Svetek, 478 E. 152 St., sv. Kazimirja na So-Ave. ob 10. uri in nato v grobnico na pokopa-Calvary.
v Mt. Sinai bolnišnici. ^Ja se v sobi št. 122, kjer jo
Domače vesli
operacijo
Alma Baril, hči Mr. in Vrh, 16100 Saranac Op"' srečno prestala težko
Ni
tllH'
'(ijJ^^.®^jice lahko obiščejo, že-ua, ui se ji ijubo zdiuVje Breje povrnilo!
^°»oka
j
)(j soboto sta se poročila |(^ ® ^etty Marolt, hčerka-edin-Cjy ^^anih kulturnih delav-
Marolt,
Vj^ Parkgrove Ave., in Mr. Fortuna, 15518 Sara-se je vršila v Marije Vnebovzete, po-®lavnost ob ogromni ude-v Slov. domu na Hol-^al Novoporočenca sta se ^ poročno potovanje v Hq . Go. Mlademu paru čestita-
ZAKULISNI MANEVRI, DA SE PORAZI SOVJETSKI PREDLOG ZA KONTROLO ATOMSKIH BOMB
LAKE SUCCESS, 12. okt.—Zedinjene države so začele zakulisno delovati, da bi se pri organizaciji Združenih narodov porazilo sovjetski predlog, da vse države razkrijejo število svojih atomskih bomb in da se upostavi učinkovito kontrolo za vsa orožja, tako navadna kot moderna. Ameriški predstavniki
Hi
in %
želimo vse najboljše
ohu!
Ovs
^odroci
higj.^'^odnickovi trgovini s po-Hil na 16013-15 Waterloo ste ^^hko ogledate nove vr-ki nudijo vsoudob-dobro spanje. Cene so nizke in po ogledu se % K, prepričali, da vam bodo j""*'«« ugajali.
naslova 8**495 urada SANSa
Slo^^Pretnembo naslova urada ®^ega ameriškega narod-(SANS) iz 3424 W. 9o g"' 385Jf W. 26 St., Chica-je spremenjena tudi številka, ki se sedaj
■ ^Awndale 2-0977. -—-
STARA 14 LET
z duhovnikom
- Ne-st;ara
nasprotujejo tudi sovjetskemu mirovnemu načrtu, po katerem bi organizacija Združenih narodov zahtevala od velikih sil, da sklenejo medsebojno pakt o nena-padanju.
Za oba sovjetska predloga ameriški delegatje pravijo, da jima je namen, da "zmedejo ljudstvo."
Ameriški delegatje vztrajajo na privatnih pogovorih z delegacijami ostalih držav, da nima nobenega pomena, da se razkrije število atomskih bomb, kakor to predlaga Sovjetska zveza.
Zedinjene države pripravljajo lastno resolucijo
Delegatje Zedinjenih držav z namenom, da bi onemogočili sovjetske predloge, pripravljajo lastno resolucijo, v kateri sicer ni govora o atomskem orožju in razkritju oboroževanja, pač pa resolucija potrjuje principe Združenih narodov, opozarja na obtožbe o kršitvah človeških pravic in svobode obveščanja ter ugotavlja, da je sklenitev vsakih nadaljnih mirovnih paktov odveč. '
Pričakuje se, da bodo Angleži podprli ameriško resolucijo.
Sovjetski delegat Andrej Višinski je 12. septembra pozval organizacijo Združenih narodov, naj obsodi Zedinjene države in Angli jo, ki da vršita priprave za novo vojno. Obenem je zahteval, da se prepove uporabo atomske energije za vojne namene in upostavi učinkovito kontrolo atomske energije. Končno je Višinski zahteval, da Generalna skupščina priporoči Zedinjenim državam, Sovjetski zvezi, Angliji, Franciji in Kitajski, naj sklenejo medsebojni mirovni pakt.
Gornjo resolucijo bodo ameriški delegatje skušali poraziti v Političnem odboru Generalne skupščine prihodnji teden. Resolucija je kljub nasprotovanju Zedinjenih držav bila vključena na dnevni red Generalne skupščine.
k.	m".: i2:oit'
'^®novana, 14 let
Dili
^ Posf danes izjavila, da h nosna zaradi duhov^ k-^lad ^^^eremu je odhajala. S	j® izjavila, da je
■'i. (j^^^.^^ečena, ko so ji pove-ort velik greh, ker je J^ošaje s svojim duhov-hii - • •
J^Vii J James Louis Pettit
—»Jajc b bVUjmi uuiiuv-
^ iijenem mnenju je to
pa je baptistični du
^ nedolžen. Rekel je, tožbe deklice neresnič-% izpuščen pod poroš-
4^^
tv	deklice neresnič-
^'OOO.
Spellman pravi, da ni zarotnik
NEW YORK, 12. okt.—Kardinal Francis Spellman, ki se je pravkar vrnil iz Evrope, je danes izjavil, da ni sodeloval pri zaroti, ki jo je na Madžarskem pripravljal sedaj zaprti kardinal Mindszenty.
Spellman je izjavo podal v zvezi z obtožbami sovjetskega tiska, ki pravi, da je new-yorški kardinal dal Mindszentyju $30,-000, da se z njimi financira zaroto proti sedanji madžarski vladi.
Kot pravi Spellman, je new-yorška nadškofija res razdelila v Evropi več milijonov dolarjev, toda trdi, da je ta denar bil poslan le za "pomožne akcije" in potom priznanih agentur.
"Če bi se s $30,000 lahko zagotovilo demokracijo z vsemi njenimi svobodščinami v kateri koli državi; pod sovjetsko dominacijo, vsi naši vojaki in njihovi sorodniki bi vedeli, da je to največja kupčija, ki je bila sklenjena, odkar še je Manhattan kupilo od Indijancev," je rekel Spellman.
» Medtem pa sovjetski in drugi časopisi v vzhodni Evropi zagotavljajo, da je Spellman bil eden od glavnih sodelovalcev Mind-szentyja, pri poskusu, da se strmoglavi sedanjo madžarsko vlado in upostavi v srednji Evropi nekakšno katoliško kraljevino.
PIANO ZDROBIL DVA OTROKA PRED OCMI MATERE
CORTLAND, N. Y., 12. okt.— Mrs. Andrew Stebbin je danes bila očevidec, ko je 400 funtov težak piano zdrobil njena dva sina, enega starega tri, drugega pa štiri leta.
Mrs. Stebbin je odmaknila piano od zida, ko je pospravljala sobo. Dva otroka sta se nahajala za pianom, ko ga je odmaknila, Vsled neke deske, ki je popustila, se je piano prevrgel in padel na otroka.
USTRELILA MOŽA, KER SE JE BALA, DA BO ZNOREL
KNOXVILLE, la., 12. okt. — Mrs. Frances Gasparovich, stara 48 let je danes priznala, da je ustrelila svojega moža, ker se je bala, da bo znorel. Moža je ustrelila, ko je spal.
Mrs. Gasparovich se je sama podala v noči na policijsko postajo, da bi naznanila, da je izvršila zločin.
DEKLETA MOJGA ŽENO, SEM NAŠEL POROČENO
NEWTON, N. C., 12 okt. — Mrs. Abel L. Huitt, ki je bila srečno poročena 22 let, bo morala urediti neke pozabljene zadeve na sodni ji. Njen prvi mož se je po 26 letih odsotnosti vrnil "domov."
Sivolasi Archie Cline, star 65 let, ki je izginil leta 1923 in se od. takrat potepal po svetu, ni slutil, da je njegova žena našla drugega in z njim srečno živela v zakonu. Prišel je, potrkal na vrata in ko jo je zagledal, ji je rekel, da jo še vedno ljubi.
Danes se je Cline spet odpravil v široki svet. Žena mu je povedala, da se je ponovno poročila, da je srečna in da za njega ni prostora v hiši.
"Prišel sem domov, če ne drugo, vsaj da umrem v miru/' je rekel Cline. "Toda kot zgleda, bom moral iti naprej."
Mrs. Huitt ni hotela pojasniti, kako je prišlo do tega, da se je njen mož podal po svetu, kjer je bil zgubljen celih 26 let.
ŠKOT DOBIL NOBELOVO NAGRADO ZA MIR
OSLO, 12. okt. — Bivši šef poljedelske in prehranjevalne organizacije, ki je bila ustanovljena v okviru Združenih narodov. Lord Boyd Orr je danes dobil Nobelovo nagrado za mir za leto 1949. Po mnenju posebnega odbora, ki določa Nobelove nagrade, je Orr, ki je po poreklu Škot, največ prispeval za svetovni mir v tekočem letu. On je sedaj predsednik Svetovne federalne vlade in zagovarja sodelovanje med vsemi državami sveta.
Nobelova nagrada za mir znaša $21,889.30. Orr je izjavil, da denar ne bo sprejel, odnosno da ga bo daroval za pobijanje lakote na svetu.
Med kandidati za Nobelovo nagrado so bili tudi Mrs. Eleanor Roosevelt, papež Pij XII. in argentinski diktator Peron.
