Leto V - Cena 15 lir - 2.50 din
PHIHDHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST četrtek 7. j ulij a 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Štev. 160 (1250)
Govor delegata FLRJ Djura Salaja na kongresu SSZ v Milanu
Sindikati FLRJ se borijo za krepitevSSZ
za utrditev miru in bratskih odnosov med narodi
Pismo glavnega odbora Zveze sindikatov za Slovenijo: stavkajočim v Trstu smo poslali din 1,062.275, za stavkajoče francoske rudarje 2,418.181.50 din, za grške begunce 3,556.337.50 din, za albanske poplavljence 2,545.000 din. itd.
MILANO, 6. julija. — Med razpravo o referatih sovjetskega delegata Kuznjecova in italijanskega delegata Santija na II. kongresu SSF je spregovoril vodja delegacije Zveze sindikatov Jugoslavije D jur o Salaj, ki je dejal med drugim:
((Jugoslovanska delegacija v celoti soglaša z ugotovitvami y referatih tovarišev Kuznjecova in Šantlja, da je borba za mir ena poglavitnih nalog mednarodnega delavskega razreda in Svetovne sindikalne federacije. Naša dolžnost je, da organizirani zaroti mednarodnega imperializma, kapitalistične reakcije in njunih agentov postavimo nasproti odločno akcijo združenih delovnih ljudi vsega sveta. Svetovna sindikalna federacija je močna in zanesljiva opora v miroljubnem taboru je činitelj, ki ga morajo upoštevati tudi naii sovražniki •— sqvražniki miru in nacionalne neodvisnosti narodov.
Želim opozoriti, da je Zveza sindikatov Jugoslavije v svoji državi dosledno izvajala to linijo SSF. Jugoslovanski sindikati so organizirali več sto zborovanj za mir. V borbi za obrambo miru in proti netilcem vojne lako SSF zanesljivo računa na popolno aktivno podporo Zveze sindikatov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Delavski razred Jugoslavije se z graditvijo socializma v svoji državi bori za ohranitev trajnega miru na svetu.
Jugoslovanska delegacija podpira Predlog Kuznjecova, naj bi kongres SSF prevzel pobudo za ustanovitev mednarodnega dne obrambe miru — zaradi čim večje in aktivnejše mobilizacije delovnih ljudi. Nedvomno je, da bodo program
SSF. in naloge, ki so formulirane v referatu, prispevale k temu da bo SSF postala še močnejši organ mednarodnega delavskega razreda.
Mednarodnega proletariata ne bodo zmedle nikakršne spletke sovražnikov delavskega razreda in družbenega napredka. Ne bo jih zmedla konferenca P Ženevi navzlic demagogiji in Zlagani propagandi, kajti ta konferenca ni nič drugega kakor konferenca razbijačev enotnosti delavskega razreda in orožje a-meriškega imperializma pri izvajanju Marshallovega načrta.
Zveza sindikatov Jugoslavije je razvijala v razdobju od I. do II. kongresa SSF ' vsestransko dejavnost v borbi za zaščito demokratičnih pravic delovnih ljudi na svetu. Sprejela je in podpirala akcije, ki jih je SSF prevzela oziroma priporočila za obrambo življenjskih koristi mednarodnega proletariata in vseh demokratičnih sil sveta.
Jugoslovanski sindikati so organizirali nešteto akcij za mednarodno solidarnost in pomoč delovnim ljudem. Delovni ljudje Jugoslavije so v mnogih akcijah nudili znatno pomoč grškemu ljudstvu v hrani in denarju, nad 10.000 grških otrok pa je sprejela naša država in jih zaščitila pred monarhofašističnim nasiljem. Zveza sindikatov je med velikimi stavkami leta 1947 in 1948 nudila moralno in gmotno pomoč francoskemu proletariatu. Novembra in decembra leta 1947 je Zveza sindikatov Jugoslavije poslala otrokom francoskih stavkajočih delavcev 10 vagonov olja in 20 vagonov sladkorja, med stavko leta 1948 pa 80 milijonov francoskih frankov.
Članstvo jugoslovanskih sindikatov, celotni naš sindikalni tisk in
vsi delovni ljudje Jugoslavije spremljajo z veliko pozornostjo in naklonjenostjo osvobodilno borbo kitajskega, indijskega, vietnamskega, indonezijskega in drugih kolonialnih in pc’ko'onialnih narodov proti ameriškim imperialistom. Zveza' sindikatov Jugoslavije bo dosledno in v skladu s svojimi inter-nacionalističnimi tradicijami ig nadalje vzgajala svoje članstvo v duhu mednarodne proletarske solidarnosti. Zveza sindikatov Jugoslavije se strinja in sprejema vse akcije, ki so bile predlagane na tem kongresu Za obrambo miru, za zavarovanje demokratičnih pravic delovnih ljudi in nadaljnje razvijanje e-notnosti svetovnega sindikalnega gibanja.
Jugoslovanski sindikati, je zak-ključil Djuro Salaj «bodo še bolj aktivizirali vse svoje članstvo v borbi za krepitev SSF, za utrditev miru in bratskih odnosov med narodi)).
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo pošilja v imenu delavskega razreda Slovenije II. kongresu Svetovne sindikalne federacije borbene delavske pozdrave.
Naš delavski razred, enotne združen v Z vezi sindikatov Jugoslavije, je v vsem svojem delu moralno in materialno sodeloval v vseh akcijah, ki jih je organizirala Svetovna sindikalna federacija. Stavkajočim v Trstu smo poslali din 1 milijon 6.275.—, za stavkajoče francoske rudarje smo zbrali din 2 milijona 418.181.50. za grške begunce din 3,556.337.50 din, za albanske poplavljence din 2.545.000.— itd. Z aktivno solidarnostjo s sindikalnimi gibanji, ki so jih preganjali fa-1 šistični režimi, so naši sindikati ne-
marshallovski spori med imperialisti
Snyder prišel reševal spor med dolarjem in šlerlingom
Razgovori Snyder-Petche • Rezerve cone šterlinga so se v zadnjih 3 mesecih znižale za 56 milijonov šlerlingov - S 15. junijem je Anglija suspendirala vse nove pogodbe za proizvode plačljive v dolarjih
PARIZ, 6, Zaradj krize, ki je nastala y izvedbi Marshallovega plana, je odpotoval v Evropo minister za finance ZDA John Snyder. Najprej je v Parizu obiskal francoskega ministra za finance Mauri-cea Petscheja. Petsche je obrazloži Snyderu, da Marshallov plan, 4ki velja samo do leta 1952) ne zadostuje za obnoyo evropskega gospodarstva in da je potrebno zara-- te§a mislit, že sedaj na nekakšen Marshallov «superplanj>, O rezultatih pogovorov med obema ministroma ni bilo nikakršnega službenega poročila. Vendar pa <?e je iz krogov strokovnih sodelavcev francoskega ministra za finance izvedelo, da je Petsche postavil Sny-deru predlog, ki vsebuje štiri točke, na temelju katerih naj bi se re5ila evropska marshallovska kri-2a. Te točke so sledeče:
t. Evropske valute manjše vrednosti naj bi se mogle zopet menja. vati za dolarje, kadar gospodarski položaj posamezne države to omogoča.
-• Nekatero dragocenejše evropske valute naj bj se znižale v vrednosti.
3. Postopna ustanovitev enotne Valute za zapadno Evropo.
4. Ukinitev carinskih preprek med državami Marshallovega plana.
Te informacije je objavil po Prvem sestanku Snyder-Petsche ves evropski tisk. O njihovi točnosti s0 vplasali drugega dnc direktorja za gospodarske zadeve francoskega zunanjega ministrstva Hervea Al. Phanda. Alphand je dejal, da bo odgovoril «samo na tista vprašanja, a katera so lahko odgovori nega-'vbon. Dejal je: O investiciji ameriških privatnih kapilalov ni bilo °'°ra' > Nrav tako n, bilo govora
povečanju izvoza plačljivega v amenkansklh dolarjih, o znižanju vrednosti šterlinga in O podaljšanju Marshallovega plana. Dejal je: «Ja-sl>o je, da gospodarska stalnost ne niore trajati brez splošne ureditve denarnih in finančnih zadev. Vloga Francije je v tem, da utrdi mednarodno pomirjenje in olajša «mo-dus vivendi». Vemo, da vprašanje odnosov med Zapadom in Vzhodom še ni rešeno, toda dogovorili so se Slede postopka za ponovne razgovore štirih, kar je cenejše in manj hevarno kot zračni most za Berlin«.
Vsi ti razgovori so v tesni zvest z borbo med dolarjem in šter-'ihgom, ki je prišla do izraza zaradi težke gospodarske krize v An-Sbji. In prav o tej krizi je govoril danes v britanskem paslamentu sir Stafford Cripps. Dejal je, da so v sudnjem tromesečju zlate in dolar, ske rezerve Angleške bank", ki spadajo v cono šterlinga padle s 471 dfilijonov na 406 milijonov šter-
lin
S°v. Razlog je v zmanjšanju iz-
voza iz cone šterlinga v ZDA. Dejal je, da je s 15. junijem britanska vlada prisiljena suspendirati vse nove pogodbe, ki niso neobhod. no potrebne za proizvode plačljive v dolarjih. Ta ukrep bo veljal zaenkrat za tri mesece. To seveda ne predstavlja dokončne rešitve naših težav. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da industrija hitro reducira svoje proizvodne cene s povečanjem individualne rentabilnosti in da prednost produktom, ki se lahko prodajo za dolarje. Sicer bomo ostali brez glavnih predmetov uvoza in naša življenjska raven bo trpela. Problem odnosov med šterlingom in dolarjem ne more biti rešen s strani same Velike Britanije, zaradi tega sem povabil ministre za finance Com.monv/oal-tha na sestanek dne 13, julija. Govoril bom tudi z ameriškim zakladnim ministrom Snyderjem, ki bo ta teden prišel v London in boju o tem problemu z njim diskutiral Razgovori bodo trajali več tednov. Obveščam parlament in ves narod,
da bo rešitev problema dolar-šter-ling zahtevala več časa. Medtem pa moramo dokazati, da s)no potrpežljivi in pripravljeni na odločno akcijo. Končno je Cripps dejal, da britanska vlada v nobenem primeru ne misli znižati vrednost šterlinga. Vendar pa je na tiskovni konferenci, ki jo je imel takoj nato, izjavil, da je pripravljen s Sny. derjem razpravljati tudi o tem. Dejal je dalje, če ne bo Amerika nabavljala proizvodov cone šterlinga, bo ves svet ostal brez dolarjev.
Iz Wasbingtona javljajo, da se ameriški izvozniki pritožujejo zaradi ukrepov, ki jih je najavil Cripps, še bolj pa zaradi vesli, da bo Velika Britanija povečala izvoz v tiste države, y katerih so si ZDA med vojno osvojile važna tržišča.
MOSKVA, 6. — Mohamed Kamel E! Bindari paša, izredni poslanik in opolnomočeni minister pri vladi ZSSR je včeraj odpotoval iz Moskve v Egipt.
omajno vztrajali na poti proletarskega internadonalizma in dajali s tem pomemben prispevek v borbi delavskega razreda proti imperializmu, za svobodo, mir in demokracijo v svetu.
Zavedajoč se, da je Svetovna sindikalna federacija velika pridobitev delavskega razreda, najostreje obsojamo vse poizkuse reakcionarjev iz vodstva Ameriške federacije dela, kongresa industr. organizacij ZDA, kongresa britanskih tradeunionov in desnih socialistov v sindikalnem gibanju zahodnoev. ropskih dežel, ki poizkušajo z raz bijanjem SSF slabiti mednarodno enotnost delavskega razreda.
V imenu delavskega razreda Slovenije obljubljamo, da bomo z isto doslednostjo kot doslej tudi v bodoče izpolnjeval; vse sklepe, ki jih bo sprejel ta kongres in tako naj-aktivneje izpolnjevali svojo inter-nacionalistično dolžnost.
Danes, ko naš delavski razred, osvobojen kapitalističnega izJkori-ščevanja, slavi veličastno delovno zmago — izpolnitev plana prve polovice Titove petletke. ki jo je dosegel pod vodstvom KPJ, na čelu s herojem Titom, ko stopa z naglimi koraki v socializem, izraža svojo pripravljenost, da aktivno pomaga delavskim gibanjem v svetu za čim hitrejšo zrušitev sistema ka. pitalističnega izkoriščanja in za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Naj živi II. kongres Svetovne sindikalne federacije!
Naj živi enotnost delavskega razreda vsega sveta!
* * *
Danes zjutraj so na kongresu Svetovne sindikalne zveze razpravljali o problemu strokovnih kategorij. Namestnik generalnega sekretarja.
Popoldne je bila diskusija o poročilih Franchona, Zavatckega in Wickremasingha. Govorili so delegati sovjetske cone Nemčije, sekretar Delavske zbornice v Milanu, delegat CSR Zupka, Olga Kuznjecova, žena vodje sovjetske delegacije, Ocampo iz Cileja, Stoica iz Romunije, Buvkie iz Transilvanije, Bosi, tajnik Confederterre, Paviče-vič iz FLRJ in Moix iz Katalonije.
Nato je začasni predsednik SSZ Di Vittorio čital poročilo o uveljavljanju člena 13 statuta SSZ glede strokovnih kategorij. Dejal je, da brez organizacije po strokovnih kategorijah SSZ ne more zadovoljivo reševati svojih nalog v borbi za dosego boljših življenjskih pogojev delavstva vsega sveta. Tri strokovne kategorije so že ustanovljene, a ob koncu leta jih bo 12. Tako bo SSZ dobila svojo dokončno strukturo in vedno bolj večala svoje delovanje v svetu. V diskusiji o poročilu Di Vittoria je poleg sovjetskega delegata Jefanova, italijanskega Di Stefana in drugih govoril kot zadnji generalni sekretar Louis Saillant, hi j£ obrazložil program dela kongresa v prihodnjih dneh. Medtem je komisija za overovljenje objavila dokončne rezultate o sodelovanju na kongresu:
47 držav z 225 opolnamočenimi delegati 6 drugih držav z 27 delegati opazovalci, Poleg tega so navzoči predstavniki SSZ pri OZN in p>'i UJTESCO, predstavnik Mednarodne organizacije novinarjev, predstavnik Zveze intelektualnih dehuvcev in predstavnik Mednarodne zveze demokratični žena.
Truplo Dimitrova
OBLETNICA VSTAJE V SRBIJI
Proslave po vsej Srbiji - Otvoritev razstave NOB v Kragujevcu
BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Na dan 7. julija 1941, dan vstaje proti fašističnim napadalcem, bodo po vsej Srbiji velike proslave. V Be-žaniji, na levem bregu Save bo veliko zborovanje in otvoritev dveh novih odsekov tovarne ((Aleksander Rankovič«, ki je bila zgrajena v zadnjem času. V Kragujevcu bo otvoritev razstave dokumentov narodno osvobodilne borbe. Vsa mesta, v katerih so se leta 1941 osnovali prvi partizanski odredi bodo razsvetljena.
Nocoj se je vršila v Zveznem gledališču svečanost v proslavo 7. junija, na kateri so bili navzoči A-leksander Rankovič, Meša Pijade, general Ivan Gošn.iak in Franc Leskošek kakor tudi člani srbske vlade na čelu s predsednikom Petrom Stamboličem, podpredsednikom Zvezne ljudske skupščine Mar-
kom Vujačičem predstavniki množičnih organizacij in kulturnega življenja Beograda.. Slobodan Pene-zič, član Politbiroja CK Komparti-je Srbije je govoril o važnosti 7. julija.
IL BARATTOINFAME
(gnello aiitentico)
Poljska prelomila pogodbo o dobavah Jugoslaviji
VARŠAVA, 6. — Po vzgledu CSR in Madžarske je tudi Poljska vlada sklenila, da prekine vse dobave Jugoslaviji, na katere je bila obvezana po trgovinski pogodbi z Jugoslavijo. Funkcionar ministrstva za zunanje zadeve je izročil noto v tem smislu jugoslovanskemu poslaniku v Varšavi.
M »urice Thorez na čelu francoske, Longo in Seccliia italijanske delegacije
SOFIJA, 6. — Truplo predsednika Dimitrova je prispelo danes ob 17. uri v Sofijo ob zvoku siren vseh tovarn bolgarske prestolnice. Na poti skozi Bolgarijo je vlak pozdravljalo bolgarsko ljudstvo vzdolž železniške proge. Na postaji v Sofiji je sprejel vlak general Damjanov, ki je pozdravil maršala Vorošilova in Ana Pauker v imenu vlade. Nato so truplo prepeljali po sofijskih ulicah na topovski lafeti na kateri je bila blazina s predsednikovimi odlikovanji. Sledili so venci, med katerimi je bil tudi Stalinov in vseh inozemskih delegacij. Z lafete so prenesli truplo v palačo Sobranja maršal Vorošilov, Valko Cervenkov, Georgij Stankov,
Anton Jugov, Georgij Damnjanov in drugi. Truplo bo ostalo v Sobranju do nedelje, ko bo preneseno v mavzolej, ki bo zgrajen v teku današnjega dne. Med delega, cijami Kompartij vseh držav je tudi delegacija KP Francije na čelu s Maurice Thorezom.
V imenu KP Italije se bodo pogreba udeležili Longo, Secchia in Moscatelli.
Truplo Dimitrova bo balzamirano, zaradi tega je s posebnim vlakom dopotoval v Sofijo profesor Zbarski, ki je balzamiral tudi Leninovo truplo.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja je poslal vladi Bolgarije sožalno brzojavko.
Kominforniistični tisk se danes že valja v svojem lastnem blatu. Klevetanje, obrekovanje, laži in podobne metode svetovne reakcije in imperializma, ki jih kominfor-misti danes prakticirajo, so jih prepričale, da jim je pod zastavo Sovjetske zveze vse dopustno. Najbolj očitni primeri odstopanja od dosledne načelne linije. marksi-zma-leninizma najdejo v njihovem tisku taka opravičila, da se človeku že gabi.
Glasilo naših kominfoimističnih socialpatriotov je postalo pravi re-volverski časopis, ki mu uUltimis. sime» morejo že zavidati. Tako že nekaj dni pogreva Vidalijevo zgodbo o «baratto infame«, ki ji ne verjame niti Vidai; sam.
Na drugi strani pa ti socialpa-triotski «.internacionalisti» previdno molčijo o krivici, ki jo trpijo koroški Slovenci, In to samo zato, ker je SZ na njihovo škodo in na škodo vseh jugoslovanskih narodov sklenila umazano kupčijo z zapadnimi imperialisti. Zato je bilo treba mobilizirati ostale partije in države ljudske demokraci. je; voditi že eno leto klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji in jo Z gospodarsko blokado prisiliti, da bi se prodala imperialistom.
