šmilka 7 * leto XLU * cena 500 din_________________________ ____________________________________________Celle, 10. fetruarja 1980 NOVI TEDNIK JE uLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL ČEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Brez krampov in lopat če smo se še pred nekaj tedni spraševali, kakšna bo prihodnost Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko - je zdaj po- vsem jasno - ZMDA Koz- jansko 88 ne bo! Podpisni- ki Družbenega dogovora o flnanciranju mladinske- ga prostovoljnega dela so to izvedeli na januarski seji, delegati zborov šent- jurske občinske skupščine pa ob sprejemanju občin- ske resolucije prejšnji teden. Stališča Zvezne konfe- rence jugoslovanske mladi- ne narekujejo brigadirjem na zveznih akcijah višji bi- valni standard kot jim ga zmorejo ponuditi v naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini. Kljub temu, da so brigadirsko naselje lani prenovili in uredili sanitari- je, kar j bilo prejšnja leta n^bolj vprašljivo, je živ- ljenjski standard še vedno prenizek in Kozjansko je iz- apadlo iz programa Zvez- nih akcij. Zd^ se ne da nič več narediti, ugotavlj^o v Šentjuiju, prav tako pa tudi v sevniški in laški ob- čini, saj denaija ža celovito prenovo doma ni. Ob tem bi moral dobiti Dom Jožeta Pečiča povsem novo arhi- tektonsko podobo, smisel- nost vlagarya denaija v pre- novo doma pa je vprašalji- va tudi zaradi negotove pri- hodnosti brigadirstva. (Nadaljevanje na 5. strani) Malo je bilo trenutkov, ko smo si letos resnično lahko razdali užitkom, ki jih nudita sneg in sonce. Zadnji vikend je še enkrat dokazal, da je vreme letos prej pomladansko kot zimsko, vendar so tisti, ki so se odpravili nekoliko višje, lahko občutili nekaj zimskih lepot. Vendar samo nek^, kajti veselja ob dolgih vrstah je bilo kaj kmalu konec. Golte z vsem sijem so še enkrat dokazale, da so letos pridno delali in da nujno potrebujejo dvosedežnico, ki bo zamaške ob sedežnici odpravila. EDI MASNEC Mesto niso liiše, mesto so Uudje Leteče uredništvo NT je bilo minuli četrtek v Šoštanju. Stran 12. Tri ljubezni Andrela Hienga Pogovor z letoši^im Prešernovim nagrajencem objav- ljamo na 8. strani. Cellsl(e igre brez mela So bili delegati sisa otroškega varstva zavedeni? Stran 6. Mimoze v Celju Zanimiv sprevod po uiicah Jutri, v petek, pripravlja v Celju Montenegro express iz Budve s svojo celjsko po- slovalnico prireditev Praz- nik mimoze. Gre za tradici- onalno prireditev, s katero so se doslej predstavili v številnih mestih doma in v tujini, letos pa bodo prvič prišli tudi v Celje. S tem že- li poslovalnica Montenegro expressa popestriti kultur- no in zabavno življenje v mestu, pa tudi prispevati k širšemu sodelovanju slo- venskega in črnogorskega združenega dela. Več o tem so povedali na ponedeljko- vi novinarski konferenci. Prireditev se bo pričela ju- tri ob 16. uri s slavnostno po- vorko po mestnih ulicah. V njej bo nastopilo 130 izva- jalcev - od godbe na pihala, maržoretk, n^lepših mask iz črnogorskega primoija do trombonjerov s starimi sred- njeveškimi puškami. Spre- vod bo krenil izpred zgradbe občine prek Trga V. kongre- sa do hotela Evrope, nato pa po Gubčevi na Stanetovo in do Tomšičevega trga. Ob 19. uri bodo pripravili v Golov- cu novinarsko konferenco, ki naj bi predstavila celotno turistično ponudbo Črne go- re, pri tem pa bodo sodelova- li predstavniki različnih or- ganizacij združenega dela in bank iz Črne gore ter pred- sednik tamkajšnje turistične zveze. Večerni program se bo ob 20. uri nadaljeval z ve- liko maškarado v dvorani Golovec, ki bo trgala do ju- trajih ur. Gre za zanimivo priredi- tev, ki bo Celjanom predsta- vila delček Črne gore in mož- nosti tesnejšega sodelova- nja. Prvič se je zgodilo, da je katera izmed številnih celj- skih turističnih poslovalnic pripeljala v mesto zanimivo prireditev. Poleg tega pa sta Celje in Budva pobrateni mesti in bi bili lahko podob- ni stiki pogostejši. Ob tem ne gre pozabiti, da je vse pomembnejše gospodar- sko sodelovanje celjske občine z nekaterimi črnogorskimi. Na novinarski konferenci sta svo- je izkušnje predstavila direk- tor Razvojnega centra Alek- sander Jezernik in predstav- nik Kovinotehne Franci Pusar. Razvojni center ima že doslej dovolj stikov s črnogorskimi partnerji, ki so zainteresirani za sodelovanje s Slovenijo. Predvsem je zanimiva črno- gorska turistična ponudba in Razvojni center sodeluje pri iz- gradnji hotelov v njihovem primoiju. Tudi za Kovinoteh- no je turizem zanimiv v obliki kooperacij ali oskrbe že zgraje- nih objektov, odpirgjo pa se jim vedno nove oblike sodelo- vanja. Prireditev, kot bo jutriš- rya je lahko pri tem še dodatna spodbuda. TC Pust se Je naralal Kljub temu, daje bilo pravih pustnih karnevalov ali vsaj povork na Celjskem letos manj kot pretekla leta, se je veseli Pust tudi v naših kr^ih lepo nar^al. O pustovanjih /eč na 12.