229. številka,
Ljubljana, petek 6. oktobra.
FX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prazni cib, ter velja po pošti prejeinan za av stro-ogers ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gl<L, za f'-<-t.   leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom zh celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na • dim Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. zn četrt leta. — Za tuje d ežele toliko već, koMkor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za' dijake velia znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat n.-ka, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 »gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskaru:" v Kolmanovej hiši.
Grška in vojska.
Grški kralj se užc dolgo mudi s svojo ženo pri ruskih svojih sorodnikih v Peterburgu. Tam čuje lehko o simpatijah, katere donaša njegova okolica krščanom v Turčiji. Sigurno tudi ruska diplomacija ne bodo dolge navzočnosti helenskega kralja v Rusiji neporabljene pustila^ •
Mej tem je grška vlada doma v Atenah dolgo mižala. Upanje, ki so ga Srbi imeli na Grke, nij se -izpolnilo. Mmisterstvo grško se nij ganilo, strah pred Turki in pred Angleži je sine starih Helenov držal v zakotku boječe pazeč, kako bode Turek prehitro zmlinčil predrznega Srba.
A zdaj, ko uže četrti mesec od začetka rata teče in Turčija s svojimi vojskami nij mogla ni jedenkrat odločilneje premagati malo izurjene srbske milične vojske, zdaj je začelo tudi v Greciji ozbiljno vreti. Narod grški se oglaša po taborih za vojsko s Turki. V parlamentu je bila prinesena interpelacija, ali hoče tudi grška vlada vse storiti, kar je za začetek vojne potrebno, namreč hitro oboroženjo dopolniti.
Temu se grška vlada nij mogla ustavljati. 4. oktobra je minister K o m u nd uros sprejel deputacijo naroda in sicer nekoliko diplomatiziral, da si za vse neprevidne dogodke ▼rutica za izsmukniti odprta pusti, vendar odločno izpovedal, da Grška poj de v boj. Menda bode vendar v tem smislu odgovoril tudi v zbornici!
Dejal je namreč: „Vlada je vašega mnenja glede oroženja in bode vašo željo izpol-
nila, kolikor jo v njeuej moči. Da pa resno stopi v delo, mora si ves narod velike žrtve naložiti. Vlada bode v tem smislu postave predložila, z žeho, da nepremekljiva podloga narodne politike bode razvijanje vojske na suhem in na morji. Grecija bode bolj providnost pred očmi imela nego čutja, vendar ne bode pozabila, da je z najožjimi vezili krvi vezana z vsemi grškimi rodovi. Naša zgodovina nam je pokazala, da sama čutstvena politika škoduje i notranji red i finance. Grške provincije so za zdaj še mirne, ker so prepričane (?), da se njih pravice izpo-žnavajo, da se njih trpljenja ne bodo prezirala. Turčija sama prizna, da je treba radikalno reformirati. Mi upamo, da bode razum Turčije in humanitarnost Evrope nas oprostila silne potre be, da bodemo morali vrata pravičnosti razbiti, če se nam same ne odpro."
To je vendar jasno in za malo Grecijo dovolj odločno in vojevito govorjeno. Če je v Helenih če kaj moštva in značaja (prav prav mnogo ga nij, to znamo) mora se iz tacega govora dejanje roditi. In potem vzraste Turčiji nov sovražnik, vzraste v orijentalnem vprašanji nov faktor, s katerim se dozdaj resno Se računalo nij.
Jugoslovansko bojišče.
Ker nij v zadnjih bitvah 28. sept. in 30. septembra in 1. oktobra mogla niti turška niti srbska vojska svojega nasprotnika odločno premagati, nego so oboji ohranili svoje pozicije, (kar je za napadajoče Turke toliko kot pobitje,  sosebno ker so  oni glavna vojska
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) VI.
(Dalje.)
„Aj, to vam pač letni čas, ta jesenski obraz tako teži dušo. Res nekako milo utegne človeku postajati pri srci, ko gleda okrog in okrog mrleče rastlinje, ko diha iz prirode ta duh po razrešanji in trohnobi. Nil, pa jaz si mislim : to je naraven zakon, da ona jedenkrat kali, jedenkrat medli. Malo mesecev in i \ t pride ljuba pomlad in ž njo novo živ-\jenje, novo veselje tudi v srce človeško — in v mislili na to jaz ne morem žalovati zdaj v jeseni."
Govoreč to je llastislav približal se tik k Ljudmili, katera po kratkem meni:
„Možki, vi imate tako brezčutno srce!"
„0 gospodična, tega svojega izreka pač nijste dobro premislili!   Tudi naša moška
srca krijejo čute, čute, kateri nam pa jako velikrat otopajo se ob marsikaterih trnjevih spletkah, osnovanih po vas, ženskah!" odgovori Itastislav čuteč, da Ljudmila je oziroma na pretekle dogodke grenkobe očitaje oue besede naslovila njemu na uvažanje.