A kaj se je zgodilo? Tista Jugoslavija, ki jo kominformisti klevetajo, da se prodaja, odnosno, da se je že prodala imperialistom, ni od njih dobila nobenega prizna• nja svojih pravičnih zahtev do Avstrije. Sovjetska zveza pa, ki naj bi, po besedah kominformi-stov, ostala še vedno zvesta načelom doslednega marksizma - leninizma, dosledne protiimperialistič-ne borbe in doslednega interna cionalizma, prav tista Sovjetska zveza je, glede pravic in borbe koroških Slovencev, ta načela popazi la na najnesramnejši način za svoje, izključno svoje gospodarske interese.
To je dejanski abaratto infame», in o tem naj kominformisti razmišljajo, če imajo še svojo glavo na svojih ramenih in če jim je dejansko pri srcu enotnost svetovnega demokratičnega gibanja, usoda revolucionarne borbe delovnega ljudstva proti imperializmu in skrb za mednarodno solidarnost delovnega ljudstva. Kajti na takih osnovah je mednarodna solidarnost nemogoča. Mednarodna solidarnost mora sloneti izključno na načelnosti, poštenosti in resnico, ljubnosti, predvsem pa na najdo-slednejšzm spoštovanju načela o mednarodni enakopravnosti.
Kako je skušal opravičiti to
Umazano kupčijo kominformist Višinski? Višinski si je jzmislil neka tajna pogajanja med Jugoslavijo in V.eliko Britanijo, in pristavil, da sovjetska vlada ne more nositi odgovornosti za izid teh pogajanj.
Ali je kje na svetu normalno razvit človek, ki bi mogel sprejeti to logiko?
Višinski trpa v en koš tri različne stvari- Eno je Jugoslavija; drugo so koroški Slovenci, njihove pravice in njihova borba; tretje pa je zadržanje predstavnika Sovjetske zveze do vprašanja, koroških Slovencev.
Tudi če bi se Jugoslavija tajno pogajala z Veliko Britanijo (kar pa ne drži; če bi držalo, bi Višinski o tem nič ne vedel), ostane še vedno vprašanje pravic koroških Slovencev, ki so v borbi proti nacifašizmu storili svojo demokratično dolžnost in z oboroženo borbo zahtevali pravico do življenja.
Za nesramno kupčijo na škodo koroških Slovencev nosi vso odgovornost samo in izključno Sovjetska zveza. Zvračati na druge odgovornost za svoja dejanja, ni niti pošteno, niti moško, najmanj pa vredno komunista. Umazano kupčijo na škodo koroških Slovencev je sklenila Sovjetska zveza in ne Jugoslavija. In tudi če bi Jugoslavija napravila kaj podobnega, bi to bilo prav tako u-mazano in nepošteno.
Tako stoji zadeva Z abaratto in-farne)) guello autentico, ki ga je zagrešila Sovjetska zveza, in o katerem bi moral V.idali napisati, če bi ne bil zagrizen kominformist, ki je pripravljen braniti in opravičevati nedopustne metode samo zato, ker to dela in ukazuje Sovjetska zveza.
Ce bi kominformisti resnično ljubili Sovjetsko zvezo, potem bi ne smeli dopuščati uvajanja metod v delavsko gibanje, ki 'ne le, da ji ne delajo časti, ampak povzročajo neprecenljivo škodo Sov-, jetski zvezi sami, ki s takimi metodami zapravlja ugled in avtoriteto, ki jo je zaradi svoje dosedanje ’ doslednosti imela tudi pri tistih, ki so primorani kritizirati jo ostro prav zaradi tega ker jim ni vseeno, ali je SZ na liniji doslednega marksizma-leninizma ali ne. Njihovo stališče ni zato nikak an-tisovjetizem. Edini resnični anti-sovjetisti so samo kominformisti (tudi oni v SZ), ki s sprejemanjem in prakticiranjem sramotnih metod kratijo dosedanji ugled in čast Sovjetske zveze.	L.	D.	H.
I a d a 11 e va n j e konference za Avstrijo
„Slovenski vestnik" se ne sme tiskati
v listami ..Msverlaf - po naročilu avslrijske H P
M a današnjem zasedanju konference za Avstrijo so razpravljali o 150 milijonih dolarjev, ki jih mora Avstrija plačati SZ - Jugoslovansko ljudstvo na zborovanjih protestira proti krivičnim odločbam sveta ministrov za zunanje zadeve v Parizu
LONDON, 6. — Najbolj važna vprašanje na današnjem zasedanju namestnikov za Avstrijo je bilo vprašanje plačila 150 milijonov dolarjev Sovjetski zvezi s strani Avstrije. Sovjetska delegacija na eni strani ter delegacije zapadnih velesil na drugi strani so branile vsaka svoje stališče. Štirje namestniki so najprej razpravljali a vprašanju vojnega plena, kjer so se kakor pri razgovorih v Parizu tudi danes pojavila različna tolmačenja med sovjetsko delegacijo in pa ostalimi delegacijami, zlasti kar se tiče vprašanja lokomotiv, vagonov-ci-stern, železniškega materiala in notranje opreme delavnic. Sovjetski delegat Zarubin je izjavil, da bo zahteval od svoje vlade nova navodila.
Podkomisiji za petrolej in za Donavsko paroplovno družbo sta nadaljevali * proučevanjem seznamov, ki jih jima je izročil Zarubin. Sovjeti zahtevajo, da Avstrija odstopi Sovjetski zvezi sedem petrolejskih con, 26 con za petrolejska vrtanja s površino 766,340 ha, 5 rafinerij z letno kapaciteto proizuod-
nje 420 tisoč ton in 9 distribucijskih družb.
Kar se tiče imetja Donavske pa-roplovne družbe zahteva Sovjetska zveza ladjedelnico, štiri pristaniške naprave na Dunaju, 46 skladišč in 36 plovnih enot, vlačilcev in ponto-nov. Strokovnjaki ki proučujejo te sezname, ob do morali izročiti svoje poročilo namestnikom do 21. julija. Medtem ko podkomisiji proučujeta odkazano delo, razpravljajo namestniki p drugih problemih vprašanja nemške imovine. Od 1. julija, dneva obnovitve razgovorov, so se namestniki sporazumeli o naslednjih členih: člen 5, po katerem morajo meje Avstrije biti tiste, kot so bile 1. januarja 1938; člen 2, ki jamči neodvisnost in teritorialno nedotakljivost; člen 34, ki določa, rta od Avstrije ne bodo zahtevali reparacij in člen 45, ki priznava Jugoslaviji p)'avico do avstrijske imovine v Jugoslaviji.
Namestnik zunanjega ministra Jugoslavije Leo Mateš je po svojem prihodu v London takoj obvestil konferenco namestnikov štirih zunanjih ministrov, da jim je v
skladu z navodili, ki jih je prejel od svoje vlade, na razpolago ter je pripravljen dobaviti vse informacije glede stališča jugoslovanske vlade v zvezi s sestavo načrta za mirovno pogodbo z Avstrijo.
CELOVEC, 6. — Vodstvo avstrijske KP za Koroško je izdalo tiskarni uVolksverlag* v Celovcu naročilo, da preneha tiskati »Slovenski vestnik« in »Die Einheii«, ki sta glasili koroških Slovencev. S to svojo odločitvijo se je vodstvo avstrijske KP priključilo besni kampanji proti koroškim Slovencem po pariškem sporazumu. Tiskarna založbe »Volksverlagn je navedla kot vzrok za svojo odločitev »različno politično gledanje avstrijskih komunistov in koroških Slovencev«. To različno politično gledanje pa je v resnici samo v tem, da koroški Slovenci tudi po pariškem diktatu nadaljujejo odločen boj za priznanje svojih nacionalnih in gospodarskih pravic in pa v tem, da odločno odklanjajo, da bi se pridružili zloglasni resoluciji Informbiroja.
Po vsej Jugoslaviji se vršijo zborovanja, na katerih delovni ljudje protestirajo proti imperialističnemu diktatu. Prebivalci raznih krajev in delovni kolektivi pošiljajo CK KPS in KPJ pisma, v. katerih izražajo svoje ogorčenje nad krivico, prizadejano koroškim Slovencem in vsem jugoslovanskim narodom. Obenem zahtevajo ponovno razpravljanje o vprašanju Slovenske Koroške ter z gnevom obsojajo kupčijo, ki se je je udeležil tudi zastopnik Sovjetske zveze.
Cene in rentabliiteta
V koraku s padcem proizvodnje je šel padec cen. Rekordnim cenam v 1947 in 1948 slede mečna znižanja v tetešnjem jev na) ju. Meso je od 39 dolarjev za stot v avgustu 1948 padlo na dc^ai -jev, koruza ort 2.83 dolarjev za bušelj (36.34 litrov) januarja 1948 na 1.21 dolarjcu, mast od 32 centov za funt (0.45 kg) v marcu 1947, na 12 centov za funt, bombaž od 40 centov za funt v juliju 1947 na 32 centov in surovo ze-lezo od 40.66 dolarjev za tono februarja 1948 na 21. 67 dolarjev februarja letos. Močne padce so zabeležile cene kovin na splošno in neželeznih posebej, zlasti bakra, svinca, kositra itd. Tudi petrolej kaže znake popuščanja, ki ni še nastopilo le ker so petrolejske družbe omejile proizvodnjo in ustavile uvoz od zunaj.
Padec cen je povzročil opreznost kupcev ne le pri potrošnik dobrinah, marveč povsod. Predelovalne industrije ustavljajo nakupe ker pričakujejo nadaljnjih padcev. Zato n. pr. tvor ni c e železniškega materala ne naročajo jekla iti položaj jeklarske industrije se bo še poslabšal jeseni, ko bo nastopil zastoj v avtomobilski industriji. xUd{ proizvodnja poljedelskih in drugih obdelovalnih strojev kaze s svojim zastojem na slabe izglede jeklarn. Pri Carnegie - Illinois Steel Corp., ki pripada U. S. Steel je n. pr. od 27 Siemens-Martinovih peči v Pittsburgu le 6 v obratovanju, dve visoki peči bodo v kratkem izpihali, proizvodnja elektro-je-kla pa dosega komaj 50 odst. proizvodne zmogljivosti. Industrijski
Gospodarski položaj v ZDA
krogi že mislijo kdaj bo postala
proizvodnja nerentabilna t. j. kje je najnižja točka rentabilitete, «Break-even Point« imenovana, pri kateri še dosežejo dobičke. Nekateri menijo, da je ta od poprejšnjih 48 odst, izrabe proizvodne zmogljivosti prešla na 70 odst. Ze sedaj delajo nekateri manjši obrati le z 65—-75 odst. zmogljivosti in veleindustrija se bo borila za naročila z močnim zniževanjem cen, ki se lahko iz-premeni v divjo tekmo navzdol. Industrija kakor veletrgovina zmanjšujeta zaloge blaga in se omejujeta strogo na tekoče potrebe. Vsled tega tudi padajo bančni krediti, ki se jih gospodarstvo ne poslužuje več v toliki meri kot poprej.
Pojavi zastoja in depresije so pri industriji časovno različni, n. pr. industrija potrošnik dobrin je na splošno že pred enim ali celo dvema letoma dosegla proizvodne viške. Usnjarska, čevljarska in bombažna industrija n. pr. že 1946 leta, pohištvena, tobačna in špi-ritna v 1947, v lanskem letu pa predvsem tekstilna in pri njej traja nazadovanje že blizu leto dni.
Nezanesljive prognoze
Nasprotno je industrija strojen, elektroindustrija in proizvodnja obdelovalnih, strojev pričela kazati znake nazadovanja komaj letošnje prve meseca, zato Pa so padci sedaj močnejši. Pri
poslednje imenovani n. pr. od marca do aprila za 20 odst.!
Nekateri inozemski opazovalci teh dogajanj v ZDA še pred dvema, enim mesecem niso pisali, da je kriza pred vrati. Govorilo se je na splošno o «prilagoditvi« povojnim razmeram in pri poljedelstvu so celo trdili, da ni pričakovati večjega padca cen, niti da bi bil ta nevaren. Take svojevrstne razloge ni podajal n. pr. le italijanski liberalni ekonomist Corbino, ki jo je brez potrebe oslanjal na analizo ameriških borz, marveč tudi švicarski ekonomisti, znani in manj znani, ki sodelujejo pri tiNeuc Zueri-cher Zeitung«. Kako kolebave pa so vse take prognoze in celo one uradnih ameriških krogov, ki razpolagajo z vsemi podatki za preučevanje konjunkturnega razvoja u lastni deželi nam pove dopis iz IVashingtona, konec junija, ki pravi da je slika na podlagi današnjih informacij in razgovorov z visokimi funkcionarji gospodarskih ministrstev pač popolnoma drugačna od predstav in napovedi, ki so jih ISTI ljudje in krogi delali pred štirimi meseci! Zdaj se že izprašujejo kaj pomenijo znaki depresije, ki ne poteka več v tempu eprilago-ditve». Število brezposelnih je po podatkih statističnega urada ZDA konec maja doseglo 4 milijone, sindikati, gospodarski krogi in celo vladni uradi pa menijo rta je to število precej višje in da uradne številke niso točne.
Trumanov gospodarski sosvet je celo sklenil preiskati kakšno je resnično stanje. Končno napoveduje letošnja letina okrog 1.3 milijarde bušlov pšenice, (t. j. nad 200 odst. notranje potrošnje) da bodo ostale ogromne zaloge, ker bo znašal izvoz na podlagi mednarodnega pšeničnega dogovora največ 170 milijonov bušlov. AH bo le zaloge odkupila vlada? Vprašanje je ali bo zmogla, med tem pa bodo ogromne zaloge prej ali slej pritisnile cene žitnega trga navzdol.
Kje je izhod?
Poljedelstvo je prvo, ki ga skušajo vladni ukrepi reševati. O-mejitev proizvodne površine, u-poraba žitnih viškov za krmljenje živine sta tako rekoč na dlani. Toda poslednji ukrep bo pozneje s prirastjo živine pritisnil navzdol cene mesa. Podobno bodo obrambni ukrepi tudi na drugih področjih sprožili po drugi strani nova vprašanja in padce. Z drugimi besedami, lavine, ki se je sprožila ne bo lahko ustaviti. Tudi si še niso na jasnem ali naj to opravi gospodarstvo samo ali pa naj poseže vmes vlada z državnimi sredstvi. O tem so v senatu mnenja deljena: Key-nesova teorija je, da mora vlada omiliti konjunkturni padec z ublazino« raznovrstnih javnih del (govore o velecestah, nasipih, šolah, bolnicah, stanovanjskih hišah, izgradnji industrije v južnih državah). Po drugi strani pa
zagovarja šef gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva W. Thorp, (znani raziskovalec gospodarskih konjunktur in ko-njunkturnih ciklov?) štednjo z državnimi izdatki, ki itak v letošnjem proračunu ZDA prvič po vojni presegajo dohodke za blizu 3 milijarde dolarjev, češ ((če sami nimamo izravnanega proračuna, ne moremo isto zahtevati od ERP-držav». Najbrže pa misli pri tem, da je državni dolg ZDA že tako in tako previsok. Javni dolg je namreč od 1919 ko je znašal 30,8 milijard dolarjev, z od tega 25,4 milijard zveznega dolga, ostalo odpade na posamezne države, mesta, distrikte itd.) narasel do pričetka vojne, 1941 leta, na vsega 72,6 milijard dolarjev, od tega le 48,9 milijard zveznega dolga. Potem pa se je povečal do 31.12.1945 na 278,1 milijard dolarjev, zveznega dolga in kljub povojni konjunkturi ter delni povrnitvi vladnega dolga znaša konec 1947 celokupni javni dolg še vedno 237,7 milijard dolarjev. Nasprotno pa dosega vsota vseh zasebnih dolgov istočasno le 172,2 milijard dolarjev, od tega odpade 99,4 milijard na delniške družbe, 72,8 milijard pa na farmarje, druge osebe in tvrdke.
Kejjnesov program bi zahteval ogromna sredstva. Trumanov predlog o razvoju azaostalih področij)) (t. j. kolonij«), ki naj bi pospeševal ameriški izvoz, pa bi potreboval še večja sredstva. Potem, «zaosta!a» področja se ne
dado izkoriščati od danes na jutri. Treba zgraditi ceste, železnice, javne zgradbe, vodovode, itd. itd., kar vse so nerentabilni izdatki in kar mora opraviti, kakor meni John Mc Cloy, sedaj visoki komisar v Nemčiji, določena «nerazvita» dežela SAMA z lastnimi napori. .
Mogoče je, da so se ameriški gospodarski krogi vendarle zavedli da jih je dosedanja avanturistična gospodarska in zunanja politika poprinesla sedanjo krizo poprej kakor so si mislili in v ostrejši obliki. «Journal of Commerce>> je pred dnevi pledira! za povečanje uvoza v ZDA, češ da tiči v sedanjem neravnovesju med. izvozom in uvozom vzrok za «strašno mednarodno krizo, ki se prikazuje za 1952«. Stari volk Foster Dullcs pa je nenadoma predlagal, naj ZDA sodelujejo z ZSSR, češ da je prepričan, da Rusi ne mislijo na vojno. Vse skupaj muči vprašanje koliko časa bo trajalo sedanje gospodarsko nazadovanje. Po sedanjih izgledih bo trajalo tja do 1951 leto. Zato čujemo nove glasove, ki potrjujejo mnenje londonskega «Statesmana», češ da bo ostala ameriška pomoč zapadni vojaški zvezi le — moralna ... V senatu ZDA kjer vlada veliko nasprotovanje pomoči, ki bi zahtevala novih kreditov, so razpravo o tem odložili. Ce se bo pritisk gospodarske depresije še naprej stopnjeval v dosedanjem tempu pa utegnejo senatorji, ki jih slcrbc zahteve volivcev bolj kakor Hoffmanove pridige krat-komalo odložiti tudi ves ER P. Ta Damoklejev meč zelo grozeče niha nad zapadno Evropo. Angleški krogi govore pa tudi o novem izolacionizmu ZDA.
BUDIMPEŠTA, 6. - Prizivno sodišče v Budimpešti je pričelo z obravnavo pišziva s procesa proii kardinalu Midszentyju in proti šestim soobtožencem, Razsodba bo objavljena v soboto.
Vladna kriza v Belgiji še Iraja
BRUSELJ, 6. — Za predsednikom belgijske krščansko-socialne stranke De Schryverjem je princ regent sprejel predsednika zbornice, krščanskega socialca van Causvelarrta, ki mu je poveril nalogo informatorja. Van Cau\velaert je že pričel s posvetovanji s predstavniki raznih strank. Skušal bo pripraviti teren sporazuma za sestavo vlade pred 12. julijem, kc se sestaneta novo izvoljeni zbornici.
ČSR želi nadaljevali
trgovinska nagajanja i IDA
PRAGA, 6. — Pomočnik ministra za zunanjo trgovino Loebl je danes dopoldne izjavil dopisniku agencije France Presse. da namerava češkoslovaška vlada preučiti vprašanje eventuelne obnove trgovinskih pogajanj med CSR in ZDA, ki so bila pred nekaj tedni prekinjena.