-13. strani. Javna razprava mora res prinesti nedvoumna stališča Prejšnji teden je bila v Celju prva širše zastavlje- na razprava o osnutku amandmajev Ustave SFR Jugoslavije. Organiziral jo je medobčinski svet sociali- stične zveze, v njej pa so so- delovali člani vodstev druž- benopolitičnih organizacij občin in regije, predstavni- ki organizacij združenega dela in strokovnih združenj, v glavnem ljudje, ki so no- silci razprav v posameznih občinah. Uvodne misli in osebne poglede na ustavne spremembe sta prispevala ar. Ciril Ribičič in Andrej Marine, ki sta tudi odgovar- jala na zastavljena vpraša- nja in komentirala nekatere pomisleke in predloge. V uvodnem delu sta ute- meljevala pomen javne raz- prave, v kateri morajo priti do izraza interesi in pogledi čimširšega kroga ljudi, saj potrebuje republiška skupš- čina jasna stahšča in vso podporo argumentirane jav- ne razprave, da bo lahko ne- dvoumno izrazila odnos Slo- venije do posamezrjih ustav- nih sprememb. Po predvide- nem časovnem razporedu bi naj repubhška skupščina to naredila do 15. maja, do ta- krat pa je tudi po mnenju sodeli^očih v tej razpravi skorajda premalo časa. Med spremembami je najpo- membnejši tisti del, ki se na- naša na ekonomska vpraša- nja, bistven predvsem iz vi- dika odpiranja izhoda iz kri- ze. »To ni odmikanje pozor- nosti od prisotnih centrali- stičnih teženj. Rešitev je tre- ba iskati v ekonomski sferi, v demokratizaciji ekonom- skega sistema,« je ob tem po- udaril dr. Ciril Ribičič. (Nadaljevanje na 2. strani) Pod Pohorjem nova občina? ^'as, da naj bi pod Pohor- Jf/". nastala nova slovenska Občina, je segel tudi v me- jropolo, kjer se je v petek, februarja sestala sekcija ^ politični sistem pri 2K^«sističnem centru CK Razprave so se udeležili •i^^stavniki gospodarskega li'^.^^žbeno-političnega živ- ^Jenja Zreč, konjiške, bistri- mariborske občine. onn, "V ponovno jPozonh nase in čeprav je fol^ splošna ugotovitev, da '"lalnih ovir za nastanek zreške občine ni, so mnogi razpravljalci opozarjali na ra- cionalnost, saj bi ustanovi- tev občine pomenila tudi precejšnje stroške. Sicer pa se velja spomniti, da je približno tri mesece tega, kar v Zrečah naglas razmišlja- jo o ustanovitvi svoje občine, ker se v zdeOšnji, konjiški, čuti- jo že vrsto let zapostavljeni in prepuščeni samim sebi pri go- spodarskem in družbenem raz- voju. Zrečani so že pripravili študijo, v kateri so podali tako organizacijsko kot kadrovsko zasnovo nove občinske upra- ve, skup^ z oceno stroškov, ki n^ bi bili glede na organizira- nost zelo m^hni. K zd^šnji zreški kr^evni skupnosti pa n^ bi se priklju- čile še nekatere sosedenje: Vi- tanje, Stranice, Gorenje, Sko- maije, Resnik in Gabrovlje iz konjiške tf?r Oplotnica in Ke- bel iz sosednje, bistriške ob- čine. Na seji v Ljubljani so menili, da se je potrebno v občini te- meljito pomeniti o enakovred- nem razvoju teh pohorskih krajevnih skupnosti in da se z ustanovitvijo nove občine ne gre prenagliti. MATEJA PODJED 2. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Javna razprava mora res prinesti nedvoumna stališča Tudi na celjskem območju se Je že pričela Ja¥na razprava o osnutku ustavnih sprememb (Nadaljevanje s 1. strani) Razprava o osnutku dopol- nil Ustave je že opozarjala na vse tisto, o čemer bo v nada- ljevanju gotovo izrečenih še precej misli. Slavko Pezdir je razmišljal o protislovju med pluralizmom samou- pravnih interesov in vodilno vlogo zveze komunistov. Dr- . Ciril Ribičič je na to dejal, da je že kritična analiza poli- tičnega sistema razkrila pro- blem vzporednega sistema odločanja ter da ne zadošča zgolj izgradnja sistema - tre- ba je nekaj narediti tudi za njegovo uresničitev. Pro- blem ni toliko v opredelje- nem odnosu med samou- pravnim pluralizmom in vo- dilno vlogo zveze komuni- stov kot v praksi, ki je osta- nek klasičnega enostrankar- skega sistema. Zato je lahko po njegovem mnenju javna razprava o tej točki po- membnejša od samih zapisa- nih sprememb. Dane Rine je opozoril, da vodi osnutek sprememb v še večjo regulacijo družbenih odnosov ter na probleme davčne zakonodaje. Zavzel se je, da bi nekatere davke, ki urejajo pogoje gospodar- jenja družbenega in zasebne- ga sektorja urejali enotno v Jugoslaviji in izvajanje nadzirali z močnimi davčni- mi inšpekcijami. S tem bi odpravili enega izmed bi- stvenih vzrokov za neenake pogoje gospodarjenja in pre- prečili legalne zlorabe, ki jih sedanji neenotni sistem vzpodbuja. V razpravi so opozorili še na slabosti v organiziranosti gospodarstva, na potrebno razširitev za možnosti tujih vlaganj, na probleme druž- bene in ostalih oblik lastni- ne, na zadružništvo, zemlji- ški maksimum, ki je pravza- prav minimum, in podobno. Ponovno so bila obujena tu- di vprašanja zbora združene- ga dela v zvezni skupščini, širjenje pristojnosti federaci- je, zlasti v pravosodju in davčnem sistemu, pa tudi ši- ritev neposrednih volitev. Po razpravi sodeč bo precej pozornosti namenjene tudi opredelitvam in delovanju družbenopolitičnih zborov. Vpršanj, ki terjajo jasna stališča, je veliko, zato bo čas do kraja aprila resnično kra- tek. Res pa je, da o celi vrsti vprašanj v Sloveniji ne raz- pravljamo prvič in so že sprejeta stališča (predvsem republiške skupščine) lahko pomembna opora