Na to njegovo opravičevanje tudi ona nekaj trenutkov molči. Totem kakor da tiho priznava njegovo obdolževauje pravi mehko:
„Gospod doktor ! Vi pa zdaj hudo zanemarjate našo hišo. Kaj smo vam zalega storili, da nas tako po redkem obiskujete?4*
„Resnično, gospodična Ljudmila," odgovori Itastislav ves zavzet „vi me zelo iznena-date s tem svojim vprašanjem! Jaz sem zmerom rad obiska val vas tolikrat, kolikorkrat mi je po ugodnem prijateljstvu z vami le dostojno se zdelo. Raje, da sem katerikrat še prepogosten in — nepovoljeu gost vam bil!"
„0 gospod doktor! To me hudo žali, hudo, iu vaše ostro govorjenje. Meuim, da tega nij sva zaslužila, moj stric in pa — jaz!" pristavi Ljudmila bridko naglasovaje.
„č'ast mi je, če je res, kar tii trdite. Toda
mnogomilijonne države nasproti malej Srbiji) — poroča se zdaj, da Turki in Srbi dobivajo kolikor morejo več vojske na pomoč. Turkom je, to se ve da, lažje dobiti več ljudij nego Srbom. Kerimpaša je iz vseh bližnjih mest garnizone k sebi poklical. Od Osman-paše je poldruga baterija ob Timoku doli črez Niš na Moravo marširala h Kerimu na pomoč.
Temu nasproti tudi Černjajev gleda, kako bi svojo vojsko pomnožil z infanterijo in artilerijo. Nekoliko ibarake srbsko armade je dobilo povelje v Deligrad marširati k njemu ; tudi iz Jankove Klisure je pet bataljonov prišlo.
,Pol. Corr." poroča, da vsled mnozih nakupovanj je Srbom zmanjkalo denarja; zato se je finančni minister obrnil v Rusijo, V Moskvo in Fetrograd k bogatim bankirjem ruskim za posojilo 24 milijonov dinarov. Lažje jih bode dobil, nego velika Turčija kje pol menj.
Iz nezanesljivega Zemuna se poroča „N. Fr. Pr.u, da so Srbi zaseli zopet Zajčar, katerega so Turki požgali in zapustili.
S črnogorskega bojišča se poroča, da je Muktar-paša dobil 4000 mož redne vojske na pomoč, ima tedaj zdaj 15.000 mož pod soboj na črnogorskej meji.
Iz turškega taborja se piše v „N. Fr. Pr.u, da je bilo samo v glavno turško bolnico v Niš dosedaj 5."jO0 ranjenih Turkov prinesenih.
Iz Bosne poroča dr. Liddon, da Turki brez usmiljenja zdaj vsacega kristijana, katerega z orožjem dobodo, ali če v njegovej hiši
menim pač, da morda bi imel, da baš glede vas tvrdno ostanem pri svojih besedah IM reče on.
V tem Ljudmila, kakor da silen vihar razsaja po njej, hitro postaja nemirnejša. Roka jej nepokojna s knjige vhaja na lice odstranjevat lase z vročih sencev. Lica jej vidno rude, oči žare in povišano dihanje jej čedalje močnejo goni razvneto nedrije.
„Zato pa, čestita gospodična," nadaljuje Rastislav „nijsem hotel niti nočem očitati vam nič. Veliko, veliko ugodnih in lepih ur sem užival v vašej družbi in le žal mi, da take sreče pa zdaj ne bodem mogel več imeti tolikrat ali morda celo kmalu nič več."
„Kako to, če smem vprašatiVM poprime Ljudmila prestrašena.
„Pričenjajo se volitve v deželni zbor, in to mi nalaga mnogo posla. Agitovat pojdem po deželi naj menj za štirinajst ali celo za celi mesec d nij."
„Oh, agitovat! — nikar ne hodite, gospod doktor!" vsklikne Ljudmila živo in povzdigne obraz.
kako orožje najdejo, na kol nataknejo ali pa druga£e pobijejo.
Z Rusijo ali proti Rusiji.
Pod tem naslovom je prinesel „Pester Llovd" članek, v katerem Sčuje na Rusijo in hoče, da se naša monarhija spusti v vojsko zoper Rusijo zato, ker ona podpira na*e jugoslovanske brate, da bi se politično od Turčije osvobodili in nove samostalne države si na meji našega cesarstva naredili. Magjarski organ je pa tako nesramen, da ne govori le -v imenu svojem, ali le v imenu magjarskega naroda, temuč on se predrzne govoriti v imenu vseh narodov našega cesarstva, rekši, da bodo i adi velike žrtve nosili, če bode šlo na Rusa. V imenu Hrvatov zagrebški „Obzor" to magjarsko drznost in laž tako-le odbija, rekoč, da mi avstrijski Slovani nemarno volje braniti turške sramote proti Rusiji, ki hoče dobro kristijanom in bratom. „Obz." pravi:
„Neima sumnje, kako govori peštanski Lloyd, onako misle svi Magjari do jednoga, pa bude li na njihovu, to će monarkija voditi najopasniji rat, da jadna Bosna, Hercegovina i Bugarska ostanu zarobljene pod jarmom turskim.
No mora se posumnjati, da i drugi narodi, da i koji narod u monarkiji, izuzam magjarski, misli, kako „P. Lloyd" piše.