Vojaki naj omingnsija
stavbo loiiilonshih pristaniških delavcev
LONDON, 6. — Spor med pristaniškimi delavci v Londonu in njihovimi delodajalci stopa v drugi teden. Položaj je ostal nespremenjen in število stavkajočih delavcev dosega okrog 8 tisoč.
Britanska vlada je sklenila, da bo uporabila vojaške čete za raztovar-ienje pokvarljivega živeža in zlasti raznega mesa. To je danes priobčil u i v poslanski zbornici minister za de. j lo Isaacc.
7. julija 1949  #—
Tržaški Lloyd dobil nazaj motorno ladjo „Kemo“
Poročajo, da bo dobil Tržaški Lloyd nazaj svojo 9780-tonsko lad jo »Remo«, Jci je bila junija 1940 zaplenjena v Ereemantlu v Avstraliji. « Astra u poroča, da so bila za to potrebna dolga pogajanja med italijanskim ministrom za zunanje | zadeve ter avstralskimi oblastim Ladjo je doslej uporabljal avstralski »Shipping Board« pod imenom «Reynella», zdaj pa je v pristani-iču Newcastle v popravilu ter bq menda kmalu odplula v Trst, kjer jo bodo modernizirali in opremili za prevažanje izseljencev v Avstralijo.
Zdi se, da je Lloyd podpisal pogodbo, ki ga veže k določenim pla. Čilom. Tega seveda ng bi bilo tre-ha niti podpore italijanske vlade, fnarveg bj bil moral voditi samostojna pogajanja s podporo VU. Po določbah mirovne pogodbe z. Italijo se namreč »tržaška« imovina ne smatra za imovino bivših sovražnih držav ali vojni plen. Avstralska vlada bj bila torej morala vrniti ladjo brez kakršnih koli ob. vez Lloyda. Nasprotno, Lloyd ima vso pravico zahtevati odškodnino za uporabo ladje od dne, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo naprej. Ako bi bilo Lloydovo ravnateljstvo tako ravnalo, b; blagajna družbe prejela lep znesek tujih deviz. Kako more vodstvo Lloyda zagovarjati podpis pogodbe, ki ga zavezuje k določenim obveznostim ali plačilom Avstraliji?
TRŽAŠKI DNEVNIK
Posestna knjiga - skrb in težave kmetov
Oblast naj čim prej omogoči brezplačne prepise t/ posestni knjigi
Sporazum glede delavcev Sv. Marha sklenjen
Kakšen bo odmev sporazume med delavstvom
ki se je odločno borilo za svoje pravice?
Za sedanjo stanje so krive krize, povojni dogodki, previsoke pristojbine in dragi notarji - Za odvzeta zemljišča ne morejo dobiti izplačila
0 ustanovitvi proste cone za les pri Proseku
Trgovski vestnik železniške u-prave -STO-j a je objavil podrobnosti ukaza št. 318 VU o ustanovitvi proste cone za les pri Proseku. Na tem področju so ustanovili dve prosti coni pod imenom «Prosta cona za les Trst-Prosek» (Punto franeo legnami Trieste-Prosecco). Prostor ki ga obsegata, je last železniške uprave in je blizu postaje Prosek, razen tega pa je še zasebno zemljišče ob železniški progi, ki ga bodo razlastili. Za to prosto skladišče veljajo vse zakonske odredbe in pravilniki, ki veljajo za prosta skladišča na splošno in posebej te one odredbe, ki veljajo za «prosto lesno skladišče Trst-Skedenj*. Z odredbo št. 9 je VU določila nadaljnje podrobne predpise- Cl. 1 pravi: «Ker Javna skladišča y Trstu na podlagi možnosti, ki jim je dovoljena, ne bedo več dovoljevala uvoz tistega lesa v pristanišče, ki ni namenjem neposred-
ni Či’
Plimski dne m ih j
iemu vkrcanju, bodo prejemniki :elezniških pošiljk, za tiste, k, jih le bodo moglj spraviti v pristaniš-:e za les, lahko dosegli, da jih -skladiščijo v prosti coni na Prose-:u. Za to je treba predložiti želez-liški upravi prošnjo za nakazilo >rostora». Clen določa nadalje, da /elja to bodisi za les, ki je name ijen vkrcavanju, kakor tistemu, s taterim še trgujejo. Clen 5- pa loloča, da je skladišče na Proseku lerazdeljiva celota lesnega pristanišča v Trstu.
* * *
Dne 1. t m. je dobila veljavnost s objavo dokončna direktna železniška tarifa Trst (luka)-CSR, ki una nove blagovne postavke in prometne postaje.
Te dni pa pride v Trst delcga-:ija madžarskega železniškega ministrstva. sestavljena iz strokovnjakov, zaradi dogovora o pogojih direktne tarife Madžarska-Trst (luka).
* a *
Trgovinska Zbornica opozarja interesente da je prejela besedilo trgovinskega sporazuma z Nemčijo, ki je stopil v veljavo dne 1. t. m. Za zadevna uvozna odn. izvozna dovoljenja se je obrniti, kakor o-bičajno na VU trgovinski oddelek.
Naši kmetje bi imeli mnogo manj sitnosti in težav, če bi podatki v posestni knjigi odgovarjali dejanskemu stanju. Nešteti so namreč primeri, da je na to ali ono posestvo, njivo, travnik, vinograd ali celo hišo, vknjižen še praded, pokojnik ali bivši lastnik, ker ni bil napravljen prepis na novega gospodarja ali dediča.
Ce se ne zgodi nič posebnega, že gre tako naprej. Ko pa je treba pokazati posestno polo za izplačilo odvzetega zemljišča za povzročeno škodo ali za obnovitvena dela, tedaj se začnejo preglavice, skrbi in težave, ki jih je težko rešiti.
Prav zaradi tega neurejenega stanja marsikdo plačuje že več let davke za zemljišče, ki ni več njegovo.
Nekateri posestniki niso še sedaj prejeli odškodnine za odvzeta zemljišča pri gradnji ceste na Mira-mar (pred 25 leti) ali °ne na Reko, ker niso bili nanje vknjiženi. Tudi sedaj imajo mnogi težave, ko *e izplačuje odškodnina novih cest.
Vseh teh težav seveda ne bi bilo, če bi vsag dedič ali kupec pravočasno preskrbel za prepis in vknjižbo podedovane ali kupljene ali prodane nepremičnine. Da ie prišlo do sedanjega stanja, je več vzrokov. Vsaka kupno - prodajna pogodba zahteva mnogo denarja, stroški za notarja in pristojbine so previsoki, prav tako pri podedova-nju, zato se jih vsak boji, ker ni kos takim stroškom. V tem pogledu je bilo še teže zaradi hude gospodarske krize pred vojno. Sami vojni dogodki pa so še poslabšali stanje, gospodarji so umirali v borbi ali internacijah, o notarjih in pre. piših ni bilo govora. Poleg tega pa je nastal z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja nov položaj, ko je bila začrtana nova meja in je v obmejnih vaseh mnogo zemljišč ostalo na drugi strani.
Zaradi vseh teh in drugih vzrokov, da vsa zadeva ne postane še bolj zapletena, je nujno, da se izpopolnijo podatki ali vknjižbe v posestni knjigi, da bodo odgovarja, lj današnjemu resničnemu stanju.
Ne more se zahtevati, da bi vsak posameznik to napravil, ker so stro-ški preveliki ln jih malo kdi zmore kriti.
Vzroki današnjega stanja so tako tehtni in niso odvisni toliko od posameznikov. pač Pa od splošnih razmer, da mora sama oblast najti primerno rešitev.
Prav bi bilo, da se določi primeren. rok, v katerem naj bi vsi prizadeti izvršili prepise in vknjižbe brez stroškov. Oblast naj torej pristane na to, da se uredi lastninsko stanje brezplačno in naj v ta namen krije vse stroške.
Ce bo posestna knjiga v redu bo v redu tudi na davkariji, kmetje pa ne bodo imeli več toliko te žav in sitnosti. Na vsak način je problem zelo pereč in je nujno, da ga oblast čim prej reži v korist naših kmetov.
20 delavcev tržaške konopljarne slavilo jubilej dela
V tržaški konopljami s° imeli delavci v torek posebno jubilejno slovesnost. 20 starejših delavcev je obhajalo 35-letnico svojega dela v tej tovarni: njihovi sotovariši so jim hoteli dokazati svoje spoštovanje in tovariško ljubezen, s tem da so vsakemu izmed jubilantov po-
klonili lep šopek rdečih rož, vodstvo pa je izkazalo svojo »hvaležnost« vzglednim uslužbencem s tem da jih je nagradilo s skromno vsoto denarja.
Predstavnika obeh sindikalnih organizacij sta imela kratka nagovora, v katerih sta poudarila potrebo povezave vsega tržaškega delavskega razreda, ki se bo združen laže boril za uresničitev svojih pravic in zahtev. Ostali delavci tovarne, katerim je vodstvo tovarne dovolilo za to priliko četrturni počitek, so se morali po kratki slovesnosti takoj vrniti na delo, med. tem ko so se jubilanti še zadržali ob kozarčku vina.
Slavljenci tržaške konopljarne so: Ferdinand Nicoli, Andrej Mo-schini, Antonija Ločak, Ivan Besednjak, Angel Elefante, Angel Pi-sanu, Justo Saina, Rozalija Toffo-lo, Frančiška Fontanot, Ivan Vivoda, Kosimo Laporta, Vincenc Mi-
cheluzzi, Peter Martucci, Trancjuil-la Botz, Josipina Princig, Erman-no Salmi, Evgenij Bernini, Celso Volpato, Pavel Rossi, Sanhna Gi-smondi.
Sestanek na prefekturi zaradi vojašnice „Cumano"
S prefekture smo dobili vest, da je predsednik cone dr. Palutan v torek popoldne sklical konferenco na prefekturi. Razpravljali so obnovi vojašnice «Cumano», ki bo, kot že znano, spremenjena v stanovanjsko hišo. Sestanka so se udeležili razni predstavniki vseh mogočih uradov in ustanov.
Isto poročilo javlja, da so na predsedstvo cone prišli prvi prostovoljni prispevki za gradnjo stanovanjskih hiš.
i Včerajšnje »Ultimissime* javljajo, da je bil sklenjen sporazum glede rešitve vprašanja začasno odpuščenih delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki naj bi ga podpisali predstavniki združenja industrijcev kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Ker nismo prejeli še nikakega obvestila od vodstva Enotnih sindikatov, ne moremo vedeti, pod kakšnimi pogoji so sporazum podpisali predstavniki Enotnih sindikatov. Zato objavljamo na kratko vsebino sporazuma, o vsem o-stalem pa bomo obvestili svoje či-tatelje, čim bomo prejeli uradno poročilo.
Vodstvo Crde se obvezuje, da bo v času oj 6. junija do 6. septembra t. 1. začasno odpustilo z dela čim manjše število- svojih uslužbencev ter da njih število ne bo prekoračilo 250. Sedanje število začasno odpuščenih delavcev, ki znaša 168, bo takoj zmanjšano za 50 delavcev, ki bodo ponovno spre-{joti na delo. Vodstvo bo skrbelo tudi za to, da bo še ostalih 119 delavcev prejelo v kratkem zaposlitev. Njegova skrb bo prav tako skrbeti, da ne bodo delavci, ki so bili že začasno odpuščeni, ponovno
Policija odkrila tolpo mladoletoih roparjev
Mladoletni zlikovci so se specializirali na zapestne ure - Žrtve so bili dečki, največ petnajst let stari - Nanje so prežali v hišnih vežah
Prejšnji mesec je več mater javilo policiji, da so njihovi sinovi ponajveč dečki od dvanajst do petnajst let — postali žrtev roparskega napada mladoletnih zlikovcev, ki so svojim žrtvam odnesli zapestno uro. — Po vseh znakih sodeč je tg napade izvedla vedno ena in ista tolpa. Prva žrtev je bil Dario Indrigo iz ul. Gaileria 19, ki se je 12. junija igral s svojimi sovrstniki v ul. Cappello. Medtem ko se je igral, sta se mu pri-bližala dva starejša fanta in ga prosila, če jima bi naredil majhno uslugo. Poslala sta ga k neki go-spej na številko 6 v isti ulici. Za to uslugo sta mu dala 50 lir. Komaj pa je bil devetletni Dario v veži, sta oba zahrbtno planila na fanta, mu zakrila oči in mu strgala zapestno uro z roke. Se preden se je otrok, bolj mrtev kot živ od strahu zavedel, sta oba tolovaja že izginila z zapestno uro in 50 lirami.
Cim je policija zvedela za ta roparski napad, je leteči oddelek CB pod vodstvom inšpektorja Štefanija začel s preiskavo. V tem pa sta si sledili še dve ovadbi. Gospe Pe-corarj in Verzegnassi sta javili, da ata tudi. njuna dva sinova postala žrtvi zavratnega napada in pri tem prišla ob zapestno uro. la-letnega Maria Pecorarija so trije mladoletniki napadli prav na stopnicah v hiši, kjer stanuje. 13-letnega Bruna Verzegnassija pa so napadli v neki veži v ul. Timeus. Oba napada sta bila izvršena 16. junija m sicer prvi ob enajstih zjutraj, drugi pa ob 13 popoldne. Verzegnas-sijeva ura je bila vredna okrog 15 tisoč lir.
Policiji je bilo takoj jasno, da ima opravka s tolpo mladih pokvarjencev, ki dokaj spretno napadajo žrtve. Najboljšo pomoč pri preiskavi so policijski agenti našli v mladih žrtvah. Agenti so začeli krožiti po mestu in s posebno puzornostjo nadzorovali skupine dečkov, ki so se igrali. Pri tem so policisti jemali s seboj fante, ki so bili napadeni, Tej skupini agentov je načeloval inšpektor Stefani, sodelovali pa so najspretnejši agenti
Oall’0, Furfaro, Origlio in Cecchi. Končno sta 28. junija proti večeru maršal Origlio in oropanec Indrigo naletela na trgu pod zapori pri Jezuitih na skupino dečkov. In med temi je Indrigo opazil mladega petnajstletnega fanta. Prav dobro se ga je spomnil, da mu je 12-junija prav ta od skupine zlikovcev izročil 50 lir pod pretvezo, da bi stekel k oni neznani najemnici. Fanta so takoj aretirali in ga odpeljali na policijo. Na zaslišanju so ugotovili, da imajo pred seboj 15-letnegu Alojza Zangranda iz ul. Artisti 5. Fant je že večkrat preje imel opravka s paragrafi. Na zaslišanju ni samo priznal svoj greh, temveč je ie izdal imena svojih pajdašev. Vodja in nekaki duševni oče te tolpe, imenovane «Falco», je bil 17-ietni Guido Giurmani iz ul. Mugzini 49. Tudi s tem je policija imela že precej opravka pri raznih tatvinah in podobnih kriminalnih aferah. Tretji pokvarjenec pa je 15-letni Angel Ugliani z Mar-tovega polja 6. Policija se je s tem j informacijami v rokah takoj vrgla na delo in začela iskati oba tiča.
Pri tem je le delno uspela, medtem ko je Uglianija brez težkoč dobila, jf je Giurmani zbežal.
Pri nadaljnjih zaslišanjih in soočenjih med dvema zlikovcema in tremi žrtvami so prišle na dan še druge podrobnosti. Med temi. da so bile ure prodane naprej. Seveda jih ni bilo mogoče več dobiti, razen one od Indriga. To je namreč Zangrande prodal nekemu 27-let-nejnu Antonu Stabile iz ul. Alear-dj 3. Pri tem je policija napravila obisk prav tedaj, ko ga ni bilo doma. Komaj pa je Stabile zvedel za to zadevo, je sam prinesel na policijo zapestno uro. Povedal je, da jo je kupil za 1500 lir. Ker se mu je posrečilo dokazati, da jo je kupil v dobri veri, ga niso pridržali, pač pa so ga ovadili sodišču zaradi neprevidnega nakupa. Usoda ostalih ur je bila po izpovedi zlikovcev sledeča:	Zangrande je
prodal Verzegnassijevo v starem mestu nekemu neznancu. Giurraa-ni Pa je prodal Pecorarijevo nekemu gostu v baru S. Maurizio. S temi podatki nadaljuje policija pre. iskavo, ker išče kolovodjo in ure.
vključeni v skupine, ki jih bodo v
bodoče začasno odpustili z dela. Vsj delavci, ki bodo začasno odpuščeni, bedo prejemali podporo kot brezposelni delavci, kateri bo pa še posebej dodana vsota, ki jo bo izplačevalo samo vodsitvo ladjedelnice.
Tedensko podporo bo izplačevala
uprava podjetja; vsem delavcem, ki X zadnjih tednih niso prejeli, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, odobrene podpore, bo vodstvo ladjedelnic izplačalo vse zaostanke iz posebnega denarnega fonda.
Kot smo že zgoraj omenili, ne moremo zaradi pomanjkanja obvestila ES vedeti za stališče predstavnikov te sindikalne organizacije; toda če so tudi Enotni sindikati podpisali ta sporazum, potem lahko samo rečemo, da je bila borba delavstva tržaških ladjedelnic v zadnjem času res popolnoma zaman; delodajalci so namreč dosegli, kar so hoteli a delavci so ponovno popustili. Kakšna so namreč zagotovila delodajalcev, da ne bodo povečali števila že začasno odpuščenih delavcev, vsj dobro vemo — ko je enkrat sporazum podpisan, potem jim je pot odprta. Kakšen bo odgovor delavstva na ta sporazum,
Včeraj smo imeli priliko slišati skupino delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki so bili prav tako le netočno obveščeni o izidu današnjih pogajanj. Toda značilna je bila njihova izjava: «takega sporazuma ES že ne bedo podpisali«. Kakšno bo njihovo mnenje, še bo moralo veljavnost tega potrditi tudi vodstvo ES? Ponovno bi lahko potrdili našim besedam, ko smo trdilj in še trdimo, da pot kompromisarstva in likvidacije razredne borbe ni tista, ki bj lahko vodila tržaške delavske množice do končne zmage.
Na rsak način bo delavstvo lahko samo sodilo!
SPOMINSKI DNEVI 1941 se je pričel v Srbiji oborožen upor proti okupatorju in domačim izdajalcem.
1893 je bil rojen Miroslav Krleža, znani hrvatski pisatelj.
Četrtek 7. julija
Vilibald, Negoda Sonce vzhaja ob 4.22, zahaja ob 19.57. Dolžina dneva 15.35. Luna vzhaja ob 17.46. zahaja ob 1.16.
Jutri petek 8. julija Elizabeta, Milojka
Kuharski pomočnik
si je pripravil preveliko zalogo živil
Komemoracija smrti
OTOMA ŽUPANČIČA
v Nabrežini
Prosvetni društvi v Sempola-ju in v Nabrežini priredita danes 7. julija skupno komemoracijo smrti O. Zupančiča v kinodvorani v Nabrežini ob 21.