sedanjim razpravam. MILENA B. POKLIC Na prvem mestu pobude Na dnevnem redu sej zborov skupščine občine Slovenske Konjice so bile doslej delegatske pobude in vpra. ševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane O-' odstotka pa za program občinskih blagovnih rezen,'. M-' NOVI TEDNIK - STRAN 5 Na meji ni niotov Predstavniki laške in šent- jurske občine so se v petek pogovarjali o sodelovanju pri razreševanju nekaterih ko- niunalnih problemov na me- jah obeh občin. V razgovorih so sodelovali tudi predstavni- ki mejnih krajevnih skupno- sti in komunalnih skupnosti obeh občin Pogovori so bili uspešni, ScO so našli skupni jezik in možno- sti za uresničevanje skupnih interesov na področju, kjer se občini stikata. Zaenkrat so se opredelili predvsem za sodelo- vanje pri vodooskrbi. Obe ko- munalni skupnosti n£y bi skupno raziskovali vodne vire na področju Kozarice, kjer n^ bi bilo še precej zalog pitne vo- de. Šentjurčani n^ bi na laški strani tudi pridobili zajetje, ki bi nap^alo mesto Šentjur. Glede ceste, ki povezuje La- ško in Šentjur so menili, da bo ureditev cestnega odseka Breze-Osredek, ki je še neas- faltiran, zelo težaven, saj je ta del zelo plazovit, kar bo zahte- valo precejšnja vlaganja. Zato tega dela ceste v tem srednje- ročnem obdobju bržkone še ne bodo uspeli v celoti urediti, če- prav so se dogovorili, da bodo v skladu z možnostmi skušali narediti čimveč. Laška krajevna skupnost Breze naj bi v bližnji prihod- nosti pridobila tudi nekaj te- lefonskih številk, ko bodo oja- čali telefonsko centralo v Šentjurju in uredili telefon- sko omrežje v bližnjem nase- lju Jakob. Od tako zastavljenega sode- lovanja, ki ga bodo v prihodno- sti po potrebcih še razširili, si v Laškem in Šentjuiju obet^o čim hitreje in čim laže uresni- čiti naloge komunalne uredi- tve v krajevnih skupnostih, ki mejijo na eno oziroma drugo občino. Pri tem so na skupnem sestanku posebej poudarili, da je bilo sodelovanje med kra- jevno skupnostjo Breze in šentjurskim združenim delom že doslej izredno uspešno. Tri četrtine prebivalcev Brez je namreč zaposlenih v Šentjur- ski oziroma celjski občini, de- lovne organizacije pa so že več- krat z denaijem priskočile na pomoč pri uresničevanju dolo- čenih nalog v kr^u. NADA KUMER Brez Icrampov in lopat (Nadaljevarye s 1. stram) Na Kozjanskem je za klasič- ne oblike mladinskega pro- stovoljnega dela še vedno ve- liko zanimanja, v krajevnih skupnostih sestavijo vsako leto obsežne delovne progra- me in tudi letos ne bi bilo dru- gače. Po raziskavah je bila Zvezna mladinska delovna akcija Koz- jansko doslej najbolje obiska- na - lani naprimer je bila ude- ležba mladih iz vse Jugoslavije kar 95 odstotna - vsako leto pa so brigadiiji tudi ekonomsko upravičili svoje bivanje na Kozjanskem. Kako bodo na ukinitev te akcije reagirali kra- jani, ki so zd^ izgubili še to pot hitrejšega razvoja, zaenkrat še ni znano. K^ pa bo z brigadirskim na- seljem v Šentvidu pri Planini. Zagotovo bo julija tukžg sre- dišče mladinskega raziskoval- nega tabora kmetijcev in vete- rinaijev, za ostale aktivnosti, ki bi jih lahko pripravljali v na- selju, pa se v občini še niso dogovorili. Razmišlj^o, da bi z Boča prestavili usposabljarye mladih v SLO in DS, vendar v Šentvidu niso urejeni poligo- ni za vadbo. Tudi izobraževalni seminaiji niso rešitev, saj bi prevoz in organizacija življenja v naselju, veljala vse preveč denaija. Morda šola v naravi? O tem zaenkrat v Šentjuiju še razmišlj^o, vendar bi bilo tudi za to potrebno vložiti v obnovo doma nekaj denaija. Za konec pa še drobno raz- mišljanje o mladinskem pro- stovoljnem delu. Zanimanje med mladimi za takšne oblike dela upada, s tem je povezano tudi ukinjanje akcije Kozjan- sko. V Sloveniji namreč vsako leto sestavimo maru mladin- skih delovnih brigad, udeležba na zveznih delovnih akcijah pa je povezana z izmenjavo briga- dirjev iz drugih republik. Viso- ki standardi, ki jih narekuje Zvezna konferenca jugoslo- vanske mladine pa so stvar, vredna posebne presoje. Bri- gadirji so bili doslej, vs^ po udeležbi in vtisih ob zaključku delovnih izmen, zadovoljni z delom na Ko2janskem, ScO jih n^brž kr^ani niso nilger drugje tako prisrčno sprejeli medse. Visoke življenjske standarde (naprimer n^več 8 brigadirjev v eni spalnici) pa bodo v prihodnje zmogla zago- tavljati samo gospodarsko raz- vita območja, kakršno Kozjan- sko vsekakor ni in kakršna n^brž ne potrebujejo mladin- skih delovnih akcij za hitrejši napredek okolja. To pa še ved- no - kljub takšnim in drugač- nim st^iščem - ost^a bistvo mladinskega prostovoljnega dela. IVANA FIDLER NIČ dobrega z paketa mmmmmBmmKmammmmmm Radeška papirnica Je ¥ teža¥ah Na ponedeljkovi seji je iz- vršni svet občine Laško med drugim obravnaval poročilo o uresničevanju razvoja To- varne dokumentnega in kart- nega papirja Radeče ter oce- no poslovanja v sedanjih po- gojih gospodarjenja. Kot večino predelovalne in- dustrije je tudi radeško papir- nico prizadel novembrski pa- ket zveznih ukrepov. Dražje surovine in energija ter nega- tivni učinki devalvacije jim po prvih ocenah