Mi u ime hrvatskoga naroda smijemo smjelo izreči, da on prvi tako nemi si i. Dobro će biti, da u Pešti tirni iluzijami nezavaravaju.
Ni jedan slavenski narod u monarkiji, ni sam poljski tako nemisli, kako piše „P. Lloyd".
A po svih znacih sudeč, pošto i sama nova Pressa za slučaj rata medju Ru-Bijom i Turskom zahtieva lokaliziranje rata sumnjamo vrlo, da bi i n j e m a č k i narod u monarhiji hotio voditi opasni, vrlo skupi (dragi) možda financialno i militarno zatorni (pogubni) rat, da se Magjari oslobode umišljena straha.
Vojska p ako želi kooperaciju s R u s i j o m proti Turskoj.
U tih okolnostih nije dopušteno pozivati sena požrtvovnost svih naroda v monarkiji,  koja je brez sumnje osigurana cjelo-
vitosti njezinoj, nepovrjedivosti prejasnoga priestola, ali robstvu tudjih naroda nikada se posvetiti neće, nikada se posvetiti neće sramotnomu za naš viek turskomu barbarstvu, turskoj truleži, turskoj agoniji.
A u tih okolnostih rat s Rusijom, da ga jedan narod silom naprti monarkiji, još je opasniji, jer iza jedne izgubljene bitke, mogli bi svi sglavci u državnom organizmu popucati i nastao bi kaos, kakva možda sviet još nije vidio."
Misel o rusko-angleškej zvezi.
Iz Rnsije 28. sept. [Izv. dop.] Uvodni članek 6t. 212 „Slov. Naroda" jarko riše sedanje gibanje angleškega naroda, katerega vodijo diplomati a la Gladstone etc. Čitatelj mogel bi na podlogi tega članka misliti, ka je delo južnega slavjanstva uže končano, i to končano, kolikor more biti dobro, ker dva naroda, ruski in angleški podajata si roke in silita se jeden pred drugim na pomoč bedi in nesreči slavjanskoga juga.
Da, res slavno delo, če bi bilo to delo v resnici mogoče. No nam tukaj v Rusiji sočim vsaj pobliže k jednemu viru, kaže se vse, kar se tiče tega vprašanja, vprašanja o rusko-angleškej zvezi nemogoče v jasnejšem pomenu besede. Pomislite, kaj se pravi, biti Angličan? Odgovor je tu kratek: Biti nasprotnik največjih ruskih teženj in idej. Tradicija angleške vlade je taka, da druzega mnenja ne more priznati za mnenje pošteno in patrijotično, kakor čuti neumorno sovraštvo k vsemu ruskemu delu. Je li to pravično in za Anglijo koristno, ne bodem razbiral, nam je dosta historija in najnovejši politični dogodki.
Ta dosedanja politika angleškega kabineta more se razdeliti, kolikor se ona tiče Rusije, na tri dela: Prvič angleški flot odpravil je svoje lorde spomladi v Kil, da bi tam pregovorili najsilnejšega sedanjega prijatelja našega — prusko Grmanijo. Znana je ta historija celemu svetu in angleški admiralitet te po-skušnje nij storil brez velikega upanja na svojo silo: on je hotel celo odstopiti Helgoland, da bi bila misija tem bolj ovenčana slavnim re-sultatom.   Anglija se je odpovedala dalje od
berlinskega memoranda, v katerem je pokazala Rusija vso svojo silo diplomatične tvori-teljnosti na korist in slavo jugoslovanstva. Tretjič Anglija poslala je v Bezikski zaliv svoj flot, da bi na tak način jasno zajavila svoje srčne težnje evropskemu svetu, ka je name-rena poskusiti se za Turčijo na vsak način. Res, od 29. avg. do 10. sept. st. št. bilo je v Angliji 350 mitincov, na katerih se je nejevolja na angleške vlado razlila silnejšem tokom. Ministri primorani so bili govoriti in izpovedovati tendencije svojega ministrovanja. Govorili so vse diplomatično t. j. mnogo in pri tem nič. Anglijski listi so sploh prepričani ka vlada ne krene raz pot, katero je nastopila, a potem angleški narod srečno! Tebi veljajo Državina besede: Ja bog, ja car, ja šef, ja rab. I če „Nov. Vr." pravi, daje samo jedna pot cestna in gotova, in to: potodkritegain silnega dela Rusije brez vseh ovinkov instrašil zapada, brez vse nade nazvezo naroda, vlada katerega je njeni smrtni vrag bil in je — bodočnost pokaže se — tak smemo mi reči, da je to sploh misel i celj ruskega naroda      —r.
Politični razgled.
Hotranle ff<> i «»!«».
V Ljubljani 5. oktobra.
Predsedništvo tI*'£ftti9tofgn mhnfn je poslancem uže poslalo dnevni red za prvo sejo 19. t. m.