SPORED:
1. Govor.
2. Grobovi tulijo - deklamacija.
3. Korotan v srcu - deklamacija.
4. Kanglica - sopran solo - poje tov. Kozem Rožica.
5. Recitacije pionirjev: a) Ciciban in čebela; b) Ciciban ci-cifuj; c) Zlata ptička; d) Kroparji.
6. Uspavanka - sopran solo -poje tov. Kozem Rožica.
7. Valdoltra - deklamacija.
8. Veš poet svoj dolg - deklamacija.
9. Kaj bo sinku sen prinesla -sopran solo - poje tov. Kozem Rožica.
10. Kovaška - recitacija.
11. Vseh živih dan - recitacija.
12. Pevska zbora - Nabrežina Sempolaj - zapojeta 3 pesmi.
Vabljeni vsi!
Sl.Ul/KUK H ir
lil UKU Ulil II
ti i.i!ii ai. išče
za Tržaško ozemlju
L soboto 9- t. m. ob 20.30 gostovanje
v KOPRU
z d’Usseaujevo igro
Globoko so korenine
Agenti fiskalne policije z Opčin so 4. t. m. pretipali obisti Petru Biagnoniju, kuharskemu pomočniku v openskem klubu ameriških vojakov. Izid te akcije je bil uspešen. Na dan so privlekli majhno zalogo živilskih potrebščin. Med temi je bilo kar 90 konserv raznih živil. 17 paketov piškotov, 4 škatle sladkorja v prahu, 3 vrečic sladkorja, 2 paketa mletega žita, 5 paketov znamenitih amerikanskih jajc, med ljudstvom znanih pod ne kaj preveč prikupnijn imenom, in 2 paketa kakaa. Vse to je kajpada prišlo iz vojaške kuhinje ali skla. dišča. Odveč ]c tudi pripomba, da je spretni in podjetnj kuharski po-
mb	'i orn
močnik prišel ob vse sadove svojega truda. Vse to je namreč^padlo v njegove roke na ne preveč zakonit način. Zato je policija uvedla preiskavo, ki bo stvar osvetlila.
Zaradi slabosti je padel v jamo
Žerjavu Mihaelu iz Boljunca št. 211 je včeraj popoldne nenadoma prišlo slabo. Pred svojo hišo je padel v neko jamo. Pri tem padcu se je 72-letni Žerjav precej poškodoval. Poleg podplutbe nad očesom ima verjetno še poškodovano kost. V bolnišnici, kamor so moža pripeljali * rešilnim avtom, so ga sprejeli na drugem kirurškem oddelku.
Gostovanje „Vese!e scene" v Bazovici
V torek zvečer smo imeli v Bazovici v gosteh ((Veselo sceno« is Trsta, ki se je odzvala našemu povabilu, ki smo ga poslali po SHPZ. Občinstvo se je udeležilo predsta-oe v rekordnem številu, saj je dvo. rano napolnilo do zadnjega kotička. Mnogo ljudi je sledilo programu celo na hodniku in so morala biti zaradi tega glavna vrata dvorane na stežaj odprta,
Večer je bil lep Ih prijeten in smo članom SNG hvaležni, ker so nam v duhovito sestavljenem programu nudili prisrčno zabauo in smeha. Ob koncu predstave »mo članicama SNG Remcev i in Sancinom poklonili šopek cvetja v znak hvaležnosti, vse nastopajoče pa pridržali v svoji sredi v prijetnem kramljanju ih razmotrivanju najrazličnejših koristnih problemov.
Vse je bilo tako lepo, da si vsi selimo, da bi nas SNG z »Veselo sceno« zopet kmalu obiskalo.
Bazovec
Kolesar se |e zaletel v jeep
Včeraj ob 13 so s policijskim jec-pom pripeljali na ambulanto v bol. nišnico 18-letnega dijaka Cioccari-ja Alfreda iz ul. Marconj 34. Ta se je namreč malo preje na vogalu ul. Foscolo in Tiziano s kolesom ra. letel v zgoraj oplenjeni jeep, ki je tam parkiral. Fant je imel poškodovane ustnice, nekaj zlomljenih zob in nekaj manjših prask na ro. ki. Po prvj pomočj je lahko odšel domov.
Obvestilo Dijaške matice
Prošnje za sprejem v Dijaški dom za šolsko leto 1949-50, kakor tudi prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, za podpore za vožnjo itd., morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, ali kjer tega ni, domačemu prosvetnemu društvu, najkasneje do 15. julija t. m. Prošnji morajo prosilci priložiti potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje se dobijo pri upravi slovenskega Dijaškega doma.
Krajevni odbor Dijaške matice, odnosno prosvetno društvo pa mora prošnje opremljene s svojimi pripombami in predlogi dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu ul. Buonarroti 31.
Za sprejem v Dijaški dom in za podporo Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in z uspehom med šolskim letom dokazali, da so je vredni.
uVESELA SCENA« NA OPČINAH Jutri 8. t. m. ob 20.30 bo v kinodvorani
na OPČINAH gostovanje tiVesele scene« s pestrim sporedom.
Vabljeni vsi!
II!! RADIO! IM
UG. CONA TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 ali 1250 kc)
Četrtek 7. julija 1949.
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda. 7.00: Napoved časa - Poročila slovenščini in objava sporeda. ..15: Jutranja glasba. 12.00: Mladinski zbor iz Buj. 12.30: Lahka solistična glasba. 12.45: Poročila v italijanščini in objava popoldanska sporeda. 13.00: Napoved časa - Poročila v slovenščini in objava popoldanskega sporeda. 13.15: Operna glasba. 13.50: Našim ženam (v italijanščini). 14.00:	Lahka glasba.
14.30: Pregled tiska in poročila * italijanščini. 14.45: Pregled tiska in poročila v slovenščini. 17.45: Plesna glasba. 18.00: Poročila v hrvaščini. 18.15: Skladbe za čelo in violino. 18.45: Glas mladih (V slovenščini). 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Foročila v italijanščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenske narodne pesmi. 20.00: Pevski koncert baritonista Andrea Štruklja. 20.20: 10 minut ritmična glasbe. 20.30: Igra v slovenščini * Nato lahka glasba. 22,00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (v italijanščini). 22.20:	Plesna glasba-
23.00: Zadnje vesti v italijanščini-23.05: Zadnje vesti v slovenščini-23.10: Objava sporeda za naslednji dan v italijanščini in slovenščini. 23.15: Večerne melodije.
mu.
m.
pisatelj izvirnega slovenskega romana »Pod svobodnim soncem«, ki bo pričel izhajati t; nedeljo kot podlistek v našem dnevniku, se jc rodil letu 1871 v Doslouičah pri Brez-Sludirai j« gimnazijo, semenišče, služboval kot duhovnik po raznih krajih STo-uenije, a danes je župnik trnovske /are v Ljubljani. Kakor pečina slovenskih pisateljev in pesnikov je pričet tud; on pi. sateljeuati že v srednji šoli, ko je napisal prvo večjo povest ((Gozdarjev sina in »Zaroko opolnoči«. Najprej se je zanimal predvsem Za mladinsko književnost. Poskušal je ustvarjati tudi v verzih, na primer epična pe-snjfev »Triglava, Toda pesniko-tanju je dal kmalu slovo in se vrnil k pripovedništvu, kjer je brez nadaljnjega njegovo mesto.
V vseh svojih delih posega predvsem v resnično domače življenje, ga prikaže takšno, kot je in brez vsakih olepšani odkriva kruto in bolečo resnico.
Kdo ne pozna njegovih ljudskih iger, dram iz kmečkega življenja, kot so na primer «Divjj loveča, ((Razvalina življenja« (poguben vpliv alkohola), »Naša kri« f...grunt ima korenine do pekla), «Veriga», iger, ki so jih odrih na Primorskem. Polno ic kmečkega življenja, družabnih ir
y\
Nekaj izstrelkov so našli
Pr| -Sv. Soboti ali prav za prav tam, kjer je včasih bila ernodniš-nica ob Sv, Pantalejjuonu, so včeraj policijski agenti naleteli na niunicijo. Našli so izstrelke različnega kalibra, med temi enega 44 nim, 2 od 37 nun, 5 od 20 mm in 3 od 16 mm. Čistilci min so te nevarne predmete spravili na varno.
igrali skoraj po oseh naših njegovih slik in ponesti iz socialnih nonet z romanom
«/z modernega sneta«, vojnih ponesti, črtic itd.
Snov za prvi obširni slovenski izvirni roman, naj boljšo slovensko tjudsfco knjigo, je zajci iz dobe, ko so Slovenej osvajali Balkan in se borili z bizantinskim cesarstvom. Roman je mogočna slika življenja naših prednikov, epopeja naše zgodovine in obenem delen prikaz gnilih razmer na dvoru bizantinskega cesarja. Vse pripoveduje domače in prijetno, preprosto in vendar papeto do konca. Junak Iztok, njegova nevesta Irena, sestra Ljubinica in godec Radovan vam bodo ostali v trajnem spominu.
1
ce
proces proti pirai1
Dodatek procesa proti nekaterim članom piranskega CLN se bo naj-brže vršil pred enim izmed tukajšnjih rednih sodišče. Obtoženec je Ugo Contento, ki naj bj bil odgovoren za razne «sekvestre di per-sona« In to maja leta 1945 v Trstu in Piranu. Zaenkrat sc z zadevo peča državno tožilstvo. Vsa stvar jc bila že premleta na procesu, ki sc je vršil poziraj pred porotnim sodiščem in kot taka spada med kampanjo proti vsem onim, ki so tedai aretirali sumljive in fašistične e* lemente v Piranu ter tiste, ki so zbežali v Trst. Skratka pomeni rehabilitacijo fašizma!
Košarka za pokal DŠZ ES
jutri 8. t. ra. bodo za pokal DS/. ES naslednje tekme v košarki. Zenske na igrišču DSZ ES ob 19.30: DSZ ES - Tomažič in ob 20.30: Barkovlje - Flent. — Moški na istem igrišču ob 21.30:	Tomažič
B - Arzenal B.
bili naslednji: Mezgec A - Zol Ilva 21-13; Gallinaccio A - Bellavista 4-21; Sv. Alojz A - Corsi A 12-31; Aquila B - Acegat B 21-8; Standard - Accgat A 16-21; Vespuccl B - Coslalungji 21-16; Nardin - Arne-rikana C 21-18 in Aquila A - Ve-spucci A 21-6.
IMENOVANJE PRISEDNIKOV POROTNEGA SODISCA
TRTS, 6. junija (AIS) — Z ukazom štv. 143, ki ga je nedavno izdala Zavezniška vojaška uprava, je bilo imenovanih 55 na anglo-ame riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, bivajočih oseb. ki imajo zakonite pogoje, za prisedni Ue porotnega sodišča v Trstu. Te osebe nadomeščajo tiste, ki so bile imenovane z ukazi štv, 55 in 404 katerih imenovanje pa ni več veljavi zaradi osebnih ali drugih razlogov.
Osebe ki so imenovane, so: Gnido Adami, Lionello Apollonio, Aldo Bemporad, Pietro Blesri, Bruno Caffieri, Rosano Cali, Roberto Cal-ligaris, Domenico Costa, Guido De Carli, Umberto de Rosa, Francesco De Zadro, Daniele Dionlsio, Pelle-grino Doppleri Umberto Dossi GPiuseppe Gelussi, Corrado Hille I brand, Corrado La acona, Giuseppe Loreiuetti, Giuseppe Luzzettj, Pier Paolo Luzzatto-Fegitz, Guido Maf fqi, Guido Manfiolctti, Vittorio Marchi, Francesco Morteani, Um bertu Muran, Ferdinando Noulian Pasquale Novello Menotti, Pačite-rini, Giulio Pagnini, Renato Pctti nello, Marcello Pirona, Emico Flop pi, Marcello Puppis, Vito Quarniali Mario Renzi, Luigj Retta, Alberto Ribecchi, Vincenzo Rossetti, Orestc Uozzo, Arabrogio Sacchi Luciano Saffaro, Giulio Salvatelil, Lucianu Sanzin, Paolo Schleclvter, Francesc Sehromek, P.amiro Sorlni, Giovan ni Stanich, Pietro Tungujrgl, Carlo Trocca, Antonio Victtl, Osear Vi gnola, Giorgio Višal Corncllo Vil lori, Giorgio Zanibonelli, Natale Marši.
UVOZ IN IZVOZ ZVOČNIH FILMOV
TRST 6. julija (PIO) - Zavezniška vojaška uprava je izdala dva ukaza, ki dovoljujeta Izvoz barvnih zvočnih filmov kot tudi uvoz nekaterih vrst surove svile, železa in starega železa in palminlh semen.
določila za zaplembo nedostojnih ČASOPISOV IN REVIJ
KINO
Julri tekma za Davisov pokal:	^va	osvoi'!a	„P°kal	ZDTV	vc	ki	k	b
Jugoslavija - Italija
Jutri H. t. m. bo v Rimu začetek sernifinalne tekme evropske cone za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo, ki bo trajala tri dni. Zn Jugoslavijo igrata Mitič in Pa-lada, za Italijo pa Del Bello in Cucelli.
Balincanje za „Polelni pokal"
V nedeljo so bile v balincanju za «Poletni pokal« odigrane sledeče tekme: Vespucci A - Aquila A 8-21; Acegat B - Aquila B 8-21; Bellavista - Gglllnaccio A 21-4; Corsi A - Sv, Alojz A 21-12 in Acegat A - Standard 21-16.
Rezultati v nedeljo teden pa so
v namiznem lenisu
Tekmovanje v namiznem tenisu za «Pokal ZDTV« je zaključeno. Nastopajoča štiri moštva so pokazala sledeče rezultate:
Sv. Ana B - Zol Uva 0-16; Sv. Ang A - Dijaško FD 16-0; Zol Hva -Sv. Ana A 8-8; Dijaško FD - Sv. Ana B 0-16; Sv. Ana A - Sv. Ana B 16-0 in Dijaško FD - Zol Ilva 0-16. Na podlagi teh izidov je lestvica sledeča: 1) Zol Ilva 10; Sv, Ana A 8; Dijaško FD 4 in Sv. Ana B 2 točke.
FINALNA LESTVICA:
Zol Ilva	6	4	2	0	78	18	10
Sv. Ana A	6	3	2	1	66	30	8
Dijaško FD	6	2	0	4	32	64	4
Sv. Anp B	6	1	0	5	16	80	2
TRST 6. julija (AIS) — Uka-Zavezniške vojaške ugrabil pred kratkim podplati. vsebuje določila zadevajoča zaplembo domnevno nedostojnih časopisov in revij na anglo-ameri-škent področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Ukaz stopi v veljavo, ko bo objavljen v prihodnji številki Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave, ki izide verjetno 11. julija.
KINO OB MORJU. 15.30: «Mlada gaf' da«. Po romanu Fadejeva. Sovjetski
velefilm.
ROSSETTI. 16.45: »Srečanje v Ne* Yorku», B. A. Lerne.
EXCELSIOR". 16.30: «Tako smo ustvafj Jeni«, Loretta Young, W. Baxter. FENICE. 16.30: «Ftevija zvezdnic«. FILODRAMMATICO. 16: «Trgovec » sužnji«, B. Beery, W. Baxter. ITALIA. 15.30: «Zenske», Norma Stiea-1 fer in Joan Cravvford.
ALABARDA. 16:	»Pilot Joe«. So««*
cer Tracy, Irene Dunne. iMPERO. 16: «Na svidenje, paP»*> Gino Bechi, Silvana Pampanini. VIALE. 16: »Mavrična parada«. ’• Disney.	...
GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.3U-«Zak!eti rod«, Stewart Granger-MASSIMO. 16:	»Jutri...», Ren'
Clair, Linda Darnel.
ARMONIA. 15.30: »Legija obsojenih** Dick Povvel, Marta Torer.
NOVO CINE. 16: »Osvviezsim (Atisch* witz)», Poljski film.
SAVONA. 1:6 »Malajske sence«. Bet« Davis, Herbert Marshall.
ODEON. 16: »Ljubezen in sreča«, R0* ger Pigeon, Claire Maffei.
IDEALE. 16: «Nevlhta nad Parizom*-Drugi prizor Iz veledtla Viktorj* Hugoja «Ncsrečneži».
MARCONI. 16, in na prostem ob 20.D-«Ni hotela reči da«, Rosalind Rti*’ seli.
RADIO. 16: «32 dirka okrog ItallJ** (Giro dTtalia).
VITTORIA. 16, na prostem ob 20.30-«Gre samo za bodočnost«, C. Colbert, O. Wells.
VENEZIA. »Crni orel«.
BELVEDEHE. Zaprt.
KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.0-«Margarela Gauthier«, Greta Gal* bo in Robert Taylor.
NA GRADU SV. JUSTA. 21: «PoK0lJ v Fortu Apachev. Henry Fonda. SKOLJET - na prostnn 21:	«K»K#
sem Izgubil vojno«.
KINO NA OPČINAH: »Zeleni pek«!*’ KINO V SKEDNJU. »Odlični avant«' rist«, C.ary Cooper; ob 20.30 na prte-m.
ROJSTVA, SMRTI IN POllOK^
Dne 6. julija 1949 se je v Trsh1 rodilo 7 otrok, umrlo jc 8 ose0’
porok jc bilo 8.
Cerkvene poroke: radiutelegrafl*
Decancva Jakob in gospodinja S*' vi Nerina, uradnik Petelin Gttl"® in šivilja Terrani Laura, mehani« Sossi Angelo in gospodinja Fr»9' Irene, prestavnik Vitochi-Suzal iv® in gospodinja Pajola Blanca, polJc' '.doc Claris Appianl Virgilij >" učiteljica Fragiaconio Vanda, » lezostrugar Orsini Domenik in 6°. spodinja Uusta Josipina, pek Se'" Marij in delavka Zlvoc Helena, «*' Ip/.ntčar Scaefer Giordano in spodinia Brini Ana.
Umrli so: 67-lelni Uiaconich Maj' cello. 68-letni Valli Rudolf. 74-1*^ na Franceschin Paola, vd- Orel, 7t letna Parpan Marija. H6»letna Bral" nik Ivan. 60-letni Dalloben Fran« 52-letni Carlom Nikol«. 57-leti'* Skupek Frančiška, vd. Gombač.
