ŠE EN KATALONSKI GLAS O KOSOVELU
V uglednem, lepo urejevanem in bogato ilustriranem barcelonskem tedniku El Mon - Svet - je v številki z dne 21. marca letos izšel članek z naslovom La barca eslovena - Slovenski čoln, v katerem mladi katalonski kritik in esejist Jose Se-bastian Cid i Catala ocenjuje knjigo Kosovelovih pesmi v katalonskem prevodu, ki je pred časom pod naslovom La barca d'or - Zlati čoln izšla v Barceloni. Omenjeni članek je opremljen z dvema fotografijama: z naslovno stranjo Kosovela v francoščini, ki je v prevodu Marca Alyna pred leti izšel pri Seghersu v Parizu, in naslovno stranjo Finžgarjeve Dekle Ančke v nemščini.
Pisec članka najprej spregovori nekaj besed o slovenski zgodovini in v skopih podatkih o Sloveniji omenja tudi to, da je nekaj Slovencev ostalo zunaj meja republike Slovenije, ki da ima okoli dva milijona prebivalcev, po površini pa je tolikšna kot Stara Katalonija - Catalunya Vella.
Ko govori o razvoju naše literature, omenja med starejšimi umetniškimi ustvarjalci Prešerna, Aškerca, Gregorčiča, Tavčarja, Cankarja in Župančiča, med modernimi pa Zupana, Šeliga in Rupla.
Tudi Cid ob tem omenja Kosovelovi podobno usodo katalonskega pesnika Rossello-Porcela, ob knjigi Kosovelovih prevodov pa poudarja, kako se iz njih vidi, da gre za resničnega umetnika. Osnovna tema knjige pa se mu zdi tema smrti - osebne ali kolektivne. S posebnim poudarkom govori o Ekstazi smrti in pesnikovi slutnji o propadu Evrope, nato pa dobesedno citira zadnjih šest verzov te pesmi.
707
708
Ob koncu pisec članka poudarja, da je po Kosovelovih verzih Slovenija postala Kataloncem bližja, kot so Katalonijo približali Sloveniji prevodi pesnika Miquela Matija i Pola, Terese Pamies in Antalogi-ja katalonske lirike XX. stoletja.
N. K.