MARŠAL TITO NE BO OBISKAL LONDONA
LONDON, 12. okt. —Angleško zunanje ministrstvo je danes formalno zanikalo govorice, da bo baje jugoslovanski ministrski predsednik Maršal Tito v kratkem prišel na obisk v London.
Govorice o Titovem potovanju je sprožila organizacija pro-ti-fašističnega grškega mednarodnega akcijskega odbora Bruselju, ki pravi, da bo Tito kmalu obiskal tako Pariz kot London.
FRANCOSKI KOMUNISTI NAPADAJO MOCHA
PARIZ, 12. okt. — Francoski komunisti so danes ostro napadli Julesa Mocha, katerega je predsednik Auriol imenoval za ministrskega predsednika in mu poveril, da sestavi novo francosko vlado.
Komunisti pravijo, da je Moch "morilec." Obtožujejo ga, da je kot socialistični član bivše vlade ukazal policiji, naj strelja na stavkujoče delavce.
MOŽ Z DVEMA ŽENAMI STORIL SAMOMOR
FORT WORTH, Tex. 12. okt. — Za 32 let starega Normana R. Lewellena sta dve ženi bili več kot preveč. Zato je Norman storil samomor.
Lewellen je najprej prvo ženo pripeljal k drugi, se pogovoril s svakinjo svoje prve, legalne žene, spil kozarec vode in se zastrupil s pilulami.
Državni tajnik napadel Sovjetsko zvezo radi nove nemške republike
Senat zavrgel nominacijo Oldsa
WASHINGTON, 13. okt.—Danes zjutraj je senat s 53 proti 13 glasovom zavrgel Lelanda Oldsa, katerega je predsednik Truman tretjič imenoval za člana Federal Power Commission.
Olds je kot član omenjene komisije služil dva termina. Toda pri imenovanju za tretji termin je skupina senatorjev prinesla na dan neke članke, ki jih je proti kapitalizmu pisal Olds še leta 1920. To je bil glavni razlog, da Olds ni bil potrjen za tretji termin, čeprav se je predsednik Truman močno zavzemal za njega.
Pred današnjim glasovanjem je demokratski senator Edwin C. Johnson odprl debate z ostrim napadom na Oldsove članke iz leta 1920. Rekel je, da noben komunist ni tako vztrajno sledil partijski liniji, kakor jih izražajo Oldsovi članki."
Oldsa je napadel tudi senator Irving M. Ives, ki je izjavil, da njegovi članki proti kapitalizmu razkrivajo njegovo osebno politično in ekonomsko miselnost, ki 'je popolnoma sovražna demokratični vladi v svobodni družbi."
Za Oldsa se je zavzemal senator Wayne L. Morse, ki je dejal, da bi se moralo vzeti vpoštev rekord Oldsa, ne pa njegove članke, ki jih je že davno zavrgel. Toda večina senatorjev se ni dala prepričati.
Oldsa je prvič imenoval za člana komisije predsednik Roosevelt in sicer leta 1939. Pozneje ga je Roosevelt ponovno imenoval v letu 1944. Takrat je senat, ne glede na Oldsove članke iz leta 1920, potrdil obe nominaciji.
Informacije za naše delavce
Glasom najnovejšega zakona brezposelnostni podpori, se mora delavec, M pride ob delo (ne po svoji krivdi), takoj prijaviti na tozadevnem uradu. Pod prejšnjim zakonom se je brezposelni delavec javil šele potem, ko je bil brez dela nad teden dni, in čakati je moral tri tedne, predno je dobil brezposelnostno podporo. Zdaj, če se ne javi, takoj, tvega zgubiti na podpori.
Nova postava postane veljavna v torek, 18. oktobra. Po prijavi na uradu za brezposelnostno podporo, morate čakati še teden dni, predno pričnete dobivati podporo.
Administrator urada za brezposelnostno podporo. Frank J. C'ollopy je posebno povdaril, da ima delavec, ki se takoj prijavi v uradu, ko zgubi delo, boljšo priliko dobiti drugo delo potom urada.
Poleg prijave, pa mora biti vsok brezposelni delavec pri pravi jen sprejeti drugo delo,, za katero ima zmožnosti, če odklo m, zgubi pravico do brezposel-nostne podpore.
SV. OČE BI VRNIL ANGLIJO "PRAVI CERKVI"
CASTEL GANDOLFO, 13. okt.—Papež Pij XII. je danes izjavil, da kar "gori od vneme in skrbi," da bi se Anglija vrnila naročje katoliške cerkve. Skupini 200 angleških romarjev, članov katoliške mladinske organizacije, je sv. Oče rekel, da bi morali postati aktivni mi-sionarji za "to veliko odrešilno delo."
Ni dvoma, da papež še vedno pričakuje, da bo Anglija ponovno prišla pod cerkveno oblast Vatikana, s katerim je pretrgal zveze kralj Henrik VIII., ki je v 16. stoletju zavrgel tedanjega papeža in ustanovil anglikansko cerkev.
DUŠEVNI MIR JE ISKAL V CERKVI
MOLINE, 111., 12. okt.—James C. Jones je na policiji izjavil, da je kradel samo po cerkvah, ker da je pri takšnih tatvinah "iskal duševni mir."
LJUBI GA, PRAVI
KNOXVILLE, Tenn., 12 okt. — Policija je aretirala nekega Roberta Campbella, ko se je njegova žena pritožila, da se je napil, jo natepel in vrgel skozi okno stanovanja. Drugi dan je prišla Mrs. Campbell na policijo, položila $250 poroštva in zaprosila, naj ji moža izpustijo iz ječe.
(Nova republika vzhodne Nemčije je bila objavljena včeraj. Na tisoče nemških policajev je marširalo po ulicah vzhodnega Berlina. Velikih parad se je udeležila tudi množica nemških civilcev).
"Ta dolgo pričakovana sovjetska stvaritev se ostro razlikuje od zapadno nemške države, ki je bila ustanovljena na popolnoma ustavni in popularni osnovi," je rekel Acheson in pristavil, da vzhodno-nemška vlada ni bila ustanovljena na osnovi svobodnega mandata ljudstva.
"Ta vlada bo podložna in kontrolirana vlada, kajti njene akcije ne bo za kulisami dirigiralo ljudstvo sovjetske zone, pač pa Komunistična stranka, ki jo upravljajo iz Moskve. Takšna vlada nima pravice, da bi po demokratskem standardu govorila v im'fenu nemškega ljudstva iz sovjetske zone. Še manj pa, da bi govorila v imenu cele Nemčije."
Protest vzhodno evropskih držav zavržen
Acheson je tudi zavrgel protest Poljske, Češkoslovaške, Ru-munije in Madžarske proti ustanovitvi nemške vlade v Bonnu. Omenjene države so ostro obsodile akcije zapadnih sil, ker menijo, da je to poskus, da se upostavi novo napadalno Nemčijo, ki bi ogrožala njihovo varnost.
Državni tajnik je rekel, da so omenjene države poslale te proteste bolj v interesu ene zunanje sile, Rusije, kot pa v interesu svojega lastnega ljudstva.
Pred časnikarsko konferenco je Acheson imel pogovor s senatorjem Tom Connallyem in ostalimi člani senatnega odbora za zunanje odnošaje. Na tem sestanku se je razmotrivalo o položaju na svetu.
Connally je sporočil, da se je pk-ecej napredovalo pri pogajanjih z Rusijo za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Na posvetovanjih pa se je tudi govorilo o položaju na Kitajskem. O tem je podal poročilo ameriški delegat pri organizaciji Združenih narodov Philip C. Jessup.
WASHINGTON, 12. okt.—Državni tajnik Dean Ac-cheson je danes na časnikarski konferenci napadel novo vzhodno nemško repubhko, za katero je rekel, da je "delo Sovjetske zveze."
Acheson je dejal, da se je vlado te nove republike predstavilo kot "svobodno in neodvisno vlado," v resnici pa bo komunistična stranka diktirala njene akcije iz ozadja. Sama stranka pa bo po zagotovilu državnega tajnika dobivala navodila iz Moskve.
Vzhodno nemška vlada je bila nujno potrebna
BERLIN, 12. okt. — Komunistični ministrski predsednik vzhodne Nemčije Otto Grote-wohl je danes izjavil, da je Sovjetska zveza bila prisiljena, da zaradi resne vojne grožnjo ustanovi vzhodno-nemško vlado.
Grotewohl je poudaril, da je zedinjena Nemčija bolj potrebna sedaj, kot pa kdaj koli poprej. V svojem govoru, ki ga je imel pred skupno zbornico parlamenta in senata vzhodne Nemčije, je rekel, da bo novo-usta-novljena vzhodna nemška republika plačala vojno odškodnino Sovjetski zvezi in odstranila bedo, ki jo je ustvarila vojna.
Ministrski predsednik vzhod-no-nemške države je govoril tudi o bivših nacistih. Rekel je, da bodo vsi oni, ki niso vršili zločine, dobrodošli, če želijo sodelovati pri združitvi Nemčije. Kar se pa tiče vlade zapadne Nemčije, ki je biiA ustanovljena v ame-iški, angleški in francoski okupacijski zoni, pa je Grotewohl dejal, da je ta vlada "lutkarska vlada, ki je bila ustanovljena v Londonu."