D r7~G A £ TA
zobozdravnik
izdeluje proteze v jeklu, zlafK* kavčuku In plastiki Naiuečja 0V rannja Sprejema od 10 do H in od 15 do 19 (Govori slovenskiJ' TRST. UL. TOHKKBJANCA it. VOGAL UL OAHDUCCl
Obiščite razstavo lokalno industrijo in obrti LR Slovenijo v/ Ljubljani
vožnja volja
ki je podaljšana do II).
do
julija. Polovična 1. julija
fC
GORIŠKI DNE V NIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ♦ SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749 SEJA OBČINSKEGA SVETA	I	Ločnik	]T\	,	j.	i 1 i • 1 * 1	•	1«1	,
rrotest tekstilnih sindikatov
proti izzivanju tiska
Drva za občinske uslužbence
Težave v Slovenski
oski Benečiji IM 500 otrok iz Slovenije
bo letovalo na Tolminskem
»aon*i
Odvoz smeti iz Stražic • Ureditev službe taksijev
Pretekli torek zvečer se je sestal občinski odbor pod županovim predsedstvom na svojo redno tedensko sejo v beli dvorani občine. Najprej so proučili memorandum sindikalnega odbora glede dela v uradu za nameščence. Nate so določili glavne obrise pogojev, pod katerimi naj bi se uredil odvoz smeti iz Stražic s posebnim ozirom na ul. Colombo. Nato so imenovali izmed občinskih svetnikov posebno podkomisijo, ki so ji poverili nalogo, da izdela organski načrt za občinske uslužbence. Pri svojem nadaljnjem delu so odborniki proučili potrebe zavoda «Od-done Lenassi#, da bi mu zagotovili fcoljše poslovanje in notranjo po-moč, ki bi bolj odgovarjala potrebam gojencev, ki v tem zavodu živijo. Kar se tiče mestnega kopali šča, so odločili, da bo tudi za naprej veljal ponedeljek kol dan počitka, dokler se ne bodo lotili tistih del z? preureditev, ki so v načrtu.
Nato je bil sprejet sklep, da je treba občinske avtomobile rabiti samo za potrebe občinske uprave, z izjemo periodične uporabe teh Vozil od občinske sindikalne komisije, kakor je bilo že dogovorjeno.
Nato so proučili in odobrili predlog, po katerem bo občina še nadalje imela v svoji rabi šolsko poslopje v ul. Marconi. Odborniki so zg tem odobrili sklep za predujem vsote, ki je potrebna za nakup 10 tisoč stotov drv, ki jih bodo razdelili med občinske nameščence za Prihodnjo zimo.
Pregledali so tudi položaj mestnih taksijev in drugih javnih vozil ter odločili, da je treba uvesti na tem področju potrebno disciplino, s posebnim ozirom na obrtnice. Zato so določili 15. september kot zadnji rok, ko je treba to vpraša- i nje dokončno urediti. Med tem ča-1 som bo posebna komisija pregledala in proučila zadevne predloge.
Pri svojem nadaljnjem delu so občinski odborniki sprejeli še vrsto manj pomembnih sklepov ter proučili med drugim tudi položaj občinskega glasbenega zavoda. Končno so prekinili sejo in jo nadaljevali sinoči ob 21. uri. Podrobnosti tega drugega zasedanja bomo objavili jutri.
lica svoje na račun zločinov in ne-dolžnih žrtev ohranjene mladosti ter zabode sliko, ki se je med tem spremenila v pošasten nestvor ter s tem umori samega sebe. Slika prevzame tedaj svojo prvotno podobo, med tem ko se truplo umrlega Do-riana Graya spremeni v. pošastnega starca.
Glede slike naj o menimo še, da je karikatura. nestvora preveč površna in ima premalo podobnosti s prvotnim mladostnim Dorianom Grapcm, s katerim bi morala bit i bolj logično povezana. Vsekakor je delo vredno, da si ga ogledamo.
Cen is mlačvo lila je previsoka
Zveza julijskih kmetovalcev sporoča, da letošnjo žetev ni bila dogovorjena z lastniki mlatilnic nobena posebna tarifa. V'endar pa so ti na svojo pest določili, da bodo pobirali po 430 lir za stot omlate-nega žita, vštevši pri tem vezanje slame v bale.
Ta cena se zdi kmetovalcem malo previsoka in opozarjajo svoje člane, da je niso dolžni sprejeti, ampak da se lahko obrnejo k tistemu, ki jim nudi holj ugodne pogoje. Na ta način sq bomo polagoma vrnili v normalno stanje, ko je višino pristojbine za mlačvo določevalo povpraševanje in ponudba. Zato ri hotel letos kmečki inšpektorat določiti višino cene, niti ni odredil delovnih okolišev za posamezne mlatilnice, ki lahko delajo tam, kjer se jim izplača.
Delo po apnrnicah je že po svoji naravi težko in naporno. Gospod Venturini, lastnik apnenice V Lečniku, pa svojim delavcem napravlja življenje še težje z brezvestnim izkoriščanjem. Pri tem svojem postopanju se. poslužuje skupine delavcev iz Karnije, ki se iz strahu prga odpustom, ki bi pomenil bedo za njihove daljne družine, pokoravajo njegovi samopašni volji. Tako začenjajo z delom četrt ure pred urnikom in ga končujejo četrt ure pozneje. Na ta način so napravili delavci že več tisoč ur dela, za katerega niso plačani in gredo v izključno korist gospodarja.
Prav tako morajo delavci piti umazano vod0 nekega vodnjaka, v katerem so se zaredile žabe, ker gospodar ne dopušča, da bj eden izmed delavcev v posebnem sodčku pripeljal iz vasi pitno vodo za vse delavstvo. Ko se kateri izmed delavcev po prestani bolezni vrne na delo, mu ponudijo, naj se začasno odpove delu in obljubljajo, da ga bodo pozneje zopet sprejeli, kar se pa v resnici ne zgodi. Poleg tega ima gospodar navado, da delavce zmerja in jih preklinja, Ha bi mu bili še bolj pokorni. V resnici je dosegel to, da pri podjetju še sedaj nimajo svojega sindikalnega odbora.
Da b[ bila slika popolna, ie treba samo šc snoparske gorjače, česar bi se g. Venturini prav gotovo ne branil, saj je bil sam v tisti družb; in celo član fašistične milice. Da do tega še ni prišlo je zasluga enega dela delavcev, ki nočejo plesati po njegovi volji.
Skupina delavcev apnenice v Ločniku
«11 Giornale di Triesfe« od 6. tekočega meseca je menda hotel omiliti grenkobo delodajalcev, ki bi radi videli pohlevne ovce namesto ponosnih delavcev in je posvetil nekaj svojih dragocenih vrstic veličastni manifestaciji tekstilnih delavcev. Pri lem pa piše, da «kljub propagandi sindikalnih federacij so hoteli mnogi delavci priti na delo, da pa tega niso mogli storiti, ker so jim zabrani-li številni aktivisti in sindikalni voditelju. Malo dalje piše celo o nekakih »cestnin blokih)) in trdi, da je Zveza industrijcev. poslala v tej zadevi posebno pritožbo
Namen, ki ga imajo s takim pisanjem, je očiten in znan: pri javnem mnenju bi radi očrnili mezdno gibanje in upravičene zahteve tekstilnih delavcev In o-benem bi radi očrnili tudi sindikalne organizacije.
Zveza tekstilnih sindikatov od
sv.oje strani energično zavrača podobna natolcevanja, ki niti najmanj ne odgovarjajo resnici in dela to tudi v interesu časti delavcev. Tekstilni delavci dobro vedo kaj hočejo, zavedajo se svojih pravic in tudi svoje moči za njihovo uveljavljenje. Oni so prekrižali roke ne morda zato, ker so jih k temu piisilili aktivisti ali namišljeni «cestni b!oki» ampak zato ker ne marajo da, bi industrialci še nadalje zavlačevali rešitev in jih vlekli za nos.
Društvo planinskih pašnikov v Slovenski Benečiji je na svojem zadnjem sestanku s konzorcijem planinskih pašnikov v Kamiji, ki so ga imeli v Huminu, sklenilo, da se bodo obrnili na videmsko prefekturo za državno pomoč, ki naj bi olajšala živinorejcem velike stroške za cepljenje živin« proti slinavki.
Zvedelj smo, da je videmska prefektura sklenila podpirati to težnjo živinorejcev. Sedaj bo treba počakati, da bomo videli, kakšno stališče bo zavzel visoki komisariat,
KINO
VERDI. 17: »Satanova propustni-ca», J. Bennett.
VITTORIA. 17: »Slika Doriana Graya», G. Sanders.
CENTRALE. 17: »Predanost«, E. Fonda.
MODERNO. 17: »Krvava maska«, EDEN. 17: »Rdeča Rita«, L. Velez.
Na vsak način sta hotela v Jugoslavijo
Te dni so obmejni italijanski stražniki zasačili blizu državne meje pri goriškem pokopališču 24-lct-nega Lentija Jožefa in 19-letno Sar.pietro Cosimo. oba iz Fagiano blizu Taranta. Oba sta napravila dolgo pot od svojega doma v južni Italiji, da bi šla skrivaj preko meje v Jugoslavijo. Imela sta italijanski potni list, toda brez predpisanega jugoslovanskega vizuma, ki ga po njunih izjavah nista mogla dobiti. Povedala sta tudi, da hočeta v Jugoslavijo, ker imata na oni strani svoje sorodnike.
Gornja Soška dolina je polna na- ,
ravnih krasot, ki so bile nad dve desetletji zaprte in prepovedane za ljudstvo iz ostale Jugoslavije. Zato Pa privablja sedaj iz dneva v dar, vedno številnejše izletnike in turiste, ki si hočejo ogledati krasni svet »Hčere planin«.
Poleg velikih pa prihaja v tolminski okraj tudi mnogo malih izletnikov, ki jim ljudska oblast organizira počitniške kolonije po raznih krajih gornje Soške doline. Ze lani je mnogo otrok letovalo v Bovcu in med njimi so bili tudi oni s Tržaškega ozemlja, zlasti iz cone A.
Letos so pripravili letovišče za še večje število otrok in tako bo prišlo v Bovec 130 qtrok iz Prekmurja, Štajerske, Kamnika, Krškega, Kočevja, iz Dolenjske in z Jesenic, da si v čistem planinskem zraku naberejo zdravja in moči za napore y bodočem šolskem letu.
Druga taka počitniška kolonija bo v Tolminu,1 kamor bo prišlo 180 otrok iz Koroške", Celja ter ostalih predelov Slovenije. V Kobaridu bo letovalo 60 otrok iz Ljubljane, nadaljnjih 120 pa jih bo poslal na Tol-
minsko Rdečf križ Slovenije.
Po drugi strani pa bodo poslali Tolminci svoje otroke na letovanje v razne otroške kolonije, kakor v Škofjo Loko in tudi k morju, ki si ga tako želijo videti.
Gradbeno podjetje
»Primorje" v Ajdovščini
Ze 17. junija je delavstvo parne žage splošnega gradbenega podjetja »Primorje« izpolnilo svoj polletni plan za tekoče leto, čeprav je bil za 30 odst. večji od lanskega. Vsi delavci so lotili dela z vnemo in zato tudi uspeh ni izostal.
Na tej žagi se bavijo tudi z racio-nalizatorstvom. Tako so po zamisli strojnika Kristjana Božiča izdelali poleg peči pri lokomobili posebno pripravo za sežiganje žaganja, da ga vsega sproti pokurijo in ga ni treba odvažati, kakor so morali delati prej. Na ta način so prihranili na času in seveda zmanjšali tudi stroške. Podobne uspehe, kakor jih imajo na žagi, izkazuje s svojim delom tudi njihova sindikalna podruž-i nica.
]	[S TRSK]	[ I	D ]N	r	E V 1	N	r ]	[:	K
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V			KOPRU • ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL.					. TEL. 70	
Novi filmi
tflika Šotiaua (finija
Gotovo je med slovenskimi obiskovalci kinopredstav mnogo tak;Ih,, ki so že čitali znano knjigo angleškega pisatelja Oskarja IV Uda , Slika Doriana Graja,,, hi rje - ješča vsi ovenskem prevodu ie pred mn o-Oimi leti.
Heziser Albin Leioin se je lotil težavne naloge, pokazati na filmskem platnu to delo, ki je v toliki meri prepleteno s subtilnimi psihološkimi problemi ter ima razmeroma malo zunanje gibalne dinamike ki je mnogo bolj hvaležen argument pri filmskem ustvarjanju.
Vendar pa moramo priznati, da s o tako režiser kot igralci rešili dobro svojo nalogo in podali posamezne vloge zelo realistično in brez tistega patosa ali pretiravanja, v katerega se v takih delih zelo po-oostoma zaide.
Wildovo zamisel o sliki, Ki se ‘Preminja in na kateri se odraža notranje življenje tistega, ki aa Predstavlja, da je tako rekoč slika njegove duše, ne pa njegove telesne mnanjosti, so prat) dobro podali George Sanders. Donna Reed, Hurd Hatfield in drugi umetniki, z vsemi j e 70U in duševnimi problemi, kt se pri tem pojavljajo. Tu pride zopet na dan problem večne mladosti m lepote, kot ga poznamo že iz hausta m drugih klasičnih vcle-dcl, v katerih »o veliki misleci obravnavali vsak po svoje to vprašanja. Wildc vodi svojega junaka na tej poti od zločina do zločina in Pri tem mu utira pot njegov Mcfi-stofeles cinični Henry, ki ga s mr Jo negativno filozofijo navaja k slabemu in ubija v njem še zadnji odpor vesti,
Končno pa se Dorjan Gray navc-
IZPRED SODIŠČA
Zaradi razžaljenja časti - Mešano olje so prodajali za oljčno
Včeraj dopoldne se je moral o-krajnem sodišču v Gorici zagovarjati pred sodnikom najprej 39-letni Mlekuž Anton pok. Henrika, ki je doma iz Bovca in stanuje sedaj v Gorici na Solkanski cesti št. 31. Tožila ga je namreč 51-letna Košuta Ana iz ul. Na Livadi št. 36. Obtožnica pravi, da se je Mlekuž dne 13. februarja letos spričkal s Košutovo in jo pri .tej priliki žalil rekoč, «da je njena hiša zg pocestnice«. Odvetnik dr. Luzzatto je predlagal, naj bi razpravo odložili, ker je hitel predložiti razbremenilne priče. Sodnik pa je predlog zavrnil in obsodil - Mlekuža na plačilo 400U lir kazni, 2000 lir za povrnitev škude ir. 5000 za sodne stroške,
* $ *
V začetku aprila letos so hodili mestni kontrolni stražniki po soriških trgovinah in pregledovali, če kakovost blaga v prodaji odgovarja predpisom. Ob tisti priliki so vzeli v nekaterih trgovinah vzorce olja, ki je bilo v prodaji in ga izročili kontrolnemu uradu, ki je ugotovil več primejov, ko so trgovci prodajali mešano olje za olivr.o. Pod to obtožbo so prišli včeraj pred sodnika 52-letni Bregant Gvido iz Korza Roosevelt 67, 51-letna Valen-tinuzzi Lucija s Korna št. 97, 52-letni Orzan Franc pok. Franca, s Korza Roosevelt št. 43.
Vsi trije so bili obtožer.l, da so v svojih trgovinah prodajali kot čisto olivno olje. ki pa ni bilo tako, ampak mešano s semenskim, kakor je pozneje pokazala analiza. Obtoženci so se zagovarjali, da so prodajali olje takšno, kakršno so kupili pri tvrdki Panzini, odnosno pri «Scambi commerciali« v Vidmu. Ker pa so prodajali olje v odprtih posodah, te svoje trditve niso mogli dokazati in zato jih je sodnik obsodi! vsakega na plačilo po 15.000 lir globe, na plačilo sodnih stroškov in na objavo obsodbe v gorijki izdaji časopisa »Messaggero Veneto«. Pri kazni jim bodo všietc zakonske oljašave.
* i-: *
Kot zadnja sta prišla na dopoldanski razpravi pred sodnika še 44-
letna De Stabile Mercedes s Korza Verdi 45 in njen tožitelj ter podnajemnik profesor Leonardi Icilio. To sta že stara znanca sodne dvorane, saj se že več let pričkata zaradi sobe, oziroma prostega dohoda do nje, ki jo ima v podnajemu profesor Leonardi.
Profesor Leonardi pravi v obtožnici, da mu gospodinja še vedno zapira vhod v stanovanje, oziroma prehod skozi sobo, v kateri živijo njene hčere, do sobe, ki jo ima on v podnajemu, čeprav je sodna komisija lani junija meseca odredila, da morajo biti dotična vrata odprla. Ob neki priliki, ko sta se prerekala, da mu j.e gospodinja tudi grozila.
Gospodinja De Stabile se je zagovarjala, da profesorju nj nikoli grozila in mu .tudi ni branila dohoda. Pač pa da sta njeni hčeri Ma-falda in Marija včasih na pol zaprli vrata, da bi ju profesor ne motil, kadar sta se napravljali ali razpravljali. Vendar pa da so bila vra ta zaprta, tako, da jih je profesor z malo močnejšim sunkom lahke odpahnil.
Da bi prišel sodnik v tej malenkostni in zapleteni zadevi, ki nam kaže velike nevšečnosti skupnega prebivanja ljudi, ki ne morejo živeti v medsebojni harmoniji, do bolj jasne slike, so zaslišali več prič, med katerimi je bil tudi marešalo policije. Trentadue Bartolomeo policaj Fusco Vir.cenzo in profesorjeva sobarica. Vendar pa vse to rji bilo dovolj in po dveurnem razpravljanju je odv. Flora iz Trsta, ki je zastopal tožitelja profesorja Leonardija. predlagal, naj se obtožnica razširi na vse člane družine De Stabile. ki prebivajo v dotič-nem stanovanju. Zagovornik obtoženke odv. Devetag se je s tem strinjal in sodnik je odredil novo dopolnilno preiskavo in novo razpravo v bližnji prihodnosti.
Tako bosta morala guspodinja in profesor še naprej živeti v nekakšnem vojnem stanju,z vsemi nevšečnostmi, ki jih prinaša s seboj tak neprijeten položaj.
Gledališče v Kopru
Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo v soboto 9. julija ob 20.30 uprizorilo v KOPRU igro v treh dejanjih
Globoko so korenine
ki sta jo spisala Arnaud d’Us-seau in James Gow ter prevedel dr. Matej Šmalc.
Osebe:
Honey Turner: Elza Barbičeva-Bella Charles: Angela Rakarje-va - Senator Ellsvvorth Lang-don: Modest Sancin - Genevra Langdon:	Štefka Drolčeva -
Aliče Langdon: Angelca Sanci-nova - Roy Maxwell: Belizar Sancin - Hovvard Merrick: Rado Nakerst - Brett Charles: Jožko Lukeš - Sheriff Serkin: Anton Požar - Chuck Warren: Ernest Zega - Bob Izay:	Julij
Guštin.
Režira Modest Sancin, scenograf Jože Cesar.
Vstopnina od 15 do 60 din.
Prodaja vstopnic v petek od 10 do 12.30, v soboto ob istih urah in 1 uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.
S to predstavo bo Slovensko narodno gledališče za STO zaključilo letošnjo sezono v Kopru. SNG nam je že tolikokrat nudilo s svojim umetniškim podajanjem najboljših del domače in svetovne literature velike užitke, zato bomo tudi njihovo zaključno predstavo, ko se bodo od nas za letos poslovili, v znak hvaležnosti obiskali polnoštevilno.