vsak mesec veča- jo stroške za 408 milijonov di- narjev, kar bi na leto pomenilo skoraj 5 milijard dinarjev. Ali drugače: negativni učinki no- vembrskih ukrepov pomenijo skoraj 20 odstotno obremeni- tev celotnega prihodka. V to pa še niso všteti dolgovi oziro- ma povečarge stroškov zaradi politike obrestnih mer. Pri tem ni znano, ali ne bodo morali papirničaiji cen svojih izdel- kov znižati še za približno de- setino. Velik razkorak med ce- nami sicer ni bistveno vplival na rezultate lanskoletnega po- slovanja, bojijo pa se, da bodo v letošnjem prvem četrtletju poslovali z izgubo. Kljub in- tenzivnemu iskargu notranjih rezerv bo namreč tolikšno po- večanje stroškov ob zamrznje- nih cenah nemogoče nadome- stiti. Glede na to, da je Tovara pa- pirja Radeče ena najbolj uspešnih delovnih orgarizacij v občini in tudi eden od nosil- cev razvoja ter ob dejstvu, da podobne težave pestijo tudi večino ostale industrije, posta- ja vprašljivo uresničevanje raz- vojnih nalog, zapisanih v reso- luciji. Izvršni svet je zato skle- nil, da ponovno opozori repu- bliške organe na starye v pre- delovalni industryi, ki niti po- sameznim kolektivom niti ce- lotni družbi ne zagotavlja več normalnega razvoja. Po pre- gledu zaključnih računov pa naj bi ponovno preverili tudi ■že sprejeto občinsko resolucijo za letošnje leto in ocenili mož- nosti za ryeno uresničevanje. NADA KUMER Kdo bo odstavil vlado? Zakaj vlada slabo vlada? Ali bo inflacija še večja? V Jugoslaviji še vedno močno odmeva nastop Branka Mikuliča v zvezni skupščini, kjer je dolgo govoril in malo povedal o tem, zakaj vlada ni dovolj uspešna. Nobena skrivnost ni več, da bo v teh dneh objavljen nov paket podražitev: za tekstil, konfekcijo, obutev, gradbeni mate- rial, pa tudi nove zaščitne cene kmetijskih proizvodov. Vlada bo vsak dan težje branila svoje pozicije. Ne samo pri censki politiki, kajti nihče več ne ve, kakšne učinke zamrz- nitve, občasnih popuščanj s podražitvami in z napovedo- vano delno liberalizacijo cen sije zvezni izvršni svet zapi- sal v svoj dosje protiinflacijske politike. In kaj bo zdaj, PO pogajanjih z Mednarodnim monetarnim fondom? Drsenje v vsak dan bolj siromašno in bolj egalitarno družbo zaradi neuspešne in nedosledne ekonomske poli- tike, ki se na vse kriplje otepa ekonomskih zakonitosti in trga, vzbuja na vseh koncih Jugoslavije čedalje trši odpor. Za^ebški Vjesnik je nedvoumno zapisal: Zakaj se Miku- Uč in njegova zvezna vlada ne moreta sprijazniti z dej- stvom, da sta v 20 mesecih vladanja potegnila državo v še resnejšo krizo, kot je bila v maju 1986? Problem je v sistemu, ki ne zna določiti bistva krize, pa tudi ne odsta- viti vlade. Rešitev ni v tem, da vlado rekonstruirajo, kot je predlagal predsednik, marveč da se izbere nova, ki bi ponudila novo ekonomsko politiko... Celo beograjska Politika se vprašuje, ali je upravičen strah pred pogumnejšo usmeritvijo k trgu. Kajti strah, češ da bodo ekonomske zakonitosti dvignile cene, naš še bolj odmika od trga in idej o odprtem gospodarstvu. Toda - kaj je zanimivo? Precejšen del gospodarstva (podobno kot nekatere republiške in pokrajinske politike in ekonomska stroka) si že oi) sprejemu protiinflacijskega programa ni delal nobe- nih utvar. Pravih smernic in ukrepov za ozdravitev gospo- darstva ni. Zvezna vlada je samo nekoliko prerazporedila dohodek, zmedla gospodarstvo, še v večjo negotovost postavila izvoznike in niti malo ni spodbudila proizvodnje - ali po domače, na mizo ni dala niti enega pravega aduta za izhod iz krize. Zdaj vsi čakamo, kakšna bo naslednja poteza zvezne vlade. Tudi Slovenija čaka tako kot drugi. Ljudstvo pa je vsak dan bolj prepričano, da od tega čakanja živi vsak dan slabše. Novinarji no znajo govoriti Na cikcijski konferenci novinarjev komunistov so aktivi- sti sedme sile, kakor se da zdaj razbrati v kritičnih pogle- dih na dvodnevno beogr^sko zasedanje, dokazcili, kako težko je govoriti modro in še kratko povrhu. Politika se bo tega še kd^ spomnila, k^ti samokritika kot skrito orožje demokracije ni priljubljena niti pri politiki niti pri novi- narstvu. No, sicer je pa samokritika tako in tako priprav- nejša za dušo kot za javnost... Gojko Marinkovič je bil v nečem igema na partijski novinarski konferenci. Ko je govoril o slabostih v novinar- stvu, se je zaustavil ob dveh: prvič, da novinarji odhajajo po svoje mišljenje v kabinete in drugič, da postaja demo- kracija nevarna, ker so jo nekateri razumeli kot reko brez obale, pa tako tudi nacionalistične teze dobivajo domovin- sko pravico. V jugoslovanski javnosti je najbolj živahno odmevala polemika med Borbo in Politiko. Ni m^hna reč, če Borbi javno in glasno očitajo »opuščanje politike ZKJ«, »oživlja- nje djilasovščine«, »negativen odnos do politike srbske partije po 8. kongresu« in še marsikaj- No, zdaj se bodo komunisti obeh hiš sestali in razčistili nesporazume. Pa vendar! Premalo besed je konferenca izrekla o odgo- vornosti za javno besedo in o tem, keg je kriterij za napredno in bolj samoupravno v družbi. Odprto in zaprto o ustavi Društvo slovenskih pisateljev