Grotewohl je tudi obljubil, da bodo v novi vzhodno-nemški državi sprejeti strogi zakoni proti preganjanju Židov. Kot znano, je za časa Hitlerja bilo v Nemčiji pomorjenih blizu 6,000,000 Židov.
KNISLEY BI RAD KANDIDIRAL PROTI LAUSCHETU .
COLUMBUS, O., 11. okt - ^ Bivši državni blagajnik Clarence. H. Knisley je danes izjavil, da bi bil pripravljen kandidirati proti guv. Lauschetu za demo kratsko guvernarsko nominacijo prihodnjega leta.
Knisley je rekel, da se za enkrat še ni odločil, da pa so mu obljubili podporo nekateri demokratični voditelji. Baje bi ga podprli tudi oni, ki so lani podpirali Ray T. Millerja proti Lauschetu.
BOLNIŠNICA NI ODGOVORNA ZA SAMOMOR FORRESTALA
WASHINGTON, 11. okt. — Mornariški tajnik Matthews je danes odobril poročilo preiskovalnega odbora, soglasno s katerim mornariška bolnišnica, v kateri se je nahajal duševno bolan bivši obrambni tajnik For-restal, ni odgovorna, ker je Forrestal storil samomor,
RUSIJA BO PREKLICALA PAKT Z ANGLIJO?
LONDON, 10. okt.—Angleški krogi so zelo vznemirjeni, ker so se začele širiti govorice, da bo baje Sovjetska zveza preklicala pakt z Anglijo, ki je bil sklenjen leta 1941.

, Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Fred Bashel, 15401 Grovewood Ave., in jima pustile v spomin zelo hčerkico-drugo v družini. Mati in dete se dobro počutita in se nahajata v MacDonald House bolnišnici. Srečni oče je sin poznane družine Mr. in Mrs. Gasper Bashel, 18913 Cherokee Ave., ki sta postala zopet stari oče in stara mama, — Čestitamo!

____
-$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____
For Three Months—(Za tri mesece)________
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1870.
ZDRUŽENI NARODI PO ŠTIRIH LETIH
Generalna skupščina Združenih narodov, ki je otvorila svoje četrto redno zborovanje na Flushing Meadows, Long Island, dne 20. septembra, je zbornica te organizacije za svetovni mir in sestoja iz predstavnikov vseh priključenih dežel, ki imajo vse enakopravno reprezentacijo. Njeno zborovanje torej lahko smatramo za pozorišče, na katerem se preiskušajo smernice vključenih dežel, velikih in malih. Ker so mnoge male dežele pokazale precej neodvisnosti, je generalna skupščina skušala igrati vlogo posredovalca in pomirjevalca v sporih velikih sil, a vpliv skupščine je stalno naraščal tekom prvih štirih let njenega obstoja.
Za druge organe organizacije Združenih narodov, so bila prva štiri leta doba uspehov in razočaranj obenem. Razočaranja so bila posledica trenj, nekaterih resnih, med velimi silami. In baš radi teh trenj in razlik med velikimi silami, ni dobil naprimer Varnostni svet oboroženih sil za uveljavljenje akcij v prid ohranitve miru; nič ni bilo storjenega za resno uvedbo kontrole nad atomsko silo ali pa regulacijo in zmanjšanje drugega orožja. Na teh poljih, pravi tajnik Združenih narodov Trygve Lie, bi bilo potrebno soglašanje med velikimi silami, tudi ako pravice veta v Varnostnem svetu ne bi bilo. Navzlic gnanim razlikam in nesoglašanju, pa Združeni narodi podvzemajo korake za izravnanje sporov med včlanjenimi deželami. Naj navedemo nekatere nedavne uspehe Združenih narodov v korist miru;
Posredovanje in pomirjevalni vpliv te organizacije je ustavil bojevanje v Palestini in zbližal nasprotne si stranke ter s tem ugladil pot končnemu sporazumu in rešitvi problema, ki ga niso mogli izravnati nobeni poskusi tekom dobe tridesetih let. ^druženi narodi so tudi napravili konec vojskovanju v Kasmiru,"provinci v Himalajskih gorah. Dve članici Združenih narodov, Indija in Pakistan sta si lastili pravico kontrole čez to provinco, nazadnje pa pristali na rešitev vprašanja potom plebiscita. Sredi letošnjega leta so nastale nove potežkoče, ali do bojev ni prišlo.—V Berlinu je bila ukinjena blokada in Svet zunanjih ministrov, ki se ni sestal 16 mesecev, je bil pozvan nazaj v akcijo radi stalnega prizadevanja Združnih narodov v smeri poravnave.
Poleg prizadevanja ohranitve miru, se je organizacija Z. N. polotila delovanja, da odpravi temeljne vzroke vojn, ki imajo svoje korenine v lakoti, revščini, boleznih in socialni negotovosti. Na tem polju deluje ekonomski in socialni svet ter druge organizacije Z. N., kot n. p. Zivežna in agrikulturna organizaciji ter Svetovni^ zdravstvena organizacija, dalje Mednarodna delavska organizacija, Mednarodna organizacija za begunce in Vzgojna, znanstvena ter kulturna organizacija. Vse te organizacije Z. N. so sicer še vedno v razvojnem stanju, ali vkljub temu so imeli od njih delovanja doslej koristi milijoni ljudi po svetu. Združeni narodi so prevzeli nase odgovornost za kakih 200 milijonov ljudi živečih v odvisnih predeljih in kolonijah k Z. N. pripadajočih dežel. Tu deluje Poverjeniški svet Z. N., ki se prizadeva dvigniti ta ljudstva do končnega samovladanja in neodvisnosti. Naša družba ne more obstajati brez zakonov, zato se Z. N. potom svojega Mednarodnega sodišča polagoma oblikuje svetovne zakonodajo s pomočje mnogih ukrepov generalne skupščine. Vesoljna izjava človeških pravic, dasiravno še ni zakonita, vendarle pomeni korak naprej v evoluciji svetovnih zakonov. Pripravlja se tudi sestav človeških pravic, kar bo postavno obvezovalo dežele, ki bodo ratificirale covenant. Korak naprej je lani sprejet ukrep proti uničevanju etniških, političnih in verskih skupin. Taki so uspehi Z. N. v kratki dobi štirih let.
—Common Council
UREDNIKOVA POŠTA
Priredba SANSove podr. št. 39
Cleveland. O. — Komaj je minula sezona piknikov, pa že ponujamo eden drugemu vstopnice za igre, koncerte in varijet-ne programe raznih kulturnih in drugih organizacij, katere imajo svoje priredbe naših Narodnih domovih. Namen teh priredb je dvojen: prvič, da obranimi našo kulturno tradicijo v svrho vzgoje in zabave; drugič pa seveda, da dobimo
gmotna sredstva za vzdrževanje dramskih in pevskih zborov.
Poleg kulturnih društev pa imamo ameriški Slovenci že več let tudi dobrodelno organizacijo Slovenski Ameriški Narodni Svet (SANS), kateri vrši plemenito nalogo s tem, da zbira denar za razne človekoljubne namene v Sloveniji. Tako bo imela otroška klinika v Ljubljani najmodernejšo ameriško opremo, kupljeno s SANSovimi prispevki. In kdo naj popiše ve-
selje nesrečnih jetičnih bolni kov v ondotnih sanatorijih, ko so prejeli veliko količino dragO; cenega zdravila "streptomycin", kateri je rešil marsikomu življenje. V najhujši stiski takoj po vojni je SANS poslal v Jugoslavijo mnogo živeža in obleke. S tem pa SANSova naloga še ni končana, kajti vsled bojkota "bratskih" držav in gigantskega programa petletke, je potreba še vedno zelo nujna.
V	Clevelandu imamo kar tri SANSove podružnice, katere so prispevale že lepe tisočake v dobrodelne namene. Zahvala za to gre seveda požrtvovalnim društvom in zavednemu občinstvu. Največ je prispevala St. clairska podružnica št. 39, katera ima tudi največji delokrog. Njene priredbe so vedno uspešne, kar ji daje pogum za na-daljno delo. In tako je članstvo sklenilo, da bo imelo zopet lepo priredbo v nedeljo, dne 16. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na vspo-redu bo burka v treh kratkih dejanjih "Zdravnikov strežnik", ))etje in govor. Igra bo to pot prvič vprizorjena v Clevelandu. Njena vsebina je zelo komična in zabavna. V izčrpku se za vrši tako-le:
Profesor dr. Čuden (John Čeh) spiše razpravo o koleri, ter ukaže svojemu strežniku Janezu (Frank česen), da jo ponese na vlado. Navihani Janez pa ob profesorjevi odsotnosti napiše v spis nekaj svojih neslanih opazk, kar postavi vso profesorsko učenost na glavu. Pa to še ni vse. Janez si nato natakne na nos profesorjeva očala, na glavo cilinder, na život pa frak. In glej, prav tedaj pa pričnejo prihajati, nebodijih-treba — pacienti. In ubogi Janez je, hočeš nočeš, moral igrati vlogo profesorja. Ne bom vam pravil kako bo ta predrz-než "zdravil" te bolnike, toda kdor bo prišel na priredbo, ta ne bo zlepa pozabil Janezovih "receptov." Smeha pa ne bo povzročal samo Janez, temveč tudi njegovi "pacijenti", zlasti dva kmeta. Ampak Janezova zabava traja le toliko časa, dokler se profesor ne vrne iz vseučilišča. Tedaj pa nastane ogenj v strehi, kajti razočarani bolniki naprtijo Janezovo mazaš-tvo in druge lumparije na profesorjevo grbo. Ubogi profesor pride vsled tega skoraj ob pamet. Ampak tudi Janez prejme plačilo za svoje burke. Orožniki ga aretirajo ker je nekemu mesarju nos razbil. S tem se končajo Janezove pustolovščine.