Koprski sindikalisti so se prepričali
„Po vseh vaseh gradijo nove stavbe..."
Te dni se ie vrnila s petnajstdnevnega počitka skupina tovarišev, in .tovarišic koprskega okraja, ki so preživeli počitnice v Kaštel-Starem, v domu odmora heroja Ivana Lučiča — Lanceviča v Dalmaciji, Ta oddih jim je omogočila njihova sindikalna organizacija. Ob povratku smo se porazgovorili z dvema izmed udeležencev. Bila sta to tovariš Mel-chiore Novel, Italijan in tovarišica Košane Slava, Slovenca, ki sta pričela pripovedovati:
«Iz koprskega okraja nas je odšlo šestnajst. Deset nas je ostalo v Ka-štel-Stari, ki je kakih 16 km oddaljen od Splita, šest pa jih je šlo na Rab.
V času, ki smo ga preživeli na oddihu, smo napra vili več izletov v bližnja mesta in vasi. Bili smo v Trogiru, Solinu,Kaš.tel-Lukšiču,Splitu in drugje. Povsod smo videli kako gradijo in obnavljajo. V velikem razmahu je gradnja tovarn, zadružnih domov, novih stanovanjskih blokov za delavstvo. Vse za ljudstvo! je bil vtis, ki smo ga odnesli iz teh izletov. V Solinu gradijo velik vodovod, ki bo dal dobre vode vsemu prebivalstvu, ki je prej imelo 'e slabo in malo vode. V bližini Kaštel-Lukšiča gradijo novo tovarno. V Trogirju šest novih poslopij, v Splitu samem pa šest velikih palač, poleg tega pa še velike stanovanjske bloke za delavce in njihove družine, To bodo modema stanovanja z vsem ugodjem. V Splitu smo obiskali mu-
Pionirji iz Puč in Pomjana
na izletu \i obalna istrska mesta
Ob zaključku šolskega leta so priredili pionirji iz puč kulturno prireditev, ki je prav dobro uspela. Njihovi starši in vsi ostali so priznali pionirjem v polnj meri njihov trud ter prj nabiranju prostovoljnih prispevkov globoko segli v žep, tako da so ti prispevki krili polovico stroškov za izlet, ki je bil določen v obalna mesta.
2e zgodaj zjutraj so bili vsi pio-nirji pripravljeni in odpotovali so z zadružnim avtom. V bližnjem Poripanu so se pridružili še tam-kajšni pionirji.
Ustavili smo se. v Izoli, kjer smo si ogledal, mesto in tovarno za konzerviranje rib «Arrigoni«, Vodnik nam je razložil vse podrobnosti in pomen posameznih naprav. Učence je vse to zelo zanimalo, saj niso še nikdar videli tovarne.
(Nadaljevanje in konec) Zavrtaču ni lahko priti do živc-in je uspešno zatiranje zelo težavno. Predvsem je treba vedeli, a mu so najljubša zanemarjena v£sa- Zdravih, gladkih debel. •/ jt, n° *° vsako leto namazana Krin, ° galieo, sp ’10 lr>U rad. ... i, ,5voje .sadno drevje redno
sz iltlt1' ;*ic ”im:
kni- 3 1 me*u^e >n gosenice, kjer i,* na»> Pojavijo.
,.7, drevo, ki ga je navrtala da včaua .zavrtf,Cf'vu gosenica, se
(Ti ki in Se	Wi'VO Ži.
ni i na koncu zakrivljen ka-vel.-ček, gremn v rov. in če te ni Preveč kljukast, z lahkoto dosežemo gosenico, jo zataknemo In izvlečemo. Kjer pa gosenice ne moremo doseči zaradi kljukastega rova, vzamemo mal0 'bombaža, ga namočimo v bencinu, petroleju, ogljikovem žveplecu alj Pa tudi v kreozotu bi tako zamašimo rov. Vselej pa moramo poleni ko smo gosenico umorili, nepropustno zadelati luknje s cepilno smolo ali pa z Ilovico.
Mul! zimski pedic (cheimatobia brumata) spada med najhujše škodljivce sadnega drevja. Kjer se Pojavi v večji množini, uniči v kratkem času vse zelenje na češnjah, jablanah in v sili tudi dru-8em sadnem drevju, ko spomladi komaj ozeleni. Konec meseca maja je drgvje gojo kakor pozimi.
Mali zimski pedic je ponočnjak.
Živalski zajedavci sadnega drevja
W—W nwwrrr "" "• *" 1 r- Tim i- - unTun r I I - -K rmr ■ »intim n«.rr n.-iiwww^T-r-
Spoznajmo Jih In uničujmo!
Samec in samica si nista prav nič podobna, kajti samec je rahel in nežen metuljček, samica pa je bolj podobna dolgemu hrošeku. Namesto kril ima samo kratke izrastke in ne more letati. Zato pa ima zelo dobro razvite tri pare nog. Čudno jc tudi to, da prileze iz zemlje šele na jesen ali celo na zimo, navadno šele potem, ko nastopi mraz oktobra-novembra meseca. Podnevi ždi samec nepremično v kakem skrivališču na drevesu. V mraku pa oživi in tedaj leta od drevesu do drevesa, samice jo pa takoj, ko Pridejo uh površje, uberejo »peš«, ker imajo krnasta krilu, do bližnjega debla in po njem kar na vrh. Koso oplojene, odložč med brstje kakih 250 jajčec v kupčkih, po 20 de 40 skupaj.
Cpz zimo ostanejo jajčeca na svojem mestu in jim tudi najhujši mraz me ne škoduje. Ko začne spomladi drevje zeleneti, se Izvalc iz jajčec gosenice, ki so dorasle do 3 cm dolge. Ločijo se od drugih gosenic zlasti po tem, ker imajo pet parov nog, na sprednjem delu života 3, zadaj pa dva. Premikajo ae tako, da sc najprej trdno primejo s sprednjimi nogami, potem pa zadnje postavijo tik za sprednje. Zaradi tega se truplo ukrivi na-
vzgor. Sedaj prestavi noge dalje, da se život zravna, za njimi priteg. ne zopet zadnje itd.; pravimo, da meri pedi, od tod ime pedic, zimski zaradi tega, ker se pojavlja na zimo, mali pa zato, ker imamo še enega večjega, ki pa je bolj redek in ne tako škodljiv.
Takoj ko gosenice izlezejo iz jajčec, zapredejo mlado lističje razvijajočega se popja in ga objedajo. Pozneje se razlezejo po vejah in ogolijo drevje do golega. K0 dora. stejo, se spuste po pajčevinasti nitki na tla pod drevo. Tu se zarijejo plitvo v zemljo in se zabubijo. Ce-lo poletje do pozne jeseni ostane buba v zemlji in šele od oktobra do novembra ali celo decembra predere na dan popolnoma žuželka.
Kako zatiramo tega škodljivca? V zemlji je na varnem, ko jc kot gosenica razkropljen po vejah, mu tudi ne moremo lahko do živega. Prijali ga moramo le tedaj, ko na jesen prileze iz zemlje kot metuljček in nekrilata samica. Prav to moramo prestreči, ko leze po deblo v vrh. To dosežemo na ta način, da opažimo deblo 1.50 od tal s lepilnimi pasovi, ki jih namažemo z lepljivim mazilom, katerega se o-primejo samice, ko lezejo po deblu.
Na mestu, kjer hočemo oviti o-
koli debla pas, osnazimo raskavo kožo, da se papir tesno oprime deb. la. Ako so po deblu globoke raz-ooke in kotanje, ki se jih s pasom ne moremo ogniti, jih zamažemo z ilovico, da nam samica pod pasom ne uide na drevo. Cez tako ogla* jeno deblo ovijemo 10 cm širok pas iz nepremočljivega papirja in ga zgoraj in spodaj tesno privežemo z motvozom ali mehko žico. Potem pa namažemo pas kake tri prste na široko z lepivom, ki mora ostati lepljivo več mesecev.
Sredi oktobra je pravi čas za prirejanje pasov, ker se žuželka ravna po vremenu. Cim topleje je, tem pozneje začne lesti iz zemlje in obratno. Na debelo brez papirnate podlage pa ne smemo mazati lepiva, ker bi utegnilo oškodovati kožo. Včasih se primeri, da kaka samica stavi zalego kar na pas ali podenj, ko vidi, da ne more naprej? To je treba pogledati in jajčeca uničiti.
Uspeh je popolnoma zanesljiv in nezavisen od sosedov. Kdor polovi samice, ko lezejo na drevo, bo imel mir pred pedicom ne glede na to, alj je sosed kaj ukrenil ali nič. Ako smo vse zamudili in so se na spomlad že izlegle gosenice, ni druge pomoči nego da drevje škropimo z 1% arzenikovimi pripravki.
Kjer je pod drevjem obdelan svet, dosežemo nekaj tako, ako zgodaj v jeseni zemljišče dobro potresemo z apnom in ga globoko prekopljemo!
Zdaj imajo točno predstavo o njej in tudi vedo, koliko truda in požrt-vovanja delavcev je potrebno za škatlico rib.
Iz Izole smo se odpeljali v Strunjan. Tu smo začudeno opazovali velike kupe soli, česar do sedaj še nismo videli. Ko smo nadaljevali pot, je bilo za vse posebno presenečenje razgled na Portorož in na morje. Kakšni vzkliki, kakšna začudenja nad lepotami tega kraja. Saj večina nas še ni videla več sveta kot od Puč do Kopra.
Avto se je ustavil pred gluhonemnico. Najraje bi kar s kamiona poskakali v morje; tako jc sonce pripekalo, morje pa se je lesketalo v svoji sinji barvi. Bilo je tako privlačno, da se skoro nismo mogli ločiti od njega. Toda premagali smo se in vstopili v gluhonemnico. Ravnatelj tov. Rupnik nas je z veseljem sprejel. V pozdravnem nagovoru nam je prikazal, kakšni so gluhonemi otroci, kako jih učijo, koliko požrtvovanja je treba z njimi in podobno. Nismo si mogli niti predstavljati, da so te gluhoneme sirote po svoji duševnosti tako različne v primeru z nami. Po ogledu in obisku razredov, učencev, in neutrudnega dela njihovih učiteljev ter izdelkov gluhonemih, smo spoznali, da je mogoče tudi nje vzgojiti ter jih kakor vsakega drugega zdravnega človeka napraviti koristne za našo družbo.
Po tečnem kosilu, ki nam ga je pripravil tov. ravnatelj, in katero je poživilo naše mlade izletnike, smp si po odpočilku ogledali Portorož in razstavo gimnazijcev. Videli smo lepe uspehe tamkajšnih dijakov.
Najpreje smo prišli v Umag, kjer smo imeli krasen razgled na odprto morje. Ko se je bližal večer, smo krenili po najbližji poti proti domu.
Ne morem popisati zadovoljstva med otroci, ko so se vrnili in že v prvi sapi opisovali vtise in doživetja tega dneva, ki jim bo ostal v trajnem spominu. Seveda nismo j med potjo pozabili na nekaj foto- j grafskih posnetkov, da nam ostane j la dan v še lepšem spominu.
Učiteljstvo in učenci obeh šol- I Puč in Pomjana se še enkrat j toplo zahvaljujejo tudi tov. Rup-uiku, ravnatelju gluhonemnice za prisrčen sprejem in vso naklonjenost, ki. nam jo je nudil.
Sosič Marija
zej, ki prikazuje prve Slovane, Ki so prišli v te kraje. Videli smo tam tudi njihove prve ladje. V tem muzeju je tudj plastično prikazana pokrajina, kjer je bi! prvi štab NOVJ.
Velik promet v splitskem pristanišču
«Našo pozornost je pritegnil tudi velik promet v splitskem pristanišču. Videli smo ameriške, angleške, italijanske in druge ladje. Italijanske so nakladale cement, angleške pa les. Tam je bila zasidrana tudi »Partizanka«, katera je že nekajkrat pripeljala naše izseljence v domovino. Povsod je bilo polno lesa, ki je namenjen za izvoz. Split se razvija v pravo in veliko pristaniško mesto«.
Bratstvo in iskrenost
«Vsi prejšnji oblastniki so skrbeli le zase in za nekatere svoje prijatelje. Seveda vse to na račun delovnega ljudstva. Danes tega ni več. Govorili smo z Makedonci, Hrvati, Srbi, Vojvodinci, Slovenci in Italijani. Vse veže zelo tesno bratstvo. Vsi občutijo, kako je danes ustvarjena podlaga za iskreno sodelovanje med vsemi narodi na Balkanu. Se nekaj: V vseh tovarnah, v vseh uradih in tudi zasebnih stanovanjih smo videli slike Stalina in Tita. To dokazuje, kako grdo lažejo in obrekujejo nekateri časopisi, ki pišejo, da so jih odstranili, in da je r.asta! nekak prelom. Slišali smo, kako ljudstvo s spoštovanjem govori o Stalinu in Titu. Bili smo navzoči na konferencah in slišali, kako odločno zavračajo grde ir, nestvarne klevete na račun vodstva KPJ«.
Življenje v počitniškem domu nekdanjem hotelu za bogataše
«Kaštel-Stari je oddaljen kakih 16 km od Splita. Nekdaj so tam letovali bogataši, z osvoboditvijo pa je postal last države, ki ga je dala na razpolago za ljudstvo. Kraj leži ob prekrasni obali Jadrana. Oskrba, ki smo jo uživali, je bila zelo dobra. Zjutraj belo kavo s kruhom in marmelado, za predjužnik zopet mar-mela.da in kruh. Kosilo je obstajalo iz mesne juhe, ali mineštre, pečenke s prikuho, zelenjave in nato slaščice. Ob nedeljah še posebej sladak kruh.
Po večerji so vedno sledile prireditve in zabave. Imeli smo oo..:ke pionirjev, dijakov gospodarske šole in drugih, ki so prirejali zabave. Skupno smo plesali kolo. Med dnevom je lahko vsak šel počivat, na izlete ali pa v morje. Naša stanovanja so bila zelo lepa ir, čista«.
Se nas je zanimalo, kakšni so bili vtisi z izletov po vaseh in smo to vprašanje stavili našima tovarišema. Oba naenkrat sta hotela govoriti, pa je tovariš Melchiore dejal tovarišici:
»Permettj chc dirb io aleune parole gl riguardo?« ((Dovoli, da bom o tem jaz povedal nekaj besed?«
Ko mu je smeje pritrdila, je nadaljeval:
«Quaiunque paese o luogo che ab-biamo visitato o passato, si e’ visto nuovi fabbricatigiafatti o in costru-zione. Fabbriche, le case di cocpe-ratore, abitazionj per gli operai. La
gente di questi luoghi vi ve ca prima una vita da animali. II progresso che si vede qui e’ grande. Quasi in-credibile. Tutto questo e’ possibiie sr.ltanto in ur. paese, dove il petere e’ nelle man; del popolo tavDrdcre«.
»V vseh krajih in vaseh, ki smo jih obiskali alj šli samo skozi, smo videli že dokončana poslopja, ali pa še v gradnji. Gradijo tovarne, zadružne domove, stanovanjske hiše za delavce. Prej so tu imeli skoro živalsko življenje. Napredek, ki smo ga videli je velik.
Se eno vprašanje smo stavili: »Kakšen vtis ste odnesli ob slovesu?«
»Ob srečanju z ljudmi smo videti, kako so nam izkazovali vse mogoče usluge. Bili so zelo zadovoljni, če so nam mogli iti na roko v kateri koli stvari. Le to jim je bilo narobe, da nismo združeni, da bi lahko skupno gradili veliko prihodnost socializma«.
Zahvalili smo se s tovariškim stiskom roke, zadovoljni nad vsem kar sta povedala.
Ni potrebno, da bi poudarjali stvarnost, ki jo vidi vsak človek, če obišče Jugoslavijo. Ta stvarnost pa je: Vsi in povsod delajo za boljše Življenje skozi dolga stoletja zatiranih balkanskih narodov. Delajo in gradijo... «Ker nočejo več ostati zaostali in nekulturni Balkanci...« kot je dejal tovariš Tito.
Zaključek šolskega leta
na enoletni gospodarski šoii
v Kopru
Na lani ustanovljeni enoletni gospodarski šoli je bilo prepuščeno k zavržnemu izpitu vseh 23 gojencev, kr so končali s sledečim uspehom: 3 z odličnim, 12 s prav dobrim in 8 z dobrim. V nedeljo zvečer so priredili predavateljskemu zboru v dijaškem domu zakusko, katere se je udeležil tudi načelnik prosvete tov. Marion. Po govoru gojenca tov. Bertoka Angela, upravnika Furlana in končno tov. Mariona ter po izvajanju nekaterih pevskih točk, se je razvila tako prisrčna zabava, kakor se more edino med učitelji in gojenci nove šole ljudsko — demokratičnega značaja, kjer se očitujejo nove dolžnosti enih do drugih in s tem tudi novi medsebojni odnosi, kjer starejši razumejo mladino in ta njih.
Zvečer se jim je v klubu VU, kamor je absolvente povabil tov. Marion, za nekaj časa pridružil komandant vojne uprave tov. Le-nac z nekaterimi tovariši iz okrožnega izvršilnega odbora in jim čestital na uspehu ter bodril za novo delo.
Absolventi, ki so že vsi nameščeni na razna mesta, imajo do 20. t.m. dopust, kar so si s svojo pridnostjo zaslužili. Med tem pojdejo na poučno ekskurzijo po Sloveniji, kjer si nameravajo ogledati razne gospodarske objekie, delovni proces, organizacijo dela in podobno.
S prvimi absolventi te šole bo gospodarski sektor pridobil nov kader borcev za naš vsestranski vzpon.
Zaključna šolska prireditev v Sv. Antonu
V nedeljo 26. junija je pohitelo mnogo ljudi iz okoliških vasi v Sv. Anton. Za zvečer je bila namreč napovedana kulturna prireditev.
Na sporedu je bila najpreje Co-pičeva igra ((Pionirji Tihega dola« v 5 slikah. Snov igre je globoko zajeta iz partizanskega življenja. Kot osebe nastopajo gozdne živali: medved, volk, lisjak, veverica in seveda največji junak-zajec. Izvolijo si svojega sodnika - starega zvitorepca lisjaka, Njemu se pritožujejo posamezniki, da zahajajo v gozd mladi pionirji, ki motijo gozdno tišino.
V drugi sliki nastopijo mladi pionirji, ki zasnujejo smelo deja-nje-porezati fašistom telefonske žice in tako onemogočiti zveze. Potek igre nam pokaže, da jim je ta akcija dobro uspela. Za svoje junaško delo, ki bi ga lahko plačali s smrtjo, so bili pohvaljeni in nagrajeni od partizanskega odreda.