Za ffospm^i»«r»M>« so od cesarja imenovani kot novi udje namesto umrlih: minister skupnih financ bar. Hofinan, general Koller, Fzm. bar. Mam u 1 a, predsednik upravn. sodišča bar. S t a e h 1 i n, sekcij-ski šef "VV ehli, guverner zemljiščno-kreditnega zavoda Moser, vitez Napad ie wicz, preJ*t Kari, graščaki Apfaltrern in E. Thun, Hohenstein, W. Pace.
Vitanje držuve.
litisijv* orožuje. Po železnicah se vozi baje uže skoro le vojna priprava. Novica, da Turčija niti angleških uvetov miru nij prevzela, vzbudila je v ruskem narodu še večji srd na Turke nego je vladal dozdaj. Vse kliče na vojsko.
Iz ftelfjmtln javljajo, da je tudi drinska vojska Milana za kralja sklicala. — Vo-jevit duh, ki je začel vejati iz Aten navdušil je Srbe še bolj in jim novo upanje dal.
»Aj, gospodična Ljudmila! Resnično, ta vaša želja mi je popolnem nerazumljiva. Jaz, ki imam priliko delati za sveto narodno stvar, pa bi leno držal roke navskriž?" pravi Rastislav ves goreč.
nO prosim, lepo vas prosim: nikar ne hodite agitovat!° sili ona še jedenkrat in oči jej tako milo-proseče gledajo va-nj, da Rastislav začuden strmi.
„Gospodična!" pravi jej „čudim se res, kako to, da vi, ki sem mislil, da imate vendar nekaj domoljubnega čuta v srci, da morete kaj tacega zahtevati od mene!"
Ljudmila položi roko na srce in reče:
„Jaz sem z dušo in srcem Slovenka, in to tudi hočem ostati na veke; ali moj stric — o vslišite me, vslišite, gospod doktor!"
„Da v tem trenutji bi mogel marsikaj vslišati vas, draga gospodična," pravi Rastislav rahlo ganen po zadnjem njenem izpo-znanji „ali tega — nikoli ne!"
„V imenu prijateljstva vas prosim s po-vzdignjenimi rokami; imejte {usmiljenje z mano !u
„O —- potlej je vse proč    Oj jaa ne-
srečna!" vsklikne Ljudmila in povesivši obraz v naročje začne milo, milo izdihati in tožno ihteti.
„Ljudmila! Kaj vam je?" vpraša Rastislav ginjen in tiho stoji zraven nje.
„0, ne vprašujte me! Vi, levi ste krivi teh mojih solza!" vsklikne Ljudmila po nekolikem premolku, in se vskloni.
„Gotovo, jaz vas ne razumem, gospodi-čina," pravi Rastivlav vznemirjen.
„Da, ne razumete, nočete me razumeti — žalibog! Ali jaz sirota — bila sem srečna imela sem rajski mir v srci; pa verjela sem vašim sladkim besedam, dala sem se prevariti ! Kar sem zmerom slutila, to vidim zdaj ter spoznam: vi nijste nikoli imeli pravega sočutja do mene; ljubili me nijste nikoli! A jaz reva, jaz — postala sem žrtva vašega lehkomišljenega igranja z mojimi najsvetejšimi čuti!"
Govoreči to so jej vroče solze curkoma kipele iz oči in rosile teleče lica. Rastislavu je čudno milo in tesno pri srci. liže mu je da bi kar na kolena padel pred njo, prosil odpuščanja in a jedno besedo morda vtolažiti jo
popolnem; pa spomin na prizor, ko je pred ne dolgim še časom tudi on kakor zdaj ona vzdihal pred njo, pa bil nevslišan — tisti ga vzdrži, da se ojači in premaga, da skoraj mrzlo reče:
„Gospodična! vrni rite, potolažite se! Vas je trenotje razburilo!" rekoč stopi izpred nje, da bi odšel.
„Trenotje?! Gorje mi —nikoli, na veke ne bom potolažena jaz!" zavrne ona.
„Z bogom, z bogom!" kliče Rastislav in urno odhaja.
n0j mene vbogo!" vsklikne Ljudmila, zajoka na glas, in vničena se zgrudi v divjem obupu.
Rastislav drvi proč. Zavest, da zdaj pa on odnaša zmago nad pred kratkim še tako ponosno trdobnim srcem Ljudmilinim, da zdaj je pa ona prosila ga za ljubezen — ta mu širi, ta mu napihuje prsi, da te zmage ves pijan nič ne pomisli, kako smrtno je njegovo nemilo, njegovo prestrogo obnašanje dirnulo ljubezni bolno Ljudmilo, in kolikanj srečnega bi bil pred malo še časom štel se sam, ako bi bila ona hotela vslišati njega. Kakor daje
Na €mrške.Bm se množe po provincijah tabori zoper Turka. — Grška zbornica se je odprla. Bomo videli, ali se bode odločila do česa moževskega.
Iz Londona in Berlin** se zopet poroča, da ker je Turčija odbila ponujane mirovne pogodbe velesil, zopet misel o občnem kongresu živejša postaje in se v diplomatičnih krogih dela za njeno uresničenje.
Nemški poslanik v Beču, grof Stolberg je prišel v Berlin in precej k Bismarsku odpotoval v Varzin.