V	igri nastopijo sledeči: John Čeh, Frank Česen, Anton Ep-pich, Joseph Sircel, Andy Turkman, Frank Kokal, John Kre-bel, Anton Smith, Tony Peru-šek. Frank Eleršič, Joseph Okorn in Chas. Vertovšnik. Režijo vodi F. česen.
Kot govornik bo nastopil jugoslovanski konzul Vinko Knol. On je mlad in prikupen Slovenec, kateri nam bo nedvomno povedal marsikaj zani-mivegg iz stare domovine. Na vsporedu nastopi tudi pevski zbor "Zarja". Po vsporedu se bo vršila prosta zabava v prizidku. Javnost je vljudno vabljena na to priredbo.
Frank Česen.
enakopravnost
če bratsko prepevan! Naj naš narod še dolgo prepeva njemu v blag spomin!
Koncert bo 6. novembra ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice so po en dolar. Vsi ste vljudno vabljeni!
E. S.
PRIMORSKE VESTI
Klub Ljubljana
Ko malo pogledamo zgodovino, ne moremo si misliti, da čas tako hitro beži, da je že 20 let, odkar je bil klub ustanovljen. Značilno je to, da klub še danes stoodstotno obstoji.
Vprašanje je, zakaj klub obstoji na tako močni podlagi? Iz razloga, ker je bil ustanovljen za procvit Bele Ljubljane. Tega gesla se še danes drži.
Predzadnjo sejo so si člani in članice ogledali podzidavo nove dvorane. Presenečeno so vzklikali, da kaj takega niso pričakovali. Posebno ne, da je dvorana tako mojstrsko v delu. Kaj bo šele, ko bo dokončana! Kmalu bi še na sejo pozabili, da ni predsednik opozoril, da je čas, da gremo in pričnemo s sejo-
Kakor rečeno, tako storjeno. Seja se je pričela, in ko je prišla točka v korist dvorane, je bilo predlagano in podprto, da priredimo eno veselico v korist dvorane. Sklep je bil sprejet soglasno.
Po kratkem razmotrivanju smo prišli do zaključka, da bo najbolj prikladno, če priredimo maškeradni večer 23. oktobra ob 4. uri popoldne.
Dragi prijatelji in prijateljice! Vsem vam je dobro znano da je zgraditev narodnega do-mo povezana s težkočami. Iz tega razloga Vas vabim, ako ste dobre volje, da nam priskočite na pomoč, da bo uspeh boljši. Kuharico imamo v tej stroki jako nadarjeno; to je naša Mrs. A. Barkovic. Imamo pa tudi izvrstne natakarje, kar pa se tiče muzikantov, lahko rečemo, da bomo plesali kar po zraku.
Torej nasvidenje v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave!
George Nagode.
Odmevi Glasbene matice
Cleveland, Ohio. — Kot vedno marljivo na delu in v spodbudo slovenskim kulturnim prireditvam, se Glasbena Matica pripravlja počastiti z enim delom koncerta našega slavnega pesnika Fianceta Prešerna ob stoletnici njegove smrti.
Z dobro izbranim programom pod vodstvom Ivana Zormana. Glasbena Matica nudi Slovencem še enkrat priliko slišati in občudovati delo našega ljubljenega pesnika Prešerna v najvišji obliki, to je v pesmi.
Sladak je užitek in last pesniškim verzam, ali dvoje slajši
Varijetni program podružnice SANS št. 39
Podružnica SANS št. 39 bo prihodnjo nedeljo 16. oktobra priredila zanimiv varijetni program.
Ker je sezona piknikov minila, se je pričela sezona plesov, priredb, iger in koncertov v naših narodnih in delavskih domovih.
Kot rečeno, se bo ena prvih takšnih prireditev vršila prihodnjo nedeljo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek programa bo ob 4. uri popoldne. Ta zanimiv varijetni program bo podan v korist otroške bolnišnice v Sloveniji. Vstopnina je samo 75 centov.
Po programu bo v prizidku vesela, prosta zabava.
Ker je naša organizacija SANS poštena organizacija in je že veliko storila za naše potrebne in bolane, posebno mlade rojake v stari in poleg Amerike še vedno ljubljeni domovini, je naša dolžnost, da pridemo na ta varijetni program.
Iskreno vabim tudi članstvo in prijatelje naše podružnice št. 48 v Collinwoodu.
Torej na svidenje v nedeljo 16. oktobra v SND na St. Clair Ave.!
Anton Jankovich.
SECURITY
t
Fašize mse šopiri
Ob potuhi anglo-ameriških oblastnikov se je pričel v Trstu porajati fašizem že nekaj mesecev po zlomu fašizmu. Sedaj pa se že kar na veliko šopiri in snuje celo nove vojaške formacije, med drugim fašistično mi-litaristično zvezo ANA J, ki omejuje sprejemanje svojih članov na udeležence d'Anunzijeve-ga "pohoda" na Reko po prvi svetovni vojni, na pripadnike fašističnih tolp iz španske državljanske vojne in na borce Mussolinijevih fašističnih formacij po kapitulaciji Italije leta 1943. "Novi fašisti" »stanav-, Ijajo po tržaških obratih celo j fašistične sindikate. Organizatorji teh in podobnih organizacij računajo s šibkim spominom ljudskih množic. Toda v tem pričakovanju se kruto varajo. Fašizem, ki bi se rad šopiril in širil med nami s propa-limi gesli, vzbuja med demokratičnim delovnim ljudstvom odpor. Doživel bo novo obsodbo in polom, saj so še odprte rane, ki jih je prizadejal našemu ljudstvu s svojimi brutalnimi metodami nasilja ter brezobzirnosti. Naše ljudstvo, ki ima fašistične grozote vseh vrst še v svežem spominu, bo umelo najti primeren odgovor na te no-vofašitične Igračkarije in pri-smodarije.
Botriiia vatikancev in fašistov
V Trstu so se sedaj znašli na isti liniji vatikanci, pripadniki Demokrščanske stranke in fašisti. Znašli so se na polju publicistike. Demokrščanski dnevnik "Giornale di Trieste" je izdajalo doslej založniško podjetje, nacionalistični dnevnik "Ultissime" pa fašistično založ-beno podjetje. Sedaj pa so izda,-jatelji obeh navedenih dnevnikov sklenili botrino in so v tem novem stanju ustanovili novo delniško družbo. Delničarji so povezali obe prejšnji založništvi. Tako sta obe trobili s tem dobili skupnega trobentača. Takšne botrine in kupčije dobro poznamo, razkrili bomo njihovo medsebojno povezanost, če bodo še tako spretno zakrivali skupno izhodišče svojih dogovorjenih protiljudskih početij.
Ne boste nekaznovano pobijali naše ljudi
Po vsej slovenski zemlji se je razširila pretresljiva vest o zahrbtnem umoru tov. Andreja Juša, bivšega partizanskega borca iz vasi Kras v Slovenski Benečiji. Ta zločin je imel svoje posebne odmeve. Medtem ko je vse naše ljudstvo izražalo svoje ogorčenje in obsodbo zaradi tega umora, pa skušajo oblastva speljati vso stvar na stranpot "osebnega maščevanja", katerega žrtev naj bi bil postal pokojni Juš. Zastopnik Demokratične fronte Slovencev je opozoril vodjo preiskave na teroristično organizacijo trikoloristov, naletel pa je pri tem na gluha ušesa. In če gre za "osebno maščevanje", zakaj ni potem za morilcem nobenega sledu, zakaj še ni bil zločinec prijet? Dosedanje preiskave so ostale namreč brezuspešne. Sploh ni bilo doslej nobenih resnejših zasliševanj. Videti je, ko da tičijo varnostni organi za istim grmom z zločincem. Ne moremo se iznebiti vtisa, da želijo oblastniki obdržati zločince na svobodi za — nova obračunavanja. Zares čudna reč: Vse ljudstvo kaže s prstom na zločinca, le orožniki so gluhi in slepi. Ra,v-no ta očitna okolnost kaže, da ni ozadje umora osebna, ampak izrazito politična zadeva.