je na članskem sestanku menilo, da se naj odloži javna razprava o osnutku dopolnil k zvezni ustavi. Zak^? Najprej se naj razrešijo nekatera vprašanja, ki že dolgo visijo v zraku (problem centralizma v pravoso(lju, davčnem sistemu, v izobraževanju, v tehno- loškem razvoju itd.) in še pred zvezno je treba sprejeti republiško ustavo. Zagrebški Študentski list pa je objavil pismo filozof- skega društva Srbije. Zak^ v Zagrebu? Srbsko filozofsko društvo je hotelo organizirati redno strokovno srečar\je o ustavnih dopolnilih. Toda »Politika« jim ni hotela obja- viti oglasa o krcyu in času sestanka. Kaj bo na to rekla srbska SZDL, se ne ve, kajti filozofi so se pritožili in napisali tole: »Ta neve^etna praksa (prepoved oglasa) je v ostrem nasprotju s prizadevanji in napori jugoslovanske javnosti. Kaže na hipokrizijo v političnih krogih SR Srbije, ryihovo politiko pa najzvesteje posreduje list Politika...« Oprema za nov rentgenski oddelek je že v Oeifu Dva velika tovonijaka sta iz Španije pripeljala opre- mo za nov rentgenski odde- lek v celjski bolnišnici in dva rentgenska aparata za spremljanje dela v operacij- skih dvoranah v skupni vrednosti milijon 300.000 dolarjev.. Skoraj vsa opre- ma je še varno zapakirana, saj je ni mogoče namestiti, dokler ne bodo urejeni pro- stori. Po pogodbi mor^o z mon- tažo pričeti najkasneje julija letos. Prej -bodo to naredili, manjša bo škoda, saj se apa- rature, ki niso v uporabi, kvarijo, garancijski rok pa teče. Denar za to opremo je iz sredstev za modernizacijo bolnišnice, delno pa tudi iz prispevkov organizacij zdru- ženega dela in banke, ki je pomagala pri uresničitvi po- sla po sistemu posojila (ko bodo opremo odplačali, bo prešla v last Zdravstvenega centra). Da bo oprema za nov rentgenski oddelek prišla, so vedeli skor^ dve leti. Večina opreme je nadome- stilo sedanje iztrošene rent- genske opreme. Je sodobna, a po besedah predstojnika rentgenskega oddelka pri- marija dr. Uroša Vizjaka ne prinaša bistvenih novosti v delo in diagnostiko s tega področja. Oprema bo zado- stila potrebam nadaljnih 10 do 15 let, čeprav sedaj pome- ni zgolj korak naprej k pre- magovanju zaost^anja v raz- voju (za srednje razvitim sve- tom zaostcOamo kar za 20 let). V paketu pa so bili tudi trije aparati, ki so jih zaradi njihove mobilnosti že lahko pričeli uporabljati. Dva rent- genska aparata za spremlja- nje dela v operacijskih dvo- ranah sodita v najnovejšo ge- neracijo in imata televizi jsko sliko ter elektronski pribor za spomin slik. Zdravnik ima na razpolago 50 slik v spominu, ki jih lahko s po- močjo tehnika, ki vodi apa- raturo, prikliče na ekran. Po- membno je, da ta aparata močno zmar^šujeta žarčenje tako za bolnike kot za zdrav- stvene delavce. V uporabi je že tudi nov ultrazvočni aparat zadnje ge- neracije. Omogoča preiskave prsnega koša in trebušnih organov ter preiskave srca, slu^ pa bo tudi kot drugo- stoper\jski aparat za vse osta- le ultrazvočne preiskave, ki jih v celjski bolnišnici že de- lžyo. Z njim bo mogoče od- kriti tudi spremembe na oži- lju, kar je bilo doslej mogoče le z rentgenskim aparatom, prvič pa lahko v celjski bol- nišnici odkrivcOo tudi neka- tera urogenitalna obolenja. MILENA B. POKLIČ Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlova- le Celje vsako leto opravi anketo o izbiri poklica. Pisno izpolnjevanje ankete je učencem, po predhod- nem razgovoru s starši in učenci, vzpodbuda, da teme- yito premislijo, kam naprej. I^ub temu, da vsakoletne namere učencev niso v celoti realizirane, pomeni zbi- rek namer dok^ zanesljivo informacijo o tem, kje lahko glede na obstoječo mrežo šol, pričakujemo težave pri vpisu. Iz primerjave med namerami učencev cc^jskega območja, ob upoštev^u dosedanjih trendov vpisa učencev iz drugih regij in rgihovih namer ter preidlaga- mm obsegom razpisa v posameznih programih, bele- žimo izrazitejše neskladje v naslednjih programih in smereh srednjih šol našega območja. Preveč učencev namerava v naslednje smeri in programe: mehanik vozil in voznih strojev, tekstilno-konfekc^jska tehnolo- ga in osebne storitve - frizer v srednji šoli Boris Kidrič v Celju; elektronika v Sredr^i šoli Maršala Tita v Ce^ju; ekonomsko komercialni tehnik v Srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Celju in računalništvo sredryih šol v Titovem Veler^ju. Premalo namer pa je za naslednje smeri in pro- sr^e: rudarstvo v Centru srednjih šol v Titovem velervju; kem^ska in gradbena dejavnost v Srednji šoli ^aršala Tita v Ce^ju; metalurgija v Srednji kovinarsko- strojni in metalurški šoli Štore; kmetijstvo v Srednji ^njetijsko-živilski šoli Celje; tekstilno mehanska teh- nologija v Srednji šoli Boris Kidrič; steklarska dejav- nost v Steklarski šoli Rogaška Slatina ter v vojaške Poklice. . podatki o namerah učencev z ljubljanskega in j^.ariborskega območja v tistih smereh in programih, so zanimivi tudi za učence celjske regije. Višek pro ^ ^^ko pričakujemo v naslednjih smereh in tvp ff^^istična dela, elektronika, osebne stori- teksn - kozmetik) v Ljubljani ter računalništvo, stič 'i" konfekcijska tehnologija, aranžerstvo, turi- ^a dela in osebne storitve - frizer v Mariboru, ni« Kaj morate vedeti pred vpisom v sred- nje. višje in visoke šole. Nov rentgenski aparat za spremljanje dela v operacijskih dvoranah zaenkrat uporab- ljajo še poskusno. Na fotografiji Edija Masneca dela z njim višji rentgenski tehnik, Marko Jagrič. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Priprave za krajevni samoprispevelc Na skupščini krajevne skupnosti Polzela, konec minulega tedna, so med drugim obravnavali tudi možnosti za uvedbo no- vega krajevnega samo- prispevka. Sedanji, izglasovan leta 1983, se namreč izteka. Sklenili so, da začnejo s pripravami po vaških skupnostih. Pripravili bo- do programe vlaganj, za predsednika odbora pa je bil imenovan Franc Jelen. T. TAVČAR Za streiio nad giavo V konjiški občini name- njajo skrbi za stanovanja veliko pozornost. V prvih letih srednjeročnega obdob- ja so zgradili 92 družbenih stanovanj in 12 samskih sob. Trenutno gradijo 119 stanovanj, ki bodo razvese- lila nove stanovalce letos in prihodnje leto. Samoupravna stanovanj- ska skupnost je lani odobrila na podlagi nateč^ev iz sred- stev vzajemnosti posojila de- lovnim organizacijam za na- kup ali prenovo družbenih stanovanj, in sicer v skupni vrednosti 157 milijonov di- narjev. Tudi na upokojence ne pozablj^o v konjiški ob- čini. Lani je dobilo posojilo za adaptacijo stanovanja 46 upokojencev. Na nateč^ za sohdarnostna stanovanja pa se je lani prijavilo 78 prosil- cev. Po prednostnem vrst- nem redu je stanovanja dobi- lo 14 upravičencev. Pritisk na solidarnostna stanovanja se je lani izredno povečal, ugotavljajo v konjiški občini in komentirajo, da je to re- zultat premajhnega prizade- vanja nekaterih delovnih or- ganizacij pri reševanju sta- novanjskih vprašanj de- lavcev. Zanimiv je tudi podatek, da je lani prejemalo delno nadomestitev za plačevanje stanarine 147 upravičencev, in sicer v skupni višini 18 milijonov dinarjev. MP Imajo icaj prispevati Na Polzeli so imeli letno konferenco DPD Svoboda ob kulturnem prazniku, začeli pa bo jo z nastopom tambura- šev, recitacijami šolskega kulturnega društva in petjem mešanega pevskega zbora. Po končanem kulturnem programu je predsednik dru- štva Stanko Novak dejal, je ta še en kamenček v mozaiku slo- venskega kulturnega praznika, ki ga praznujemo skozi vse le- to. Kajti vsaka vaja, moškega ah mešanega pevskega zbora, tamburašev, ansambla Slove- nija, gledahške skupine ali vsaka kryiga, ki je izposojena v društveni knjižnici, delo ba- letno plesne skupine, šolskega kulturnega društva, kino sek- cije in pa galerija Komenda, kjer je stalna razstava hkovnih del Darinke Pavletič-Lorenča- kove, imajo k^ prispevati slo- venski kulturi. Tudi v bodoče bo tako, s^ načrtujejo koncert moškega pevskega zbora ob 35-letnici neprekinjega delova- rua. V zadr\jem času so v ta zbor vključili enajst mladih pevcev. Koncert mešanega pevskega žbora bo ob 10-letni-- ci delovanja, več bo gledali- ških gostova^, nastopili bodo ljudski godci in pevci, pripra- vili bodo teden mladinskega filma. T. T. Zrak v Celju Pretekli teden je bila ones- naženost zraka z S02 v Celju nizka. Najvišje 1/2 ume in 24 ume povprečne koncentracije S02 v zraku so se gibale znatno pod najvišjo dovoljeno vrednostjo. Nizka onesnaženost zraka je posledica toplega in vetrovne- ga vremena, ki onemogoča tvorbo dolgotr^nejših tempa- ratumih inverzij. Celjske igre brez meja Celjski način reševanja spora, ki je na- stal med tremi skupnostmi otroškega var- stva, je svoj vrhunec dosegel na skupščini skupnosti otroškega varstva, ki je bila v Celju prejšnji torek. Razumljivo je, da bodo strokovne službe delegatom na skupščini predstavile proble- matiko z vidika lastne občine in številnih problemov s katerimi se je lani in se bo tudi letos srečevala občinska skupnost otroške- ga varstva in s prizadevanji za iskanje že tako izčrpanih notranjih rezerv. Med te sodi tudi »jabolko spora*, da mu bi namreč so- sednje občine prispevale svoj delež za otro- ke, ki so v varstvu v celjskih vrtcih. Nera- zumljivo pa je, da so delegatom zamolčali nekatere dogovore, ki naj bi pripomogli k ustrezni rešitvi tega spora. Zato upravičeno lahko ocenimo, da so bih delegati zavedeni, ko so dvignili roke (razen delegatov VVO Zarje) in tako podprh sklep predsedstva skupščine, ki je zasedalo dan pred delegatsko skupščino, da bodo celjske vzgojnovarstvene organizacije aprila vpiso- vale le otroke iz tistih občin, s katerimi bo celjska skupnost otroškega varstva sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. Morda sklep sam po sebi tudi ne bi bil sporen, če vendar ne gre za vprašanje pošte- ne igre med vsemi udeleženkami tega spo- ra. Na januarskem sestanku so se dogovori- li, da bodo počakali na republiško obrazloži- tev spornega 70. člena samoupravnega spo- razuma o socialnovarstvenih pravicah. Nato se bodo še enkrat sestah in skušali rešiti spor v skladu s tem tolmačenjem. Majda Trogar, predsednica odbora za svo- bodno menjavo dela pri celjski skupnosti otroškega varstva, je kratkomalo prikrila