V je 2. t. m. odprl se občni
delavski shod. Nič menj nego 212 govornikov se je oglasilo in sicer 21 o ženskem delu, 20 o učencih, 14 o zastopstvu delavcev v parlamentu, 40 o zadrugah, 30 o hranilnicah, 10 o kmetskih zadrugah itd.
Domače stvari.
— (Fe 1 d m a rš al -le j tn an t pl. P (Irke r) v Ljubljani priljubljen vojaški poveljnik tukajšnje garnizone, prestavljen je v Zagreb, da bode namestoval pri tamošnjoj generalnoj komandi barona Mollinarvja, kateri je z baronom Rodičem vred namenjen od višjih vojaških krogov, da izvede one črteže, katere bode Avstrija vsled dogovorov z Rusijo v jugu izvesti imela.
— (Šolsko.) Ljubljansko učiteljstvo je volilo včeraj za svoja zastopnika v mestni šolski svet g. Rak tel j a in g. Bela rja. Nekateri bolj narodni In za šolsko korist bolj skrbeči učitelji so volili namesto g. Be-larja g. Praprotnika, ki je pa dobil 1 glas premalo.   Škoda!
— (O godu carjevem) 4r-t. m. je bila v stolici slovesna sv. maša, katere so se udeležili razni c. kr. uradi, deželni odbor, mestno starešinstvo, profesorji raznih šol itd. Vojaštvo je imelo pri nunah svojo slovesnost, dijaki razni šol pa, ki so ta dan praznovali, so se v raznih cerkvah skupno udeležili sv. maše.
— (Volitve v Trstu in tržaškej okolici.) Kakor na Goriškem in v Istri tako bodo volitve tudi v tržaškej okolici kmalu jedenkrat, ker troletna doba delovanja tržaškega mestnega zbora, ki je ob jednem tudi deželni zbor, mineva 26. novembra t. 1. Ker j imajo Slovenci v okolici tudi 6 poslancev voliti, naj se uže zdaj pripravljajo in vsej dogovore, da jih protivniki ne prekanijo. i
celi svet zavrnil s tečajev, taka zavest ga nav- j dajal Zdaj mu je zadosteno, zdaj je vtešeno njegovo serce!
Baš na pragu mu Javorski zastopi korak.
„Ej, kam pa tako hitro, gospod doktor V vpraša ga.
„Ven, venkaj na prosto, v širen svet!" odgovori Rastislav ves goreč.
„0, to ne gre, to ne sme biti tako na prekuc! Čemu V Koliko časa vas nij sem uže videl? Čakite, Čakite prijatelj, da se pomeniva kaj, da se beseda vleti!" poprijemlje Javorski in z desno rine Rastislava nazaj. Ta se brani, izgovarja, pa mu nič ne pomaga! Javorski ga kar vleče, mora se vračati ž njim.
Kmalo sta pri poliči dobrega vinca, in pri tej priliki čuti se Rastislav brž zopet na pravem mesti. Beseda mu teče gladko in navdušeno, kakor še nikoli!
„Ali po pravici povejte, zakaj se vi zadnji čas tako ogibate nas?" vpraša črez nekaj časa Javorski.
„Ne utegnem veliko. Kakor veste, imamo zdaj deželnih poslancev volitve pred durmi, in torej mi je kot narodnjaku sveta dolžnost,
— (Ubila se je) včeraj tu zidarska podaj alka pri novem zidanji kranjske stavbene družbe poleg Malica. Pala je z odra tretjega naostropja, ubila si glavo in precej mrtva obležala.
— (Ujetnice.) Zadnji vtorek so zopet 47 izpridenih žensk peljali iz  Lankovica v novo ujetnišnico za ženske, v gorenjske Be gunje.
— (Celovška čitalnica.)   V soboto
7. t. m. ob 8. uri zvečer (Sandwirtova gostilna, I. nadstropje) bode redni občni zbor, h kateremu se vsi č. gg. udje in tudi drugi domoljubi, ki domačemu društvu pristopiti nameravajo, uljudno vabijo. Na dnevnem redu je: Poročilo tajnika, blagajnika in gospodarja; — nasveti zaradi zimske sesije; — volitev novega odbora in društvenega predsednika. Koncem mala skupna zabava. Da bode udeležba prav obilna in da postane naše društveno življenje zopet prav živahno se nadeja)
Odbor.
— (Roj anska čitalnica) napravi dne
8. oktobra 1876 ob 7 uri zvečer na korist logaškim pogorelcem besedo. Spored : 1. Slavnostni govor. 2. Deklamacija: „Po boju" de-klamuje gospodičina L. Hušok-ova. 3. Veseloigra: „V Ljubljano jo dajmo." 4 Družbena zabava s petjem, godbo in plesom. Pri besedi svira beneški kvintet. Vstopnina je za ude 30 kr. za neude 50 kr. Večji darovi se s hvaležnostjo sprejemo.
— (Iz Horjula) se piše 1. okt. Denes je obhajal svojo duhovsko šestdesctletnico ali demantno mašo v pastirskoj službi stirosta kranjske duhovščine gospod Aleš Je rala v 85. letu svoje starosti slovesno in krepko še.