Otroci so bili pri igri dokaj živahni in so se poglobili v svoje vloge. Zlasti pionirski čuvaj »sultan« in zajček-strahopetec, pa tudi petelinček. Živalske obleke so igro zelo poživele In ji dal' tudi pestrost. Igri v pomoč so bili tudi vojaki iz Prad. bi so s streljani.m poživeli dejanje. Zal da so se glasovi zgubljali, ker n i.il o(, i na prostem in zgoraj odprt. No. kadar bodo stali naši zadružni domovi, bo dobilo naše prosvetno delo svojo pravo zatočišče.
Igri sta sledili dve pevski točki, ki so jih izvajali pionirji. Zapeli so pod taktirko «medveda» ((Sonce za goro« in «lz temnili gozdov se vračamo na domove«. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo razvoju igre in je vsako sliko nagradilo z navdušenjem.
Pionirjem v Sv. Antonu je res častitati k njihovemu že drugemu nastopu v juniju. Polno priznanje pa zasluži režiserka tov. Rozi, ki je dala v kratkem dve igri na o-der. Naj bi imela mnogo posnemal-cev. Zavedajmo se, s prireditvami vzgajamo mlad kader bodočih s-gralcev in širimo ljudsko prosveto. Cisti dohodek prireditve je bil namenjen zadružnemu domu.
Ankarun-ValdoU ra
Ne bodo navali naših zi
Zopet smo imeli uspešen množični sestanek Zveze primorskih partizanov. Tov. Apolonio in Kozlovič sta izčrpno in obširno pojasnila navzočim vse politične dogodke zadnjega časa, ki nas zanimajo. Sledilo je razpravljanje o vprašanjih, ki zadevajo organizacijo. Sprejet je bil predlog, da bi gostilna ZPP prešla pod komunalne zadeve in bila povezana z gostilno v Kolombinih. Prisotni so še sklenili, da bodo s prostovoljnim delom uredilj gostilni klet in prostor za baliricanje. Ze prejšno nedeljo so nekateri prav pridno delali v ,ta r.amen. Dober jc bil tudi predlog lov. Svaglja, naj bi opustili kvartanje v gostilni in raje preskrbeli družabne igre. kot na primer šah. Sestanek je potekel v zadoščenje vseh navzočih. Na obrazih vseh navzočih si videl odločr.o voljo, da morajo r.ašo organizacij > zopet oživeti.
V trimesečnem tekmovanju hudo vse naše organizacije prijele brez dvoma krepko za delo, da bo v Ankaranu delovanje zopet tako, kot je bilo vedno in še mnogo boljše. Ne smemo dovoliti, da bi razni pioti-ljudski elementi uspavali zdrave sile r.aših ljudi.
G. L.
OB 2AMENJAVI DENARJA V CONI B. ENA IZMED ŠTEVILNIH MENJALNIC, ISTRSKA BANKA V KOPRU, KJER JE DELO PO. TEKALO HITRO IN V REDU.
Šahovske beležke
V soboto 2. julija je odigral na povabilo kluba NZ tov. Vogrič Er nest simultanko proti 14 šahiston iz vrst NZ. Vogrič je v 3 in pol urah dobil 12 partij in 2 remiziral. S tem je dosegel zelo dober rezultat. Remizirala sta tov. Kačič Avrelij m Grmek Armand. Prireditev je od lično organiziral klub NZ v Kopru in je simultanka pokazala, da sc šahovsko življenje v vrstah NZ krepko razvija.
Kermauner Ro ris
7. julija 1949
Napotilo absolventom enoletne gospodarske šole
M A SI K R A JI
v
Kopru
Ko se po desetmesečnem napornem pripravljanju in položenem zavržnem izpitu uvrščate med vrste zavestnih in, upam, tudi predanih borcev za vsestranski vzpon naše delovne skupnosti smatram za svojo dolžnost, da vam dam naslednje napotilo:
Mnogo ste med šolskim letom slišali, kar naj vam služi kot življenjski kažipot:	vaše duševno
obzorje se je razmahnilo in spoznanje poglobilo, osvajali ste strokovno in splošno znanje, potrebno za sedanjo stopnjo družbenega razvoja, in prodirali v družbene vede. Mnogokaj, ki vam je bilo	prej neznano ali
vsaj motno znano, vam je bolj jasno. Dobili ste, kar jq bilp v tem času mogoče, dala vam je to ljudska oblast — ljudstvo, dali smo vam vaši učitelji.
Kot otroci	onega delovnega
ljudstva, ki je bilo skozi stoletja predmet najbolj surovega izkoriščanja, veste kaj pomeni moderno suženjstvo; veste, kako ogromen davek	je to ljudstvo
plačevalo, ga	po imperialistič-
nem prostranstvu plačuje in ga bo V še večji meri ondod plačevalo vse dotlej, dokler ne bo zdrobilo tega jarma.
Napočil je zgodovinski čas, ko delovno ljudstvo vedno bolj zavestno in smotrno terja-- svoje pravice:	enakopravnost in sa-
moupravo; družba terja predvsem organizacijo proizvodnje na temelju svobodne in enakopravne asociacije proizvajalcev.
Iz tega rastočega zavestnega Življenja ste izšli in stopili v učilnico, od koder se obogateni na javnosti pojmov in predstav vračate v službo svojega ljudstva.
Kako mu boste služili?
Tako kot mu služijo oni, ki so se že osvobodili vsakdanjega nizkotnega kruhoborstva, samoljubja, sebičnosti in oportunizma; kot oni, ki se ne kopljejo v gostobesednih frazah, ampak tiho in naj-češče neopaženo gradijo dejanja za dejanja. Služili mu boste s pošteno mislijo in še’ koij poštenim delom in ne boste nikoli nadrejali svojih lastnih interesov onim skupnosti. Ob vsakem koraku za vsako črko in številko, pri vsakem delu, bilo v uradu, v delavnici, na vasi, v mestu — povsod in vedno bodi vsaka vaša telesna in miselna kretnja posvečena samo enemu cilju: svoji delovni družin; in njeni domovini. Pomnite, da samo konkretno delo za delovno skupnost v neposrednem okolju vodi v ljudsko demokracijo in dalje V socializem ter k zbližanju in po-mirjenju med narodi!
S to nalogo in s tem plemenitim poslanstvom pa se ne smejo, nitj se ne morejo spajati stare navade in nagibi, ki se tako
raai vračajo V naše udejstvovanje o svojstvu temne proge iz negativnih in razdiralnih prvin. Dušite te pleve preteklosti, kontrolirajte se in podrejajte se samokritiki kot vestni čuvarji svoje časti in ponosa! Iz preteklosti črpajte samo ono, kar moramo s pridom vklesati v novo življenjsko rast: željo po znanju, vztrajnost odpornost, jekleno voljo — ng naravnost trmasto kljubovanje največjim težkočam! Črpajte, kar je strokovno in te.h-nično uporabljivo! Ponovno pa podčrtam; Učite se, učite se in zopet, učite se!
Kot borci iz naše epopeje — Iz našega največjega dejanja:	na-
rodnoosvobodilne, borbe, ki nas j g uvrstila med narode, vredne boljše usode, napadajte, trgajte in uničujte vse, kar mora skoro sprhneti in sprepereti ter bo v bližnji bodočnosti služilo kot razpadla snov novi rasti!
Eno tiči V vas, kar se mora stopnjevati: to so speče zdrave sile, ki naj se razvijejo v sposobnosti, ki jih ob novem poletu tako potrebujemo. Vaših sposobnosti in doseženih uspehov naj nikoli ne. prevzameta domišljija in samoljubje — ta pojav fašizma in nacifašizma — ampak dobrohotno in tovariško pomagajte s svojim znanjem drugim! Uravnovešenost in skromnost ki naj vas spremljata prj vsem vašem delu, bosta preprečila, da bi vam kdaj veljale besede tov. Kidriča, kot kritika nekaterih samooboževanih aktivistov: »Nekaterim se je zaradi položaja zavrtelo V glavi«.
Pravi aktivist ne uživa op doseženem položaju, ampak ob doseženih uspehih.
Okrog nas je in še bo polno krivih prerokov v takšnem in drugačnem oblačilu, vrinjajo se med nas kot agenti, provokatorji — plačanci imperializma, da ubijajo in nosijo našo tvornost, naše ideale in prizadevanje za izvojevanje onega cilja. Vaša naloga bo onemogočati te zajedavce s poštenim delom, prepričevanjem in poučevanjem delovnega ljudstva.
Kjer se poraja iz stare nova družba, je polno dela. Preveč ga je, ker nas razvoj prehiteva. Zato še enkrat: Zavihajte rokave vprezite dobro voljo in zavest, da gradite onemu, ki ni imel doslej drugega kot moderno spleten bič! Preveč je dela in vse premalo delavcev; to pomeni, da smo na prehodu r jz ene stvarnosti v drugo, 'laži in navidezne svobode v resnično in družbeno koristno svobodo.
Ali je katero bogastvo lepše in večje od tega?
Pojte pesem delu, skupnosti, razvoju in napredku!
JANKO FURLAN
V *
G_ ©J» POM^STVO
| TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE
-ii
»OLOA
Stabilnost češkoslovaške valete
PRAGA (IP) — V proračunskem odboru češkoslovaške narodne skupščine je podal novi f inančni minister Jaroslav Kabeš poročilo o razvoju državnih financ. V uvodu je ugotovil splošno poboljšanje finančnega položaja v republiki, hi ima svoj razlog in vir v uvedbi splošnega davka, in stalno utrjevanje češkoslovaške valute. V tej zvezi je pobil vse alarmantne vesti, ki trde, da bo na Češkoslovaškem izvedena nova valutna reforma. Češkoslovaška valuta je danes trdna in z dvigom produktivnega dela raste tudi njena moč.
V svojem obširnem poročilu je omenil, da se je češkoslovaško gospodarstvo že v letu 194S uravnovesilo. Iz letošnjih rezultatov pa je nastal nov razvoj. V tem razvoju je odločilni činitelj novi splošni davek, ki prinaša državni blagajni ogromna denarna sredstva, s katerimi niso pokriti samo tekoči stroški, temveč je prišlo tudi do velikih denarnih prebitkov. Splošni davek je v prvih 4 mesecih letošnjega leta vrgel 18 milijard Kčs, od tega na Slovaškem 3 milijarde Kčs. Osrednji državni blagajni je po izplačilu vseh izdatkov in posojila iz leta 1946 v znesku 1 milijard Kčs ostalo 17,8 milijard Kčs gotovine, od tega na Slovaškem 2,3 milijarde Kčs. Prav tako dobro gospodari tudi civilna državna uprava. V prvem četrtletju letošnjega leta je imel proračun izdatkov 12,25 milijard Kčs, toda izrabljeno je bilo samo 10,5 milijard Kčs. Iz tega je razvidno, da se češkoslovaška valuta uspešno stabilizira. Danes se človek
niti ne spomni, kolikokrat so po izvršeni valutni reformi v letu 1945 krožile ((Zanesljive« vesti o novi valutni reviziji, kolkovanju denarja itd. Nekateri ljudje nočejo razumeti ,da niso predani na milost in nemilost temeljnim zakonom gospodarske dinamike kapitalizma, temveč da je češkoslovaško ljudstvo vzelo v svoje roke osnovne sile gospodarskega razvoja. Uspešna kontrola izpolnjevanja petletnega gospodarskega plana postavlja velike zahteve na računovodstvo. V tej zvezi je minister zlasti poudaril, da tisti, ki nima v redu svojega računovodstva, ne sme upravljati z zaupanim denarjem.
Češkoslovaške finance čaka velika naloga pri izgradnji novega davčnega sistema. V najkrajšem ~asu bo izdelan zakonski predlog o davku, ki bo uredil obdavčenje prejemkov tako imenovanih svobodnih poklicev, in predlog zakona o davku za literarno in umetniško delovanje. Se letos bo finančni minister predložil narodni skupščini zakon o podjetniškem davku, ki se bo dotaknil dohodkov državnih, komunalnih in zadružnih podjetij kakor tudi zasebnih podjetij, družb in posameznikov.
Načelne spremembe bodo nastale pri državnih monopolih. Dosedanji monopoli tobaka, soli, alkoholov in umetnih sladil bodo spremenjeni v narodna podjetja. Izdelani so zakonski predlogi za ustanovitev «Češkoslovaških tobačnih zavodovi), in ((.Češkoslovaške solne industrije». Na denarnem polju namerava finančni minister dokončati izgradnjo
Veliki uspehi mlade
jugoslovanske	ki
Avala-film
Filmsko podjetje «Avala-film» bo letos snimalo dolgometražni dokumentarni film, ki bo pokazal razvoj zadružnega gibanja v vaseh LR Srbije. Filmsk; delavci so obiskali zgodaj spomladi yeč zadrug, da bi zbrali podatke "a scenarij ter izbrali teren za snimanje. Seznanili so se z vsakdanjim življenjem in delom kme-tov-zadružnikov. Udeležil^ so se rfcžhffi sestankov uprav in izrednih skupščin, na katerih so pred oranjem in setvijo sprejemali v zadrugo nove člane.
Vardar-film
Eden izmed dokumentarnih filmov, ki se imenuje «Po dolini
Svetoivansko pevsko društvo „S. ŠKAMPERLE**
je /penesle naše pesem pe Dalmaciji
V šibeniški luki so ostal} le še zadnji ostanki ruševin. Zdi se, da stojijo tam kot priča razdejanja, ki je bilo po vsej obali. Sedemde-setkrat je bila med vojno bombardirana. «uspelo nam jo je dokaj hitro popraviti«, ti razkladajo domačini in na koncu dodajo svojo ugotovitev: «E pa treba je bilo zbog uvoza i izvoza«.
Tudi hoteli so bili porušeni. Do sedaj so popravili in prenovili hotel Krka. Ostali so morali počakati, kajti osnovne so bile prometne naprave, po katerih se pretakajo življenjski / sokovi, kakor kri po žilah. Članice AFZ se že spotoma opravičujejo, da nam ne more Šibenik nuditi prenočišča v udobnem hotelu. Morali bomo spati privatno pri posameznih družinah, ki nam bodo izkazale svoje gostoljubje. «1 kod nas če vam biti lijepo, nemojte brinuti«. Kaj naj jim človek na to odgovori? Niti en sam hip ne more nikogar, ki ga je povabilo jugoslovansko ljudstvo, obiti senca skrbi, kako bo s prenočiščem, kako bo s prehrano in drugim, zakaj povsod ga sprejmejo s pristno slovansko ši-rokosrčnostio.
V hotelu Krka so bile mize že pogrnjene za zakusko. Tovarišice AFZ so nas čakale, da se okrepčamo. Potem pa je vsaka sprejela svojega gosta, ali pa celo dva na svoj dom. Dale so nam na razpolago vse, da se spočijemo in uredimo po dolgi vožnji. Mene je povabila neka mlada učiteljica in študentka konservatorja obenem. Tako sem že na poti k njej zvedela, da imajo v Šibeniku eno najboljših pevskih društev v Jugoslaviji, ki je lani tudi tekmovalo za prvo nagrado. «Po koncertu boste v hotelu Krka slišali tudi naše pevce«, je dejala in oči so se ji zabliščale v ponosu, ki ga je skušala zamar. zatajiti.
«Ali je za naš koncert veliko zanimanje?«
«Sibenik ljubi petje, ima tudi precejšnjo pevsko kulturo, poleg tega ste vi Tržačani. Poglejte povsod so vaši plakati. Pet takih gledališč, kot je naše, bi lahko napolnili Na tisoče ljudi smo morali odbiti, ker so bile vstopnice že vse razprodane«.
Sibenčani se sprehajajo zvečer
po Titovi poljani. To ni le navada, temveč potreba, zaradi vročine, ki neznosno pritiska preko dne. Titova poljana je ogromen, pravokoten asfaltiran trg, polr. električnih kandelabrov in bi bil v okras vsakemu velemestu. «Ali je vsak večer tako poln ljudi?« sem vprašala svojo spremljevalko. »Vsak, toda nocoj še posebno. Zbirajo se, da bi slišali vas Tržačane. Prvotno je bilo mišljeno, da bi se koncert oddajal po voč r.iku, a so nastale tehnične zapreke«. Naših pevcev ne vidimo več nikjer. Odšli so že na oder, V naglici se poslovim. Moram za našimi, da prisostvujem njihovim prvim pripravam.
V gledališki garderobi je pred koncertom vedno živahno. Na nešteto drobnih stvari, ki pa so skoraj nujne, 5e treba tukaj pomisliti. Ce bi le ena izmed njih manjkala, bi distonirala celotni vtis. Morda bi občinstvo tega niti ne opazilo, toda ne gre le zanj, gre tudi za tisti subtilni občutek vsakega posameznega pevca in zbora kot celote. Ves drugačen je, že na koncu nastopa lahko ugotovijo: «Do potankosti je šlo vse v redu, kakor po nitki«, ali pa že ugotovijo: «Dobro bi bilo, da ga nismo pri poklanjanju darov polomili«.
»Kje je naš album s fotografijami?« sprašuje tov. Venturini. Društvo Škamperle je namreč podarilo sindikalni podružnici v vsakem kraju, kjer je nastopalo, album s fotografijami iz borbe tržaškega ljudstva.
»Tu je, jaz jih imam«, se oglasi Pina.
Ne vem, kako se je dogodilo, ker me je med tem zamotilo nekaj drugega, toda naenkrat zagledam tovariša Mahkoto pri važnem opravku. Ur-eja strani iz albuma in prepleta trak, s katerim so zvezane med seboj.
»Kaj je, tov. Mahkota?«
«1 kaj bi bilo, v dveh albumih sta bili dve eni in isti sliki. Strani so zamenjali. Tega je kriva samo tržaška naglica. Na vse mislijo šele v zadnjih trenutkih, a kaj hočeš, treba jih je vzeti tauš-ne kakršni so. V življenju mera’ vzeti vse tako kot pride«,mi z nje-
mu lastno mirnostjo razlaga svojo modrost. Jaz se ne strini um z njimi. V življenje moraš poseči z lastno roko in lastno voljo, ali sedaj r,i časa, da bi načenjala ta razgovor.
Minute se stekajo. Gledališče ne pozna akademskih četrti in tudi r.aš Škamperle se mora podrediti njegovi neizprosni tečnosti. Kakor v Zadru in Biogradu tov. Mauer predstavi zbor. Po Prvi pavzi sledijo pozdravi vseh krajevnih organizacij. Vsaka da v poklon kito cvetja, a pevsko društvo lovorjev venec z belo-modrc-rdečimi trakovi in zlatim napisom. Najlepši dar — umetno vezen oprsnik k narodni noši poklonijo pri skupni večerji.
Koncert je uspel. Ko se ljudstvo razhaja, slišiš njegove komentarje: »Zbor je majhen ali ubran, divno poje. Vsaj še en koncert bi morali prirediti«.
Po vpčerji so se naši pevci spremenili v poslušalce. «Sibeniško kolo« jim je spontano priredilo koncert pri pogrnjenih mizah. Nato se je spojila pesem Tržačanov s pesmijo Sibenčanov. Živo začutimo, da smo eno .n da nas vsiljene meje duševno ne trčijo in nas ne bodo mogle nikoli ločiti.