ta dogovor. Za tolmačenje, ki so ga dobile vse tri skupnosti otroškega varstva v začetku februarja pa je dejala, da to ni tisto kar so pričakovali in da čakajo na obrazložitev pravne službe. Ker pa so vpisi pred vrati, ne gre odlašati s sklepanjem o aprilskem vpi- su. Iz opisovanja tega spora je izpustila tudi predlog šentjurske skupnosti otroškega varstva, kije pripravljena kriti svoj delež ža 31 otrok v odstotku, s katerim v šentjruski občini združujejo sredstva za fmanciranje vzgojnovarstvene dejavnosti, in dejala, da nobena od obeh občin ni pripravljena pri- spevati svojega deleža. Emilija Pešec, ravnateljica VVO Tončke Čečeveje nato predsedujoče, ki so na vsak način hoteli imeti ta sklep podprt z dvigom rok, spomnila na januarski dogovor, Ivanka Dješnič, ravnateljica VVO Zarje pa je pred- lagala, da zaradi še vedno številnih odprtih vprašanj sklepanje preložijo na naslednjo skupščino. Njej so pritegnili še nekateri de- legati. Ob izrecni zagotovitvi strokovnih služb, daje predlog predsedstva popolnoma zakonit so se delegati vdali. Kakorkoli že, ne moremo se znebiti ob- čutka, da so bih delegati seznanjeni le z eno platjo medalje in z le polovico resnice. Izi- grani sta bili tudi žalska in šentjurska skup- nost otroškega varstva, katerih predstavni- ki zaman čakajo s tolmačenjem v roki, ki so ga prejeli 4. februarja, da se ponovno sesta- nejo s Celjani in dokončno rešijo ta spor. VIOLETA V. EINSPIELER Pestro za kulturni praznik Na letošnji kulturni praz- nik so se na Osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli še posebno dobro pripravili. Tega dne so imeU v gosteh Nev/ Swing Quartet, ki je s svojo »šolsko uro« navdu- šil domalavse učence od pr- vega do osmega razreda. Za- tem je sledila podelitev bral- nih značk za razredno in po- sebej za predmetno stopnjo. Prireditev, na katero so povabili pesnico in rojakinjo Nežo Maurer in pesnico Me- to Rainer, so popestrih s kul- turnim programom, na kate- rem so se predstavili tudi z lastnimi pesmimi. Sicer pa so letos povsem drugače pri- stopili k bralni značld, pri če- mer je posebej pomembna svobodnejša izbira knjig, zla- sti novitet in pa ustvarjalno branje, to je vsestranski pre- tres enega temeljnega dela, tokrat so bile to pesmi Neže Maurer, ob katerih je nastalo mnogo samostojnih izdelkov učencev, od ilustracij, misel- nih vzorcev, pa vse do izvir- nih pesmic in zbiranja gradi- va o pesnici, ki je gotovo pri- nesel učencem celovitejšo umetniško podobo in globje doživetje. Tako so tekmovalci za bralno značko s svojimi do- sežki, razstavljenimi in pred- stavljenimi na sklepni prire- ditvi, n^lepše počastili kul- turni praznik. Pesnica Neža Maurer pa ga je še posebej obogatila s čudovito predsta- vitvijo svojega novega cikla pesmi. Zdi se, da je bil ves prazničen dan na šoli Polzela prežet s sporočilom miru in ljubezni. T. TAVČAR Pesnici Neža Maurer in Meta Rainer v pogovoru z učenci osnovne šole. Pipeo spet reže Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je počastil 25-letnico svojega humorističnega delova- nja z novo številko glasila PIPEC, v katerem so mnoga dogajanja in pojavi razloženi pač po svoje. V karikaturi, šali, zabavnem verzu, epigramu, humo- reski se bo lahko videl tudi kak bolj in manj odgovoren posameznik, nekako v duhu gesla: NI PIPEC NOŽ, KOT PAČ NI ŽEBELJ ŠILO, JE TOP, A VENDARLE IMA REZILO. Za pokušino, na primer, odlomek iz Celjske politične balade: Med delegati Kokalj Stane lepo v imenu svojem vstane in pravi: jaz nič nimam proti, ampak tovarši, mene moti, bi pravzaprav rad tuk^j vprašal, pa vsega ne bi vam iznašal, kako da med šest tisoč komunisti še drugi kandidat ni komunist? - čeprav vsi komunisti niso isti in res nečlan lahko je ateist? Kdo mi na to bo odgovoru? Zak^j smo spust'1 vse iz rok? Zakaj seje pa člouk sploh boru?... Ali pa tale: Zrečani so verjetno med redkimi ljudmi, ki besede nekaterih vidnih republiških funkcionarjev takoj vzamejo za res. France Popit in Dušan Šinigoj sta se ob proglasitvi tega kraja za mesto malo pošahla, da bodo kmalu postaU še občina, oni pa tega sploh niso vzeli za šalo. In tako d^e. Ne bi mogli reči, da na šestn^stih straneh manjšega formata ni za vsakega nek^ branja. In celo ne, daje PIPEC drag, saj je prva številka 1963. leta veljala 30 din, današrya pa 500. Dodajmo, da so izid omogočili: Železarna Store, Cinkarna, KOVINO- TEHNA, tovarna EMO, KONUS Slov. Konjice, UNIOR Zreče, hp Pivovarna Laško, Uredništvo HME- LJARJA, Zdravilišče Dobrna, Etol IFF, celjski občin- ski sindikat in celjski izvršni svet. Savlnova odličja podeljena v žalskem kultumem domu so svečano podehh n^vi^ občinska priznanja s področja kulture, »Savinova odhčja« za leto 1987. Savinove napade s plaketo so prejeh: Folkloma sku- pina KUD Svoboda Šempeter, Anica Brišnik iz Braslovč iil Konrad Brunšek iz Andraža, Savinove plakete Julka Kučef il Žalca, Anka Krčmar iz Žalca, Bruno Goropevšek iz Prebold! posmrtno), Valerya Pukl s Polzele, Glasbena šola Risto Savij Žalec, Franc Vipotnik iz Griž in dramska skupina DPD SvoboJ Griže. Savinova priznanja pa so