— (V 1 julijansko semenišče) so sprejeti ti le gospodje: V II. leto Martin Ma-lenšek iz Semiča; prvo leto je dovršil v semenišči dunajskem. V I. leto pa: Valentin Eržen iz Selc, Jožef Jenko iz Cirkelj, Ludvig Jenko iz spodnje Šiške, Janez Janežič in Št. Vida pri Zatični, Andrej Kari in in Stare Loke, Franc Terpar i/. Dobrniča, Janez Smrekar iz
j Št. Helene, Martin Štrumbelj z Iga.
— (Vrtec) je v svojem 10. številu za j mesec oktober prinesel našej slovenskej mla-jdini sledeče gradivo: Pesence svobodno po i nemškem od Lujize Pesjakove; — Milosrčnost
j da za narodno zmago pridno delam na vse pretege !w odgovori Rastislav kratko.
„Aj pojdite gospod doktor! Tedaj je le res, da tudi vi ste tak „ ultra1'! meni Javorski zaničljivo.
„Kak? — če smem izvedeti?" vpraša Rastislav tvrdo.
„He, ti Slovenci — da so narodni, klerikalni, sanjarski fantasti — tega mi vendar ne morete tajiti!" pravi Javorski.
„Gospod !" zavpije Rastislav hitro pogret in na dušek izprazneno kupo trešči na mizo, da se zvone razleti, „gospod! kako se predrz-nete tako razžaljivo nezmisel čenčati meni v obraz! Mi narodni fantasti!? Ha! Mi vse svoje napore posvetujemo stvari najsvetejši, osvoje vanju našega čvrstega naroda slovanskega iz pod tujčeve pete! Nam je jedino le za blagor, za srečo, za svobodo narodovo ! In ta divna svoboda, ki je vsakemu resnično izobraženemu človeku najvišji vzor prave po-zemske zveličavnosti, za katero torej boriti se velja vsacemu oinikancu — ono pa naj bi sanjarsko fantastvo pitalo s ako se Slovenec navdušuje in  poganja za njo!?   Nesramno!
in dobrota dobi zmago; posl. Tone Brezov-nik; — Bog vse vidi; povest priobčil J. T. — Deva na konji; zgodovinska črtica od V. — Županov maček v škripcu (s podobo v velikej obliki); — Kar moreš danes storiti, ne odlagaj na jutri; povest, priobčil Vlaho Gostač; — Berač, priobčil M. Špoljar: — Reka (s podobo); — Male pripovedke; Dom; Zvonik; Lepa obleka; Duh na podstrešji. Potoček. Prirodoznansko polje: Oklop-nik (s podobo). Razne stvari imajo v sebi: Drobtine, kratkočasnice, rebuse in drugo drob-jad. — Kakor menda vsi slovenski časopisi ima tudi „Vrtec" to nadlogo, da se mu naročnina zelo neredno odrajtuje, kar se vidi iz zadnjega lista, v katerem založništvo prosi naročnike, da bi vendar uže skoraj svojo dolžnost izpolnili.   Žalostna nam majka!
Iz Novega mesta 20. sept.
Treba je, da se človek jako premaguje ako neče, da se da zapeljati surovosti in zasluženemu povračanju, ako vidi, da se nedostojno in proti vsakej priličnosti z njim postopa. Vendar mora vsak mož, da ima le nekoliko olike, večkrat iz spoštovanja do samega sebe, iz spoštovanja do svojega stanu to storiti in k takemu ravnanju molčati. Vsig-dar pa se to ipak ne da, in iz razlogov, ki jih spodaj navedem, tudi jaz ne morem kaj tacega neomenjenega pustiti. Dolžan sem namreč, da tukajšnjemu Županu svojo hvalo izrečem, da me jo oprostil napačne misli, da morajo oni, ki stoje na glavi avtonomne občine vseskozi olikani možje biti, odlikujoči se z omiko in postrežnim vedenjem. Gospod župan novomeški menda drugače o svojej stopinji in o svojem dostojanstvu misli, in da to mišljenje ni? ravno najkorektnejše, najveljavnejše, kaže vnanji učinek. Gospod župan se drzne namreč osobe, ki so večjidel svojega življenja posvetile omiki in vednostnim študijam, ki zavzemajo častno namcščcnje v državi, žaliti na surov, pobalinsk način, in to celo, ako se mu človek prijazno bliža in ga za postrežno poslušanje za nekaj sekund prosi.
To se je uprav meni pripetilo, ko sem, ne našedši gospoda župana v njegove} pisarni, bil prisiljen v kavarni nagovoriti ga,   ker je
To more trditi le bedasti in slepo zagrizeni sovražnik našega naroda, kakoršnega mi iz-poznate se tudi vi! O, toda tacih puhloglav-cev se ne strašimo, ne bojimo se mi! Mi Slovenci smo čil, korenit narod, ki nij še omagal, akoravno ga tisoč let žuli užo tuj jarem. Mi smo še, še stojimo krepko, nijsmo in tudi ne bomo se udali! Borili, borili se bodemo! Mi ne poginemo — mi smo Slovani!"