Poplava sumljivih letoviščarjev
Kanalska dolina je razkošna, prebogata s svojimi naravnimi, izletnimi depotami. Bila je od nekdaj vabljiva, tujsko prometna točka za izletnike, ki so prihajali seiii z vseh strani. Prva
leta po vojni je prihajanje tujcev dokaj zastalo. Vzrok temu pojavu je bil v neogibnih vojnih nasledkih. Zadnji čas pa opažamo pravcato poplavo letoviščar. jev, ki vzbujajo našo posebno pozornost. To pa zaradi tega, ker prihajajo iz določene smeri — Celovca, Beljaka in drugih koroških mest. Menimo, da gre za naključje, če bi tako mislili, bi bili naivni. V tej poplavi tujcev čutimo nekaj kakor bahavo postavljanje, razčeperjeno vplivanje — neke vrste pritisk iz koroške smeri. Je že res, da pri haja v Kanalsko dolino s temi prečudnimi tujci nekaj denarja. Toda ta denar se steka v žepe lastnikov hotelov. Slovenski delovni ljudje nimajo ničesar od tega. Noče, pa noče biti nobenega izboljšanja. Rajbeljski rudarji so v takšni življenski stiski, da se rajši izseljujejo v Jugoslavijo, ko da bi še nadalje živeli s svojimi družinami v neznosni bedi in pomanjkanju. Dobro se zavedajo, da je v socialistični Jugoslaviji zagotovljen delovnim ljudem srečen obstanek.
Divjaški napad na slovenskega novinarja
Na protestnem zborovanju upokojencev v Miljah je bil navzoč tudi urednik "Primorskega dnevnika" Gorazd Vesel. Brez pravega vzroka so ga vidalijev-ci divjaško napadli, češ, da ni navzoč kot novinar, ampak kot "politični človek." Na zborovanju upokojencev zbrani vidali-jevski "mladinci" so potegnili tov. Vesela skozi vrata, ga ozmerjali kot "bandita" in ga pretepali. Nekdo je celo nanj pljunil. Značilno pri tem dogodku je, da nista hotela intervenirati v prid napadenemu tov. Veselu odgovorna funkcionarja Enotnih sindikatov dr. Žbogar — Brocchi in Slavec. Zanima nas, kdaj bodo kaznovati za napad pravi krivci, ki so iz ozadja zasnovali nekulturni, obsodbe vredni dogodek. Kdaj bo Novinarska zbornica v Trstu javno obsodila divjaški napad na slovenskega novinarja v Miljah?
Cela vas hoče v Jugoslavijo
Težko, obupno življenje naših ljudi v vasi Mažerole v Slovenski Benečiji. Gorska zemlja je nerodovitna, vse moške je zajela brezposelnost. Ubogo ljudstvo si ni vedelo v grozni stiski pomagati drugače, ko da je hotelo na pot sreče preko bližnje meje v novo Jugoslavijo, saj so vedeli, da bodo tukaj sprejeti z bratsko gostoljubnostjo. Toda vsem ni bila sreča mila, nekatere med njimi so obmejne straže presenetile in pridržale v ječi. Med slednjimi so 22 letni Cvetko čenčič, 18 letni Aldo Cenčič, 30 letni Jožef Makorič, 22 letna Marcela Matjelič, 21 letni štelij Blažič in 17 letni Cvetko Gujon. Kaj porečejo sedaj tisti šovinistični listi, ko so vedeli svojčas toliko povedati o špekulanskih tipih, ki so skrivaj prehajali v Italijo? Pomanjkanje naših delovnih ljudi pod Italijo je zajelo že takšen obseg, da jih sili k množičnemu preseljevanju v Jugoslavijo.
Sedmo "poročilo"
generala Aireya
General Airey, poveljnik an-glo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja, j e zaslovel zaradi svojih "poročil". V sedmem "poročilu" je govora o razdobju od 1. aprila do 30. junija 1949. Zopet trmasto ponavlja predlog o vrnitvi Tržaškega ozemlja Italiji in ni pozabil na to, da bi zopet pomešal fašizem in komunizem. Nikjer ne omenja, da veljajo v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja še zmerom fašistični zakoni, zlati oni, ki so bili skovani za to, da iztrebijo Slovence. Fašizem je propadel, marsikdo bo še sledil na to pot, Slovenci 'pa bomo ostali. Tega dejstva ne bo moglo najmanj spremeniti niti Aireyevo že sedmo "poročilo".!
13. oktobra, 1949
Med našim ljudstvom
V	Trstu so umrli 49 If'®' Josephina Zavadil, 50 letna Cubelič, 58 letni Franc
74 letni Andrej Podberšek, '■ letni Anton černek, 84 Emilija Ražem, 74 letni An'®" Malnenč, 69 letna Romilda žem, 37 letni Bruno Klarič ^ 45 letni Franc Trebše.
Zveza slovenske mladin® ^ Gorici je organizirala izl®'® , Kanalsko dolino. Ogledali so ^ Belopeška jezera pod Man?^ tom in Ukvansko planoto.
V	Ažli v Slovenski bomo menda končno vend^ dobili vodovod. Pri delih kakor čujemo, zaposlili doro^^ brezposelne. Upati je, da nas
bodo zopet potegnili, kaže letošnji pridelek.
med NI-
S#
dižo in Alborno je obupna
V	Ukvah v Kanalski spoštujemo stare slovanske ^ ge in navade. Tudi "šagr® . Jakoba" ni mogla min^o Praznovali smo jo ob navzo ^ sti številnih letovičarjev ^ sta, Gorice in Avstrije, zanimanjem sledili izvajanj" pe ljudske navade.
V	Praprotnem v Benečiji je utonil v Idrij''' ^ letni Aldo Visio. Prijel krč, ker se je šel kopat takw kosilu.
Za popravilo ceste iz na Oslavje je določenih soč lir. Potrebni pa bi bih ^ krediti za popravilo ceste ^ Kostnice na Oslavju do
1351
jana.

V Ter je prišlo končno no poročilo, da je dontiac'" jak Marij Butula umrl v škem taborišču Dortmunde''^^ aprila 1945. Demokrščansk'^^ tatorji so nas skušali na , f način prepričati, da je ^ d Sibiriji v ruskem ujetnist , ^ posledicami mučenja. Sed ^ dokončno razkrinkane te ^ ^ tične špekulacije. Butula J ^ zaveden mož, ki se je f boril za resnico in pravic^j^^^i Na Kalvariji nad ' jj je sekal drva Anton Podgore. Pod listjem j® človeški okostnjak. Verjeti za vojaka, ki je padel svetovni vojni.
Na železniški progi Trst so uvedli nov vlak, I'' f iz Trsta ob 13:30 in P'' gj-Gorico ob 14:30, iz Gori^'® .u haja ob 19:30, v Trst pi"' 20:44.	.g,;-
Životarjenja v Italiji se 3 ^ veličal 42 letni begunec Bon iz Pulja. Zato je pr®''® p-mejo in hotel nazaj v f goslovanski stražniki so pet vrnili čez mejo. ^ jf
Goriški občinski prorac kazuje 380 milijonov manjkljaja.
BOMBA EKSPLODIRA^ V JET LETALU	jl
ENGLIN AIR BASB, fl*','/ okt.—Bomba je danes cksP^ gf rala v jet letalu tipa F-S^' je slednje nahajalo na P Pilot je bil ubit.
Look-Alike'
ELGIN, ILL. — Beside 5 petite, square sports	0*!^
Bettie Thomas displ*^ gg p y model of the same timeP'® .gniP*/ duced by an Elgin watch J -a brand new "his"
idea which fashion leader ifl>-to sweep American caDiP winter.
13. oktobra, 1949
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
podvrečar:
Ptiči v ljudskem praznoverju
. ^ sivi pradavnini, ko se je človek pričel razlikovati po svo-3ein Vedno bolj razvijajočem se Razumu od ostalih bitij, so ga ^^celi zanimati vzroki prirodnih pojavov, oziroma ti sami, ker od je bil odvisen in je odvisen ^jsgov kakor tudi vseh ostalih ^ obstoj. Njega, nomada, ^^teža, ki se je v glavnem pre-^'^Ijal od lova, so seveda naj-zanimali kaki pojavi, ki so
bili
kani
v zvezi z obilico in pomanj-
'jem hrane, torej divjad, -ka-raznih sesalcev, ptic in rib. še imel udomačenih živali, ki
kor Ni
I'' %u nudile meso, mleko, jajca ®i^ov za obleko. Če ni bilo ^^jadi, mu je pretil pogin, ^avno pred začetkom vsake %odovine je že opazoval razne ■ ^°jave v živalstvu, njegova pre-^ikanja in potovanja. Posebno pozornost mu je vzbujala ptičja Ob selitvi je bil plen ^3večji in družina preskrblje-Za daljšo dobo s hrano. Ce I® izostala ali bila selitev nepra-je pretila lakota. Ravno tega si je izmislil o se-razne fantastične teorije, ^ prešle v bajke in pozneje 'larodne šege in običaje. Ra-j^mijivo je. da je pri tem ime-Praznoverje velik vpliv.
^ prvem svitu zgodovine, pri 'h kulturnih narodih stare-^veta, Babiloncih, Asircih, ®^ičanih in Egipčanih so prav tij .	pojavi v ptičjem sve.