«Naša zemlja je v ekonomski blo»adi in gradi social' ?©m pod težkimi pogoji. Povsod boste videli, kako vstajajo nove tovarne. Prepričali se boste sami o tema, tako nam je govoril neki tovariš pred slovesom iz Zadra. Pomislila sem nanje pred odhodom iz Šibenika ir, dan. dva pozneje pred odhodom iz Splita in Dubrovnika, Spremenile so se v otipljivo stvarnost, ki je ne more nihče zanikati.
24.V.1949
«V katedralo morate — ona je pravi umotvor. Naša vlada je dala 5 milijonov zato, da se restavrira«. Pred leti so ponujali Angleži za r.jo težke denarje. Takoj po zajtrku smo se odpravili. Casa nam je preostajalo le malo. Ob 10 je odpeljal vlak proti Splitu in tov. Mahkota je prevzel nase vso skrb. da pride naša prtljaga na postajo, zato da bi nam podaljšal minute za ogled mesta.
<Nadaljevanje sledi)
reke Vardarja«, bo pokazal gospodarski in kulturni razvoj ter življenje prebivalstva tega dela LR Makedonije.
«Vardar-film» je pričel snima-ti tudi dokumentarni film o Ohridu po scenariju književnika Toškova. V tem filmu bo Ohrid prikazan kot staro mesto in kot ribarsko in proizvodno središče. — Kmalu bo gotov mesečni pregled «Vardar-film» št. 9 — prvi filmski pregled' v tein letu. Mesečni filmski pregled prikazuje priprave za setev bombaža, graditev proge, prašičerejo, promet v Skopju in tekme na ko-lotočnicah
Jadran-film
V Zagrebu sp te dni pričeli predvajati prvi dokumentarni barvni film «Jadran-filma» — ((Jugoslovanski narodni plesi«. To je eden najbolj uspelih dokumentarnih filmov, ki so jih doslej snimala« jugoslovanska filmska podjetja. V filmu je živopisno prikazana raznovrstnost folklore in narodnih noš. «Jadran-film» bo letos snimal še nekaj dokumentarnih barvnih filmov, ki bodo kazali najvažnejše turistične kraje v državi:	((Jugoslovanski
Jadran«, ((Jugoslavija pozimi«, »Planine in jezera Jugoslavije«. V ateljejih «Jadran-filma» snemajo sedaj še kakih 10 dokumentarnih filmov. Te dni bodo dokončali dokumentarne filme »Jadran v minulih stoletjih«, ((Reška luka« in »Pozdrav ru-
darjev«, ki kažejo življenje naših delovnih ljudi. Kmalu bo gotov film «Nova dela hrvatskih skladateljev«, ki bo pokazal delo jugoslovanskih glasbenih ustvarjalcev prj umetniškem oblikovanju revolucionarne preteklosti jugoslovanskih narodov in graditev socializma v državi. V zaključni fazi je smmanjg filma »Ciklus filzkulturnih reportaž«, ki ohsega nogometne tekme, kolesarsko dirko po Dalmaciji, veslaško sezono v Zagrebu, prvenstvo V košarki športne igre industrijskih kombinatov i. dr. Na raznih delovnih prostorih po vsej Hrvatski snemajo sedaj dokumentarni film o delu LF. Med
Prvi češkoslovaški rotacijski stroj
Skodovi Zavodi v Pilznu so v začetku junija dokončali sestavljanje prvega rotacijskega stroja, ki tehta 105 ton. Opremljen je z vsemi pridobitvami tehnike, doseže naklado 160.000 izvodov na uro ter lahko tiska v dveh ali celo štirih barvah. Novost nasproti drugim strojem je v tem, da so konstrukterji odpravili tresljaje, ki jih povzroča delovanje stroja. Posebna priprava vstavlja papir, stereotipijske plošče itd. Stroj je 8 metrov dolg, 3,5 metrov širok in 5,4 metrov visok.
dolgometražnimi dokumentarnimi filmi, kf jih snima, sedaj ((Jadran-film, je pomemben film «Borba za tla«. Film bo pokazal; kako se z velikimi investicijami države in angažiranjem širokih ljudskih množic preoblikuje površina zemlje. Doslej so snimali velika dela pri melioraciji Jelas-polja v Slavoniji, kjer so letes velike površine zasejane z rižem in drugimi kulturami. Film bo obsegal tudi izsuševalna in regulacijska dela v drugih ljudskih republikah.
Končane so priprave in pričeli so snemati našo prvo filmsko bajko ((Čarobni meču
Ze lani je ekipa filma ((Čarobni meč« obiskala najlepše predele FLRJ — Istro, Plitvička jezera Slovenijo Durmitor in druge kraje ter izbrala kraje za snimanje filma. Režiser filma in pisec scenarija je Vojislav Nanovič, ki je znan kot režiser filma ((Nesmrtna mladost«.
((Čarobni meč« prikazuje stoletno borbo jugoslovanskega ljudstva zoper zasužnjevalce. Ta realnost je obdelana kot bajka po narodnih pripovedkah. Pastir Ne-bojša reši Baš-Celika iz okovov. Zato mu je Baš-Celik daroval troje življenj. Toda ko Nebojša slavi svatbo z Vido, najiepšim dekletom v vasi, pride Baš-Celik s svojo druščino, zasužnji ljudstvo in odpelje Vido s seboj. Da bi osvobodil ljudstvo in Vido od Baš-Celika, odide Nebojša v svet, da bi osvojil čarobni meč, ki ga čuva stara čarovnica. Nebojši se je s pomočjo živali, katerim je storil mnogo dobrih del, posrečilo izpolniti vse zahteve čarovnice in dobiti čudodelni meč in čarobnega konja. Nato se vrne v svojo deželo in dvigne ljudstvo k uporu. V težki borbi premaga Baš-Celika in njegovo vojsko.
denarništva s fuzijo Narodne banke. Zivnostenskc banke, slovaške ((Tatran banke In Poštne hranilnice v eno denarno ustanovo. Kot samostojna formacija bo v bodočnosti ostala samo Investicijska banka v Pragi. Zelo razveseljiv pojav v razvoju češkoslovaških financ je padec denarnega obtoka s 75,5 milijard Kče na 68,5 milijard Kčs v teku zadnjih 5 mesecev, kljub temu pa je razumljivo, da denarni obtok ne bo sistematično podal, zlasti ko se bo še bolj povečal volumen proizvodnje. Letos se je tudi povečala rast denarnih vlog, zlasti na tekočih računih, kjer je največ vlagala država. Jasno je, da ni mogoče, ko bo C SR omejila tvorbo dobičkov v kapitalističnih rokah, računati s tako visokim denarnim kapitalom v zasebnih rokah kot je bil primer še v letu 1948.
Trgovinski odnosi
med Poljsho in GSR
Poljski minister za zunanjo trgovino Tadeus Gede je napisal v majski •številki revije ((Tribuna Luduii, ki je izšla v češčini, članek, v katerem razpravlja o osnovah poljsko-češkoslovaških trgovinskih odnosov in ugotavlja, da sta obe državi s podporo ZSSR povečali medsebojno trgovinsko izmenjavo v preteklem letu za za šestkrit nasproti 1938: v 1948 je dosegla vrednost 96 milijonov dolarjev. Danes nastaja nova doba še večjega sodelovanja v okviru Gospodarskega sveta za vzajemno pomoč, ki bo privedla do popolne koordinacije gospodarskih odnosov med ZSSR in državami ljudske demokracije, ki so doslej sloneli na dvostranskih pogodbah. Poljska in CSR že sistematično izvajata to uskladitev.
Češkoslovaška trgovska delegacija, ki jo vodi F. Landa, je predložila argentinski vladi podroben spisek industrijskih izdelkov in različnih proizvodov, ki jih ponuja Češkoslovaška u zameno za argentinske surovine in različno blago. Po poročilih iz dobro obveščenih kmgov argentinska Narodna banka podrobno preučuje predloženi spisek. Ista poročila tudi trdijo, da se trgovska pogajanja razvijajo ugodno in da se lahko pričakuje podpis nove trgovsko pogodbe med-jCer. škoslovaško in Argentino.
Nizozemska šahovska reprezentanca je odigrala v Beogradu z jugoslovansko reprezentanco match na 10 deskah. Zmagala je Jugoslavija z 10 in pol proti 9 in pol.
JUGOSLAVIJA-NIZOZEMSKA
1/2, 1/2 dr. Trifunovič — dr; Euwe, 1/2, 1/2; 1, 1 Pirc — Prins
0. 0; 1, 1 Gligorič — Van Shel-tinga 0, 0; 0, 0 Rabar, Janoševiš' - Gortlewer 1, 1; 1/2, 1/2, ing. Vidmar ml. — Kramer 1/2,	1/2; 1/2, 1/2 Milič — Muering 1/2, 1/2;
1, 0 Simonovič — Vlags.ma 0, 1; 1, 0 Kostič — Van Stinjs 0, J; 1/2, 1/2 Nedeljkovič — Heneber-ke 1/2, 1/2; 0, 1/2 Božič — Van Den Berg 1, 1/2.
Bivši svetovni šahovski prvak dr. M. Euwe
. ;
.<■	’	jjfe	's'	'a
BIVŠI SVETOVNI SAHOVSKI PRVAK DR. EUVVE JE TE DNI ODIGRAL NA BLEDU OZIROMA V LJUBLJANI MATCH 10 PARTIJ Z JUGOSLOVANSKIM PRVAKOM VASJO PIRCEM. — DVOBOJ JE OSTAL NEODLOČEN 5-5.
Jugoslovanski melalec
kladiva IVAN GUBIJAN
Eden najuspešnejših jugoslovanskih fizkultumikcv, ki So nastopili lansko leto na olimpijskih igrah v Londonu, je nedvomno metalec kladiva Ivan Gubijan. Z metom 54.24 je dosegel na olimpijskih igrah drugo mesto in si s tem priboril srebrno kolajno.
Gubijan je bil že pred vojno telovadec in je telovadil v Ljubljani pri naraščaju. Za Gubijana je značilno, da ga nikoli ne najdeš slabe volje, nikoli ne gleda mrko, obraz mu je vedno nasmejan. Je popolnoma naraven in veder človek, resnični športnik in najboljši tovariš.
Ze kot mlad fant je pričel te-
,.V.VčA,AW.WAViW.W>'V.VW.l,/AW.V.V.WAWiWA,A%VAW.WWft\W.WNVVAWAWliVi
vici takrat veljale za delo, napisano po neposrednih navodilih avstrij-
ANGELO V I V A N T E
J
ID
44
Morda se nam zdi čudno bratj v javnem razglasu neke stranke namig na bližnje vojaške spopade, in to v mesecu oktobru 1876, to je dva meseca po sklenitvi berlinskega kongresa. Toda pomisliti moramo na to, da italijanska demokracija in predvsem njeno republikansko krilo črpa vprav iz razočaranja nad berlinskimi sklepi upanje na bližnjo osveto. Potem ko je izginilo vsako upanje na prijateljsko rešitev obmejnega vprašanja, se začnejo vršiti po Italiji vsakodnevne demonstracije ter odkrito protiavstrijska in vojnohujskaška zborovanja. Ko dospe proti koncu meseca junija vest, da je berlinski kon. gres pooblastil Avstro-ogrsko, naj zasede Bosno in Hercegovino, demonstranti v Benetkah vržejo v	kanal	grb avstro-ogrskega	konzulata.
Časopis »LTtalia degli Italiani«	besno	napade Cairolijevo	vlado.	Za
Imbrianijcvo glasilo je nova ureditev na Balkanu ((nesramnost«, mir pa je ((berlinski zločin«. V tem času Garibaldi in Avezzana pošljeta Tržačanom, Tirolcem in Istranom znani poziv: »Pojdite v hribe, tam je tako prijetno poleti... Ne dopuščajte, da bi vas gnali proti našim junaškim bratom Hercegovcem... Italijanska mladina vas ne bo pustila samih v borbi proti Avstrijcem«. Toda ta Garibaldijev klic izzveni v prazno.
Zaradi slabih izkušenj v preteklosti je dunajska vlada zelo ne. zaupljiva do italijanskih vladajočih ljudi. Tak« se časopis «Das Frem-denblatt« v nekem svojem napoluradne.m opominu obrača na ((italijanske zmerne kroge«, kakor bi jih hotel staviti v nasprotje s progre-sističnim in iredentistično usmerjenim vladnim krogom, in piše s starim diplomatskim hinavstvom takole: »Ce se je Avstrija odločila prevzeti nase požrtvovalno nalogo, da spet uvede red v zahodnih bal. kanskih pokrajinah, nima zaradi tega nihče pravice zahtevati odškodnine na račun avstrijske monarhije.« Tej izjavi sledi tudi tu pa tam demonstrativno koncentriranje čet na	avstrijsko-italijanski	meji.
V tem političnem trenutku	izide	nemška brošura «Italicae	res«
polkovnika Haymerlcja, ki je bil za dobo petih let avstro-ogrski vojaški ataše v Rimu. »Italicae res« so bodisi po pravici, bodisi so kri-
ške vlade. Bile so prevedene v italijanščino ter dvignile mnogo prahu. V opombah, pridanih italijanskemu prevodu, ter v številnih publikacijah so iredentisti skušali pobiti njihove argumente.
Gotovo pa je, da se ima Haymerlejeva brošura za svojo slavo zahvaliti edinole uradnemu položaju svojega avtorja. Ce jo beremo danes, po razdobju tridesetih let, se nam zazdi precej nebogljena stvar. Da bi dokazal, da Italija nima nobenih pravic do «neodrešenih» pokrajin, se Haymerle široko spušča v neko povprečno znanstveno kritiko nacionalnega principa, komaj pa se dotakne tega, kar bi moralo tvoriti bistveni argument njegove postavke, namreč sožitja dveh narodnosti v večjem delu tistega ozemlja, ki ga je Italija v imenu nacionalnega principa zahtevala. Gospodarskega činitelja se Havmerle dotakne le bežno, večji del brošure pa posveča proslavljanju avstrijske uprpve in čisto vojaškim razmišljanjem. V tej zvezi je vredno opozoriti na neki čuden dokaz o strateški nevarnosti, ki naj bi jo predstavljala za Avstrijo izguba Južne Tirolske.
S tem da poseže v polemiko o iredentizmu neki avstrijski oficir, se ta polemika še nadalje razživi. Iredentistično gibanje v Italiji se prav tako nadaljuje skozi vse leto 1879 in do konca 1880, to je tudi potem, ko ima za sabo iredentistični kongres v Rimu (22. julija 1878). Na tem kongresu, ki mu predseduje Menotti Garibaldi, italijanski iredentisti zahtevajo osvoboditev «neodre.šenih» pokrajin, med katere prištevajo poleg Tirolske in Istre tudi Nico, Malto in kanton Ticino. Povsem naravno je, da se vslcd tega ves evropski tisk združi proti tem separatističnim zahtevam. Vzporedno z naraščanjem iredentistične propagande pa se množijo po vseh glavnih italijanskih mestih zborovanja z demonstracijami študentov in mladine.
V mesecu decembru 1879 umre v starosti devetdesetih let iredentistični prvak general Avezzana. Dejstvo, da se njegovega pogreba udeleži sam ministrski predsednik Cairoli, vzbudi ploho komentarjev. Toda to so le kratki izbruhi navdušenja. Kmalu zatem pride nad Italijane novo razočaranje zaradi izgube Tunisa, ki ga mora Italija prepustiti Franciji. Izguba Tunisa povzroči padec Cairolijeve vlade in preusmeri protiavštrljsko razpoloženje Italijanov proti Franciji. Ce hočemo verjeti nekim vestem iz iredentističnih virov, je Cairolijeva vlada prišla v svojem iredentizmu tako daleč, da je celo snovala proti vojaško močnejši Avstriji nekak nov »pohod tisočerih«, kakršnega je bil pred leti napravi) Garibaldi proti Siciliji. Iste vesti tudi zatrjujejo, da je na ta pohod nestrpno čakala skupina mladih prostovoljcev, a da je bil odgoden od pomladi do pomladi vse do pomladi 1882, ko naj bi bil zaradi Garibaldijeve smrti izgubil svojo simbolično veljavo in svojega idealnega pokretnika.
(Nadaljevanje sledi)
lovaditi pred vojno v Bjelovaru pri naraščaju. Bil je zelc- reden in vztrajen telovadec. Imel je izredno veselje do telovadbe in nikoli mu ni bilo dovolj, ampak je po naraščajski telovadbi ostal še v telovadnici ter naprej telovadil s člani.
Imel je veselje za vsa orodja, delal po tudi težke prvine, kakor stojo na bradlji, na drogu veletoč itd. Pri naraščaju je tekmoval na raznih tekmah ter osvojil 1. 1939. na tekmi zapad-nih žup v Ljubljani tretje mesto«.
Zelo se je bil navdušil, ko je videl, da imajo v Ljubljani toliko dobrih mladih telovadcev. Z mladinci je telovadil 14 dni in se marsičesa naučil. Ljubljana mu zelo ugaja in vedno, kadar ga pot zanese tja, se tega veseli.
Poleti vadi stalno in brez presledka met kladiva ter vso dopolnilno gimnastiko, ki je potrebna za izpopolnitev tehnike metanja. Svoje telo pozna že zelo dobro in takoj ve,- kaj mu manjka, če ne napreduje tako kot je treba. Večina metalcev dela pri metu kladiva tri obrate, On je prvi, ki jih dela štiri. Za izvedbo štirih obratov je moral trenirati na najrazličnejše načine in z gotovimi pripravljalnimi vajami, da je dosegel hitrost, ki je za to potrebna. Cim preneha letna sezona, gre v telovadnico, kjer telovadi kot vsi ostali telovadci Mnogo preskakuje preko orodja> zelo rad pa ima tudi talno telovadbo. Gubijan je pravi mojster v akrobatiki in je že marsikoga presenetil s svojimi drznimi premeti in saltami, katere izvaja kar oblečen!
«Pozimi», pravi Gubijan, ((dobim s telovadbo najboljšo sploš-sno kondicijo telesa. Ci; bi vedno iz dneva v dan in brez presledka treniral na Isti način, bi samo preutrujal živčni sistem-Zato je zimska doba najbolj primerna, da se živčevje in mišičje, ki je poleti pretežno zaposleno, odpočije m da sq z drugimi športi in telovadbo zaposlijo in razvijajo spel druge mišice«.
Programa za naprej nima posebno velikega. Odločil sc je, d« bo pričel vežbati peli obrat za met kladiva. Ta obrat ga bo sicer zelo zaposlil, ima pa občutek, da se ga bo naučil in da m11 bo to zelo koristilo. V ostalei" pa namerava vaditi in delati tako, kakor je doslej. Gubijan )e tudi V svojem privatnem življenju vzoren športnik, ki ne kad' in ne pije.	(u	((Polc(fl»,