Rekši ves tresoč se od jeze rine od mize in besedami: „Z Bogom!" hiti ven.
Javorski nepremakljiv ostane na mesti, kakorbi bila strela treščila vanj Ko se potem vendar vzmiče po konci, kar vrtoglav brez smotra tava po sobi vgibaje, kako bi pač najlaglje mogel maščevati se. Potem se napoti na vrt iskat svojo bratranko, da bi pri nji izpraznil in olajšal si razjarjeno srce. Toda Ljudmila si ne upa pokazati mu objokanega obraza, niti najmanjšega nema posluha za njegovo strastno rešetanje. Na telesi in na duši vsa potrta izpred strica ubeži v sobo samovaje udajat se neizmernemu tugovanju.
(Dalje prih.)
bila moj;! prošnja nujna, in bi bila z nekoliko besedami gosp. župana lehko odpravljena. „Hier ist Carteehaus", bil je osorni odgovor neizpros-^jivega iiR'stneg;i protorja, ki ma niti pogleda ny vrednega siiKilral, nego mi hrbet obrnil in in se me na ta način odkri/ati skušal. Ves osupnen prvi trenotek se vsedem, da se mi je razburjenost polegla. Kor pa mi jo bilo nemogoče, strogega gospoda župana čakati, ker sedi večkrat do petih v kavarni, akoravno neče, da bi se mu onesvetila v „uradno sobo" kakor ta slučaj kaže, obrnil sem se v svojej presantnej zadevi drugam, in sem sprejel po jako prijaznem in postrežnem gospodu deželne sod nije svetovalcu L. najpovoljnejše izvestje, za kar se mu javno zahvaljujem.
Da pa tudi morem pozabiti osobno raz-žaljenje od strani staro-korporalske nature, dolžan sem ipak dostojanstvu svojega stališča, dostojanstvu svojega prečestitega predstojnika in svojih spoštovanih kolegov - ki so bili žalibog svedoki županske ljubeznivosti, ki jih je ua vso moč vzburila — da izrečem, da tukajšnji npriuceps seuatus" nij tako ljubeznjiv, da bi ga za to zavidal, da bi se mu za njegovo ravnanje zahvaljeval in zagotavljati moram, da se Dodum neskončno srečnega štel, ako mi ne bo nikdar treba, posluževati se v katerej si bodi zadevi njegovega sveta.
Ne glede pak na mojo osobno zadevo, zdi se mi, da se sploh profesorski kolegij in naš zavod ne razveseljuje posebno mi'osti gospoda župana, in uzrok temu je najbrže v besedi „obrtnijska učilnica," ki je gimnaziju jako pri srci, a katerej je gospod mestni pretorj vse prej nogo mecen — mož, ki se sicer k liberalizmu izpoznava, ki ga pa le na omenjeni način manifestu je. Takovih imamo tukaj še obilo: žalostna prikazen, ki ima za nasledek, da mora vsakdo, razen avtohtonov, svoje bivanje tukaj smatrati za Čas egiptične prekušnje.
Josip Ogorek, c. kr. gim. prof.
Viea bolnim bou in zdravje brez lek? in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere in Barrj
30 let lis je nij boleni, ki bi je ae bila eidrm Tila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vie bolezni T ielodoa, na živcih, dalje prane, i na jetrah; iliste I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprebavljeni c, zaprtje, prehlajunje, uespauje. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, siabesti in hlevanje pn nosečih. OtoinoBt, diabet, trganje, ihnjlanje, bledičico in prw hlajenje; poBebno »e priporoča m dojenee in je bolj* nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo Tal zdravilnih, br^z vsak« medicine, moj njimi »pn tavala profesorja Dr. "VVur/.erju, g. F. V. Beneka, pra vegb. profesorja medicine na vseučilišči v Mariho- ij ■dravUnega svetnika Dr. Angcisioina, Dr. Shorolaudi. Mr. Cbu&pbeila, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Častio Markize de Breliun u uniogo druzih imenitni! otob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastot
Kratki izkai ls SO.000 sprilflvalftT.
Na Dunaj i, 13. "prila 1872. I rešlo je t že reueui mes-ces odkar sem bi v brttiipTiem stanji. Trpel sem vsled prsnih I i in.
uicnib holefimth, in oicer tako 1a * m od dno d< dno IdBO) k ni 1, in to isproeJla jo dolgo č>s» moj St dije. Cul nm od Vaše čudapolne Uevaleacien prijel Men jo rabiti in ragotovua V»s, da se čtitiu po MeMOrtn i žitku Vfš« ttčne in okusne tte-a km ktrfl pope m m zdrav, tako, da brez nujma- jogi. tres moi'm zopet pisati- Za adi tegsv pripona: itn v%tm nolntn to p inie.rno prav ci d n oknu« Lrhiio kot . ajbojši pnpcui ček, ter ostanem Vai adani
Gabri 01 T • • c h n e F slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brčhan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospod! Vsled neke bolezni na jetrah bilo jt moje stanj." hujšanja in bolečin sake vrste sedem let Bem strašno. Nijsem mogla niti čitati uiti pisati, tresle so se vse čutnice na celem Životu, slabo pre bavljeuje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na ravdiaženji čutnic. katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na umu pustilo, iu pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brea da bi mojo bolečine '/.lajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za hvhljujeiu Be bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v Btanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži vati. Dovolite gospod, sagptOVjenja moje prisrčni hvaležnosti in popolnega spoštevanja.