, ^'^eli velik vpliv. Iz njih so o slabih in dobrih leti-sreči in nesreči. Pticam so ..Rajali božansko moč, imeli so Za zastopnike božanstev, a ®katere so častili kot bogove, , na pr. Egipčeni ibisa in ^JSgiUja. Kdor bi ubil ibisa ali ^§ulja, je zapadel smrti. ^ staroegiptskih grobnicah so ^ balzamirana trupla teh s ki so jih pred tisočletji ^ z vsemi častmi položili k počitku. Ptičji kult pa obstajal samo pri že omenje-iiarodih starega veka.
kri>° po Kolumbovem od-^ki -^'^erike vdrli prvi špan-portugalski "širitelji ev-Qg^fl^e kulture in omike" v centralne Amerike, v dr-fti l?	in Aztekov, so pri
jjj našli razen ogromnih za-aov in visoko razvite zna-' in umetnosti, ki sta v nadkriljevali mračnja-j, učenost osvajateljev, tudi lij^ ptičji kult, v mnogem na-čaščenju ptic pri sta-evropskih narodih. Prav
Go častili in še dandanes Vgj, ® ptice Indijanci Severne Amerike, kakor primitivno ^^^^tva vsega sveta, poseb-Ha ^^^nezijci, Avstralci, raz-§g plemena Afrike, Eskimi in Laponci, prebivalci naj-
Posebno so v navadi na nekih oceanskih otokih ptičji plesi Te ptičje plese so iz havajskih otokov zanesli Amer^kan-ci, primerno prikrojene, v svoje bare in beznice in od tu v Evrojo. Nekateri foxtnott, vel-ček, tango ali kakor se imenujejo ve te plesne umetnike naše dekadentne dobe, ima v zasnovi divji ptičji ples napol divjih oto_ čanov, kar pa je seveda neznano našim damam in matronam ter njihovim kavalirjem.
V	najožji zvezi s ptičjim kultom je prerokovanje iz ptičjega leta. Ne samo iz konstelacije zvezd, tudi iz raznih pojavov pri pticah, njihovega pričakovanega odhoda ali prihoda, načina leta itd., so v starem in srednjem veku tolmačili modreci, imenovani pri Rimljanih "augu-ri',' usodo ljudstev in posameznikov. Kakor mnogi rimski vladarji, med njimi vzhodnorimski tiran in samodržec Konstantin, prvi "pobornik kristjanstva" so tudi razni cerkveni dostojanstveniki imeli med dvorjani augure, da so pred važnimi pod-jetjii n podvigi napovedali njihov uspešen ali neuspešen konec. Baje še celo Napoleon hladnokrven in preračunljiv strateg, ni bil prost vsega ba-bjeverstva ter je verjel v predznake zvezd in ptic. Pesniki vseh časov so čutili tajnost ptičjih potovanj in jih vpletli v svoja dela. Naj omenim tu samo Gregorčiča, Shillerjevo balado o žerjavih, krasni opis prirodnih prikazni, posebno ptičjih jat, v ukrajinskih stepah pred vpadom Tatarov v zgodovinskem romanu "Z ognjem in mečem" poljskega pisatelja Sienkiewi-cza.
V	mračnem srednjem veku je pojav redkih ptic prestrašil množice celih pokrajin. Iz nje ga so sklepali na razne ujme, vojno, lakoto, kužne bolezni in druge nesreče. Če so se v hudi zimi pojavile jate pegamov, so bili ljudje prepričani, da so znanilci kužnih bolezni. Pri Nemcih se pegam zato tudi imenuje "Pestvogel" — kužna ptica. Da so krokarji, vrane in sove ptice, ki prinašajo nesrečo, je še dandanes razširjeno med ljudstvom.
V	"Belokranjski baladi" je Župančič pesniško opisal kra-kanje črnega vran^. V baladah "Petrice Kerenpuha", ki jih je spesnil Miroslav Krleža, je krokar spremljevalec vseh grozot, ki so jih zagrešili nad pubogim ljudstvom razni grofi, fiškali, prelati in drugi mogotci. Krokar in ostala vranja družina so bili včasih znani kot ptice ve-šal". Nesrečnež, ki je bil deležen krute človeške pravice v obliki zanke iz konopljine, je v prejšnjih časih po nekaj dni
so se spravile nad oči kot posebno poslastico.
Popolnoma je razumljivo, da so vojne pohode še v začetku prejšnjega stoletja spremljale ne samo štirinožne mrhojede, kakor volkovi, lisice in podivjani psi, temveč tudi razne ptice, nadejajoč se obilne požrtije, ker trupla vojščakov in konj niso takoj pokopavali, ampak so po nekaj dni ležala na bojnih poljanah. Prav zato so neke ptice, ki nam vzbujajo strah in zle slutnje. Ni krokar kriv, če mu gre v slast mrhovina, pa naj bo taka ali drugačna. Sova ni kriva, če v temni noči kliče v bližini hiše, ki v nji leži bolnik ali mrlič in baje z ukanjem privablja ali je že privabila smrt. V hiši pač še brli luč in privlači sovo v svojo bližino. Sedeč v drevju poleg hiše ali na strehi
pač kliče in s tem izraža svoje ponočnjarkarsko razpoloženje.
, Človeška/ fantazija je iz tega napravila bajko, da sova pri-vablja smrt. Če nekaj ni tajin-stveno, si to ljudje sami napravijo tudi iz stvari, ki se dajo prav enostavno pojasniti. — So pa skrivnosti, ki jih še dandanes ne morejo razložiti učeni možje in bodo mogoče še dolgo ostale tajnosti s sedmimi pečati. Pri različnih velikih katastrofah, ki so zadele velepokra-jine, so že nekaj dni pred njimi opažali, da so ptice v velikih množinah' zapuščale dotične kraje. To se je zgodilo pred raznimi potresi, izbruhi ognjenikov in baje tudi pri pojavu kužnih bolezni, še preden se pojavi potres, postanejo ptice v kletkah nemirne.
Ob hudem potresu leta 1895, tako mi je pripovedoval star izkušen možakar in strasten pti-čar iz moje domače vasi, so se
(Dalje na 4. strani)
-v	---------
tgj.. J^®3Sega severa Evrope, ka	—.
• navade in praznoverje je; bingljal na vislicah in s svojim
Po onio^i	A___1 „„„„„4.____i_____;—u;i
• ®Po •	-	-
^ °pisal švedski pisatelj Axel
v knjigi "San Miche
razpadajočim truplom privabil na gostijo krokarje in vrane; pa tudi srake niso izostale, ki
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
'"No
^DOR NI DELAL
(Nadaljevanje)
' potlej pa pojdemo se jat." '"lo ^Gjat," je rekel Matija, enostavno. Saj ni-Hn voza ne krav, ne pluga niotike nimamo." ^^tav nimamo," je pomislil iQf, Docela naravno: kako
^Qo oy I-
lig u	ce ni krav, ne pluga
Vse to je tako potrebno 2(3a. kakor zemlja. To je bilo
- ^ Marku -

b,
VARNO
AVTOMATIČNA!
Ali ste kdaj pomislili kakšno prednost imate ko lastu-jete varno avtomatično peč?
V mislih imamo seveda električno peč—z avtomatičnimi kontrolami ure in temperature.
Ta krasno moderna kuhinjska peč kuha na žici, z direktno kurjavo. Vi enostavno denete hrano v pečico, naravnate avtomatične kontrole za pravi čas kuhe in temperaturo. Ob povratku, je vaš obed sku-han, pripravljen in vas čaka—brezhibno okusen, VARNO kuhan!
Za varnost, za snažnost, za ekonomijo—nabavite si moderno električno peč.
Pomnite—nad petdeset tisoč električnih peči je sedaj v rabi v okoiišju, ki smo mu na uslugo.
. OF COURŠfi
/rs £iecj7t/c/
ALWAYS AT YOUR
IN THE BEST LOCATION
THE NATION
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI . Pet dni na teden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA * Zvečer ob 10_WHK
"TEN O'CLOCK TUNES"

(bo
jasno. Zaradi tega
lijQ' biti nejevoljen na Ma-ga je bilo nekako §0v njim: toliko voz, plu-Si	in vsega si že napravil,

"Mislil, le sebi nisi ničesar.
A Marko je bil zdaj brez moči. Denarja ni prav nič pri hiši. Ako pa hočeš vse to imeti, moraš imeti najprej denarja; za denar se vse dobi. Tuhtal je nekaj časa vpričo fanta, naposled pa predlagal:
"Pisal boš Ani. Ako hoče imeti pri nas krave, naj nam posodi denar, da kupimo živino. Saj ima tudi ona tu nekaj zemlje. Kaj naj ji jo jaz prekopavam?"
"Ane ne bom prosil," je rekel Matija.
"Zakaj pa ne?" je vprašal oče Marko. "To vendar ni nič takega." Toda Matija ni odgovoril. In ker on ni hotel pisati, je spra-
vil oče nad pisanje Katico. Sestavili so pismo in poslali Ani. Naj jim posodi denar.