Markize de Brc hau. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanj; duši,) k a, omotici in tiščati] i v prsih.
Bevalesciere je 4 krat točne j ša, nego meso, tti •o pri curasčouih in otrocih prihrani 50 krat več i> ouni, ko pri zdravilih.
v jjifha^ub piuioah po pol fanta X gold. 50 kj nnt 2 gold. oO kr., 2 funta i gold. fiU kr., 6 rtu tov 1. £OtfL iil funtov 20 gold*, 24 rnutov 3o gob — liov»iit*oior'^i-.irfouiten v pulioah in Bevalesciere Chocolatee v prahu n vas i gld. "-o kr., M* u» 2 g tu^ 4o :u» j, gi, 50 kr., v praha «a ISO f*» Ui js rTo<ltye. Da Barry4Comp. na »a iHtJi«, WaD-tt. u, k£kor v vsoto caottlfa pri dobi i UKarjlto in rfpooorijakih trgovcih. Ludi ranpoiiya dn
iaj«k« hiša na vse kraje po poitnib aakatnioah alf povsetjih. V LJubljani F.ri. M ;hr, J. S v o b o da, okar pri Rzlatom orlu", v Moki pri lekarjn J. Pro-1 a m u, v Celovca pri lekarju Birn aaoherj u, ? Spljeta pri lekarju Aljinovićn, v Trsta pri 1 u Jakobu Serravallo, pri drogeristn P. Boo o a i a J. Hirschu, v Zadra pri And rovi en. :>'.»)
Trine cene
v Ljubljani 4. oktobra t. 1. Plenica lektoliter 8 gld. 78 kr.; — rež 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. — 25  kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.j.
— koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 15 kr.; — fižol hoktolitor 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — ipeh trišen — gld. 64 kr.; — speh povojen — gld. 75 itr.; jajce po 2'/t kr.; — mleka liter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — telotnine 58 kr.; — sviujsko uieso 47 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 95 kr.;
— slame 3 gold. 12 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borza 5. oktobra,
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   65 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru 68 40
1860 drž. posojilo       ...     109   , 75 Akcije ndrodue banko   .   .     843   . — Kredi ne akcije    ....      152   . 70
London .....123   , 50
Napol. .......9 .87
C. k. cekini ......5 ,91
Srebro.........102   , —
kr.
1
S
1
Eliksir iz Kine i Koke,
najboljši do sedaj znani želodčni likv.
Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različno organu in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dobiva se jedino lo pri (53—25)
G-aTbriel DE=>iccoli,
lekarju, na dunajskej cesti v Ljubljani.
Sedmi redni
kranjske obrtnijske družbe
dne 31. oktobra 1876 ob 4. uri po polu dne
v direlcijslej sobi te inili
Dnevni red:
1. Poročilo o vspehih preteklega poslovnega leta.
2. Poročilo pregledovalnega odbora.
Gospodje akcijonarji, ki hočejo porabljati svojo glasovalno pravo, prosijo se v smislu 10 statutov, naj svoje akcijo do 28. oktobra t. 1. pri družbeni blagajnici deponirajo in naj si tam Icgitimncijskc liste vzamejo.
(308—1)
Načelnik opravnega sveta.
4. oktobra:
"vropa: BoŽiČevič iz Ljubljane. — Pezdič iz Gorenjskega. — Kollor iz Reke. — Bargher iz Insbrucka.
Pn -luu .. Zožulka iz Lipnice. — Komn iz Novega mesta. — Klopčič iz Loke — Pohor iz Litije. — Bolek iz Dunaja.
Pri Mallčl: Gerber izvDnnaja. — Giitz iz Maribora. — Stcten i/. (Jradca. — W • berg iz Dunaja. — Žink iz Zagorja. — Katz iz Trsta.
Gostilna v najem.
Ena dobra gostilna v ruclariji IJ« / lina« na Hrvat-
bKoiii se oddaje.   Pridružena je tudi mesarija in pekpnja.
Odgovarja v tem gospod redaktor Miiller v gospodskih ulicah v Ljubljani. (807—1)
Opozorjenje.
1 . .. tt
c* Čast mi je p. n. občinstvu naznanjati,  da  sem  k svojemu
▼S poslovanju ho bivalnimi uiuNiiiuiiil napravil šo ^*
^ m^hanicriio delavnico, >t
Jrf in da Vi8 dotične  r«-|»ur»lur«-. ofiiš^eiiju   itd.   naj hulje i u  jnav ti ceno oskrbujem. (^o.;—1;
V FjjititfJ«tii puti V»'€tHČo 2*
2 ^r- Oettei. ff
Izdateli in urednik Jutup ju rti
Ua.6CUi.i.'w in UaiC  ,   a. .i.iiiu ii.-.v.ir;u'
38