Vendar pa bi bilo za setev pre-kasno, preden bi prišel odgovor, potlej denar in da bi še vse nakupili. Zato je Matija našel drugačno rešitev. Samo povedal ni o tem ničesar očetu. Ves teden je bil pri Laki ju na delu. Laki je bil dober kmet, le družine je imel premalo za delo. Zato mu je fantova pomoč prišla prav. Naslednji teden pa je taisti Laki zapeljal na Magdičevo polje, tam razpregel in začel orati. Celo z dvojno vprego je prišel: s kravami in kobilami. Eno vprego je vodil Laki sam, drugo pa Matija.
Šele pri zajtrku tistega jutra je Matija povedal pred vso družino:
"Z Lakijem grem orat na gosposko," Marko nekaj časa ni rekel ni besedice, ko da ni slišal. Šele čez čas je dejal:
Taka KUHA!
Taka VREDNOTA!
2 mojo NOVO plinsko pečjo


'MOJA PEČ NI BILA V RESNICI STARA—TODA KO SEM VIDELA NOVE MODELE PLINSKIH PECI, SEM SPOZNALA KAJ MI MANJKA!"
Novi celoživljenjski grelci—ki se nikoli ne obrabijo—natančno tam, kjer jih hočete. Se ne zamašijo, ne zarjevijo, se jih lahko sčisti, vedno dajo natančno toploto, ki jo hočete. Lahko kuhate na malo—takoj nato pa hitro zavrete. Prihranite si kurivo, ker plin nudi takojšnjo gorkoto, brez segrevanja v naprej.
Imeli boste hladnejšo kuhinjo ko pečete ali pražite—pečice novih plinskih štedilnikov so močno insuiirane. Gorkota, circu-iirana po zraku, vam daje ENAKOMERNO pečenje v vsakem delu vaše pečice. Morda bi radi imeli uro na kontrolo za pečico, ki prične . . .skuha ... in avtomatično konča
brez vsake pozornosti od vas. Vi jo lahko imate!
Vi boste pražili pečenke, prate, ali drugo meso brez, da bi imeli kaj dima—v teh novih plinskih pečeh se stopljena mast seed i proč od vročega dela. Vi boste radi dali VSAKO STVAR na pražilnik!
Da, nove plinske peči imajo veliko prednosti, ki jih boste hoteli imeti v VASi kuhinji.
Oglejte si najnovejše plinske peči prt vašemu prodajalcu ali v razstavni sobi plinske družbe. Izberite si oni, ki odgovarja vašim potrebam. Rekli boste kot drugi, "Tako kuha! Taka vrednota! Z mojo novo plinsko pečjo!"
^EAST OHIO GAS
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih Mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
"Kako to misliš, orat. S čim pa ?"
"No, Laki da živino. Prejšnji teden sem jaz delal pri njem, zdaj pa nam preorjeva."
"Jaz o tem ne vem ničesar," je dejal Marko užaljeno.
"Saj sem vam rekel, da sami ne moremo. Kaj pa ste ukrenili? Nič. Ani ste pisali, kakor bi Ana imela na kupu denar in komaj čakala, da jo vi poprosite zanj. Jesen ne bo čakala. V snegu pa ne moremo sejati. To je."
In to je bilo res. Vendar pa je bil Marko užaljen. Čutil je, kako zlahka so ga odrinili od zemlje. Pri zajtrku ni več govoril z nikomer. Po zajtrku je takoj odšel v delavnico in se spravil k delu. Toda tudi pri delu ni vzdržal dolgo. Okno, gledajoče na polje, naravnost na njegovo zemljo, ga je vabilo, da bi pristopil in gledal skozi. In postavil se je k oknu, da bi skozi meglo, ki je tudi to jutro ležala na nji-
vfih, dojel vsaj sonce, obrise Matije in Lakija. Ona zdaj preobračata njegovo zemljo, ki se je je Marko tako veselil.
Prigovarjal si je ves čas: Kaj mi je mar, kaj delajo z mojo zemljo ? Toda v srcu je tako dolgo glodalo, da se je oblekel bolje in odšel na polje. Ženi ni povedal, kam gre, ker je sumil, da je tudi žena pri tej zaroti. Zato je tako sveto molčala vse jutro in ni rekla niti besedice v njegov prilog, temveč bi bila najrajši potegnila z Matijo. Zato naj tudi ona ne ve, kaj počne on. In vse poslej naj bo tako!
Megla mu je rezala v obraz, ko je stopil prek kolnika. Na polju je bila ta megla gostejša, toda nekje zgoraj nad meglo je moralo posijati prvo sonce. Vse je bilo tako rožno, jasno, samo megla je zastirala nebo. Trava je bila močno rosna in mu je jedla škornje.
Tudi vas je bila v megli, ni bilo videti niti prvih hiš. Samo po petju petelinov, laježu psov, kričanju otrok in kričanju nekih žensk je bilo sklepati, da so tam zadaj hiše. Po kolniku mimo njegove hiše so gnali pastirji živino na pašo in so z divjim kričanjem zavračali iz repe, kamor so krave spotoma posegale.
Nato je splašil jato škoircev, ki so z velikim frfotom vzleteli in še njega prestrašili. Kričaje so utonili v megli. Potem je prišel na poljski kolnik, kjer je pot slabo' izvožena, bolj porasla s travo in spašena, ob obronkih pa rasejo pečarke. Tam je naletel na mnogo voz. Na vozovih so bile brane, v njive poleg pa se je zarezal plug, in dve, tri brazde so že povsod ležale obrnjene. Črna prst, zarezana vdi-Ijen, je vidneje izstopala, in čutiti je bilo, kako po njej vlečejo krave, močno sopeč, in kako jih včasih orači priganjajo, z za-
teglim, dolgočasnim: Naaa, hoop, čaa-li.
Naposled je našel svoje. Na kolniku je stal voz z dvema branama. Na vozu je bila še večja s semenom, z rož jo in druga vreča s pšenico. Sedel je na voz, ker sta ona bila nekje na drugem koncu njive. Tam sta se nekaj glasno menila in se menda za trenutek ustavila. Obrisal si je z dlanjo brke, na katere se mu je usedla megla. Gledal je po njivi, svoji njivi, po sveže preoranih brazdah, ki so ležale v ravni črti v megli; grudje je bilo tu in tam ostro prerezano, da je bleščalo. Ogoni dalje pa so tonili v meglo. Sprva je bilo videti tu samo visoko travo, ki je ostala iz poletja, pozeblo androsen in lobodo, divji papreš, očrnelo listje buč, ki jih je slana dobila, in dalje po njivi so gnile buče same.
(Dalje prihodnjič)
stran4
ENAKOPRAVNOST
13. oktobra, 1940
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Kadar se je Aksinja ponoči zbudila, je videla, da ne spi. Po navadi je ležal na hrbtu, z rokami pod glavo, gledal v so-mračno temo in oči so mu bile mrzle in hudobne. Aksinja je vedela, o čem mozga. Pomagati pa mu' ni mogla z ničimer. Sama je trpela, ko je videla, kako mu je hudo, in preudarjala, da se je upanje na njuno skupno življenje začelo vnovič podirati. O nobeni reči ga ni nič spraševala, Naj vse sam ukrene. Samo nekoč ponoči, ko se je prebudila in videla ob sebi škrlatni žar cigarete, je rekla:
—	Griša, ti sploh ne spiš . . . Kaj, ko bi za ta čas izginil iz vasi? Ali pa bi morebiti obadva kam odšla, se skrila?
Skrbljivo ji je pokril z odev-ko noge in nerad odgovoril.
—	Premislil bom. Kar spi.
—	Potlej pa bi se vrnila, ko bi se tukaj vse pomirilo, a?
In spet je odgovoril nedoločeno, tako, kakor da bi se še ne bil nič odločil:
—	Bomo že videli, kako bo. Spi, Ksjuša. — In previdno in ljubeče se je dotaknil z ustnicami njene razgaljene, svilnato hladne rame.
V resnici pa se je že odločil: v Vešensko ne pojde več. Zaman bo čakal nanj tisti človek v politbiroju, ki ga je bil onokrat sprejel. Tedaj je sedel ža mizo, plašč je imel ogmjen čez rame, pretegoval se je, da je pokalo, in hlinjeno zd^hal, ko je poslušal njegovo, Grigorijevo, pripovedovanje o vstaji. Zdaj ne bo ničesar več zvedel. Vse je povedano.
Tisti dan, ko bo treba oditi v politbiro, bo Grigorij ušel iz vasi, če bo treba — za dolgo. •Kam — tega še sam ni vedel, toda trdno je sklenil, da pojde. Ni se mu dalo ne umreti ne sedeti v temnici. Odločil se je, a ni hotel o tem pred časom pra-
viti Aksinji. Počemu bi ji kvaril zadnje dni, saj tako niso bili kaj prida veseli. To bo treba povedati zadnji dan, tako se je odločil. Zdaj pa naj mirno spi in se mu z obrazom naslanja na laket. Dostikrat je te noči pravila: "Prijetno je spati v tvojem varstvu." Nu, pa naj spi ta čas. Saj se ne bo m.ogla dolgo, revica, stiskati k njemu . . .
Zjutraj je Grigorij pestoval otroka, potem je brez misli hodil po vasi. Med ljudmi mu je odleglo. Nekoč je Prohor predlagal, naj bi se zbrali pri Niki-tu Melnikovu in malo pocehali z mladimi kozaki sopolkovci. Grigorij je odločno odklonil. Ve. del je iz pripovedovanja vašča-nov, da so nezadovoljni z predpisi za oddajo živeža in da bo med popivanjem beseda prav gotovo nanesla na to. Ni maral zbujati sumničenja in celo, kadar se je srečal z znanci, se je izogibal pogovoru o politiki. Zadosti ima politike, že tako mu je prizadevala preglavice.
Previdnost je bila tembolj upravičena, ker je žito za oddajo prihajalo pičlo in so v zvezi s tem prijeli tri starce za poroke in jih v spremstvu dveh preskrbovalnih stražarjev odpeljali v Vešensko.
Drugi dan je Grigorij pri trgovini EPO zagledal nekdanjega topničarja Zaharja Kram-skova, ki se je pred kratkim vr ml iz rdeče armade. Bil je na vso moč pijan, opotekal se je pri hoji, ko pa je prišel h Gri gori ju, je na vse gumbe zapel suknjič, pomazan z belo glino in hripavo rekel:
—	Zdravja voščim, Grigorij Pantelevič!
—	Pozdravljen. — Grigorij je stisnil lopasto šapo korenjaške-ga in kakor brest krepkega ka nonirja.
—	Me poznaš?
—	Kaj bi ne.
—	Še veš kako te je lansko leto pri Bokovski naša baterija
. Varietni program
PODRUŽNICE ŠT. 39
16. OKTOBRA 1949
V AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA 6417 Sf. Clair Avenue
Program
Pozdrav predsednika podružnice
1.	Pevski zbor "Zarja"
2.	Solo—Joseph Tekovec
3.	Govor jugoslovanskega konzula v Chicagu—g. Vinko Knol
4.	Solo—Jennie Fatur
5.	Kvartet zbora "Zarja"
ODMOR
6.	igra
"ZDRAVNIKOV STREŽNIK"
Burka v 3 dejanjih OSEBE;
Dr. Čuden, vseučiliški profesor in zdravnik.......John Čeh
Janez, njegov strežnik....................Frank Česen
Krojač................................Anton Eppich
Neznal ^ j - i ................Joseph Si reel
, > dijaka-medicinca . , !1 , Praznoglav j '	........... Andy Turkman
Prvi kmet.............................. Frank Kokal
Drugi kmet.............................Anton Smith
Vladni sel .........................,. . . . , John Krebel
Sodni sluga ............................Tony Perušek
Graščinski strežnik...................... Frank Eleršič
Prvi stražnik...........................Joseph Okorn
Drugi stražnik ...................... Charles Vrtovšnik
Režiser: Frank Česen Suflerka: Marion Bashel	Maskir: Louis Kaferle
Vrši se v podeželskem mestu—v zdravnikovem stanovanju.
Po igri prosta zabava v prizidku.
izmazala? Brez nas bi tvoji konjenici trda predla. Koliko rdečih smo takrat podrli — groza! Enkrat smo v celo pogodili, drugi pot s šrapnelom . . . Tistikrat sem bil jaz za merca pri prvem topu! Jaz! — Zahar si je glasno potrkal s pestjo po svojih širokih prsih.
Grigorij se je ozrl naokoli, gledali so ju kozaki, stoječi malo vstran, in poslušali njun pogovor. Grigoriju so zatrepetali kotički ust in v jeznem rezanju so se mu pokazali beli, gosti zobje.
—	Pijan si, — je dejal polglasno, ne da bi razklenil zobe. Pojdi in se prespi in ne kvasi neslanosti.
—	Nak, nisem pijan! — je glasno zavpil natreskani topni-čar. —' Morebiti sem od nesreče pijan! Prišel sem domov, a to ni življenje, ampak zgaga! Za kozake ni več življenja, pa tudi kozakov ni več! Štirideset pudov žita so naložili, kaj se to pravi? Ali so ga oni sejali, da ga nakladajo? Ali sploh vedo, kako žito raste?
Sprejel je s prijaznimi, s krvjo zalitimi očmi, se spotaknil, mahoma medvedasto objel Gri-gorija in mu sopnil v obraz gost smrad po žganici.
(Dalje prihodnjič)
BEVERAGE STORE
na prometnem kraju se proda. Zelo dobroidoč biznes. Proda se podjetnemu Slovencu vse skupaj po zmerni ceni.
Podrobnosti dobite na
256 E. l56 St., KE 2570
SODA BAR NAPRODAJ
Dobroidoča slaščičarna in restavracija v sredi slovenske naselbine se proda. Zelo dober promet. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
HIŠA ZA ENO DRUŽINO NAPRODAJ
4 spalnice; v dobrem stanju. Se mora videti, da se lahko oceni. Lepa lota, garaža, cementiran dovoz, sadno drevje. Proda se, da se uredi zapuščino. Nahaja se na E. 155 St., severno od St. Clair Ave. v fari Marije Vnebovzete. Ogledate si lahko po dogovoru. — RE 0838.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
PTIČI V LJUDSKEM PRAZNOVERJU
(Nadaljevanje s 3. strani)
njegove ptice pevke že dobro uro pred prvim potresnim sunkom, ki pa na Gorenjskem ni bil tako močan kakor v ljubljanski okolici, z vso silo zaletavale ob stene kletk in se je ena pri tem celo ubila. Takoj, ko je prišel prvi sunek, pa so občepele na tleh in razšopirile perje kakor bolne. Tudi drugi .dan so bile še vse obnemogle, a potem so spet postale živahne. Da ptice čutijo vreme že nekaj dni naprej, je splošno znano. Zakaj in kako, pa še nikakor ni pojasnjeno. Baje je temu vzrok električna napetost, za katero so ptice i ntudi razne druge živali, kakor n. pr. ribe, posebno občutljive. Dokazanega pa v tem pogledu ni prav nič.
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
PRODAJALEC AVTOV
Družba, ki prodaja Chrysler in Plymouth avte išče poštenega in zmožnega prodajalca. Ni treba, da je izkušen prodajalec, toda mora imeti dober nastop. Rbdna plača in provizija. Podrobnosti dobite pri
CROFF-TRIPP, Inc.
9300 St. Clair Ave.
UL'l-1800
"Society načrt" vam pomaga hraniti!
Pridite. Poučite se o 3-vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za
PROSTO KNJIŽICO
s podatki te osebne posluge.

Prosto parkanje ko ste v bančnem uradu, zadaj poslopja, 127 Public Square
Članica Federal Deposit Insurance Corporation
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST., KE 8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EL TOKAY
RESTAVRACIJA in SLAŠČIČARNA
9603 ST. CLAIR AVE., LI 9640
Domača jedila—slaščice—sladoled—pivo in vino serviramo ali prodajamo za na dom.
Odprto sedem dni v tednu—do 2. zjutraj. Albert Lucich, lastnik
NAZNANILO SELITVE!
Cenjeni javnosti sporočam, da sem se preselil iz 18701 KILDEER AVE. — NA 1781 EAST 238th STREET kamor se naj vsi, ki imajo opravka s stavbinskimi posli mojega podjetja, obrnejo.
Začasno nimam telefonske številke JOSEPH MERSEK — Gradbeni kontraktor 1781 East 238th Sfreet

EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
n - FORNEZ. CEV, DIMNIK
$^.00 do $^.00
NATIONAL HEATING CO.
F*A A "Dobro znani za dobro delo" 1?A CKin POSLUGA ŠIROM MESTA ^ ^ 0010
The May Go's Basement
Razprodaja ob 50-letnici
Polovične mere!
Obleke po 5.95
stil A
Rayon Faille

Stil B Rayon Romaine Crepe
y (k

Stil A.: Surplice ovratnik z lepo okroženim krilom, zgotovljenim z lično pentljo ob pasu. Lepo izrezani rokavi, črne, rjave ali zelene barve. Mere ISVz do 24VŽ.
Stil B: Crisp payon crepe blago; z gumbi do pasu, lepi rumeni gumbi, ki okrašajo tudi rokave. Črne, teal, temni-rdeče, rjave ali zelene barve. Mere 18VŽ do 24VŽ.
The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi oblekami
Poseben nakup za razprodajo ob naši obletnici!
"Rengo" Corselettes
Z znotranjimi pasovi
Regularne vrednosti 5.95
J95
Tu je izredna vrednost! Korseti znanega "Rengo" izdelka in corsellettes z znotranjimi pasovi za dodatno kontrolo. Brocade blago z "uplift bra," mere 34 do 46. Korseti so v merah 25 do 36. Samo v naravni barvi.
The May Co.'s Basement —korseti
Nenavaden nakup ob obletnici!
TEŽKI PLETENI
CARDIGANS
--9.44
Nosite jih ob hladnem vremenu; nosite jih pod vašo sulcnjo za dodatno toploto požimi! Težki jopiči v sivi, zeleni, rdeči, modri ali črni barvi. Vsi 100% volneni. Mere 36 do 42.
The May Co.'s Basement—športna oprava
L