prejeh: Jože Meh iz Vrb^ Marjan Zagoričnik iz Šempetra, Janez Kozmelj z Vranskegi Tone Kozmelj iz Kaple, Mira Cestnik iz Matk, Jože Slemenšekfl Matk in Zvone Babič iz Šešč. Na fotografiji: dobitniki Savinovih nagrad (od leve) Konrti Bmnšek, Anica Brišnik in za KUD Svoboda Šempeter FraiJ Laznik. L.K0RBE1 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 7 poštne usluge, takšne kot so Ze res, da se skorajda v vsakem podjetju pri delu lije zatakne; včasih so težave upravičene, drugič spet ne. Pred leti smo v Titovem Velenju - tudi s podporo vseh občanov na referendu- mu - zgradiU novo pošto, na novo poštno hišo pa smo zdaj kar malce ponosni. Kaj pa poštne usluge? Žal pri tem poštarji še kar capljajo na mestu, pomankljivosti kar mrgoli. Poglejmo samo, zakaj iz Titovega Velenja ob sobotah in nedeljah zvečer pisma, od- dana v poštne nabiralnike, ne gredo naprej ? V Celju po- štarji odpošljejo naprej po- što vsak dan do osemnajste ure, pa naj bo petek ali sve- tek. Ze res, da je v Celju ne- kakšen osrednji zbiralnik poštnih pošiljk iz naše regije, res pa je tudi, da je Titovo Velenje od Celja oddaljeno le 24 kilometrov. Dobre pol ure vožnje, če se seveda ne ustaviš v kakšni gostilni. Kakorkoli že bodo poštarji sprejeU to kritiko, z malce dobre volje bi gotovo lahko tudi ob sobotah in nedeljah praznih vs^ nabiralnik pri velenjski pošti in pisma po- šiljali dalje. Da tega niso or- ganizirali dosedaj, je le še do- kaz več, da so slabi organiza- torji dela in da velenjske poštne usluge še kako cap- ljajo za velenjskim dokaj uspešnim gospodarstvom. LOJZE OJSTERŠEK Uspehi konjiške teritorialne obrambe Prednost tlalelo strokovnemu delu In podrutbilanlu teritorialne obrambe Po ocenah in priznanjih, ki so jih za svoje delo preje- li, sodi občinski štab terito- rialne obrambe v Sloven- skih Konjicah med naju- spešnejše v republiki. Kot pravi komandant štaba Alojz Groleger, je to po eni strani zasluga njihovega zagnanega dela, po drugi pa podpore občine in organiza- cij združenega dela. Uspehi so sad dolgoletne- ga dela. Med prvimi v Slove- niji so se odločili za samou- pravno dogovarjanje pri združevanju sredstev za po- trebe splošne ljudske obrambe, kar zakon določa šele po letu 1983. To jim je omogočilo višjo startno os- novo in zato tudi lažje delo. Vsa leta so namenjali največ pozornosti usposabljanju in navezovanju neposrednih stikov med vsemi, ki sodelu- jejo v teritorialni obrambi. Za dobro sodelovanje z gar- nizijami in enotami Jugoslo- vanske ljudske obrambe so leta 1980 od komandanta Ljubljanskega armadnega območja prejeli Malo plake- to JLA. Zlasti v zadnjih letih so ve- liko naredili za podružblja- nje teritorialne obrambe. Tesno so sodelovali s krajev- nimi skupnostmi in ob uspo- sabljanju s svojim delom pri- spevali k razvoju posamez- nih območij. Tako so sodelo- vali pri izgradnji vodovoda iz Loč proti Lipoglavu in vodo- voda za vas Brezen nad Vita- njem, enote teritorialne obrambe pa so pomagale tu- di pri čiščenju prog za smu- čarske vlečnice na Rogli (Zlodjevo in Mašinžaga). Se- veda so s svojim delom po- skrbeli tudi za vse tisto, kar najbolj neposredno potrebu- jejo - na primer za ureditev strelišča za potrebe teritori- alne obrambe in vse druge. Usposabljanje starešin v vseh osnovnih enotah, v poveljstvih in štabih, je bi- la prav tako naloga, ki so jo dobro opravljali. Današnje ocene govorijo, da so enote teritorialne obrambe izredno homogene in da v njih voja- ški kolektivi delujejo zelo dobro. Razlogov je več: od uspešnega dela organizacij zveze komunistov, zveze so- cialistične mladine in komi- sij za samozaščito do visoke- ga odstotka udeležbe na vo- jaških vajah. Ta je znatno nad povprečjem v regiji in republiki in je lani dosegel 92 odstotkov. Konec preteklega leta, ko je republiški štab teritorial- ne obrambe preveijal bojno pripravljenost teritorialne obrambe občine, so rezultati in ocene pokazali, da so vsa pretekla leta delali pravilno. Brez pomislekov so bili pro- glašeni za najboljši štab teri- torialne obrambe v zahodno- štajerski pokr^ini. Koman- dant Republiškega štaba te- ritorialne obrambe jim je po- delil Srednjo plaketo terito- rialne obrambe za dolgolet- no vestno in kakovostno de- lo, predvsem na področju dviga bojne pripravljenosti teritorialne obrambe občine ter za zelo dobre rezultate pri usposabljanju. »Zavedamo se, da smo te rezultate dosegli s skupnimi napori vseh starešin in pri- padnikov teritorialne obrambe, saj brez njihove velike zavesti in angažirano- sti stalna sestava teritorialne obrambe tega ne bi mogla doseči,« pravi Alojz Gro- leger. MILENA B. POKLIC Uspešni kljub težavam ¥elenjskl Rdeči križ vse bolje deluje Značilnost delovanja občinske or- ganizacije Rdečega križa Velenje v preteklem letu je gotovo zagotav- ljanje sredstev za delovanje te občin- ske humanitarne organizacije. Vse načrtovane naloge so izvedli, pone- kod pa jih tudi presegli. Kot so dejali na skupščini OO RK Velenje, opravlja Rdeči križ s svojimi aktivnostmi izredno pomembno delo. Uspehi pri ustanovitvi novih krajev- nih odborov, pri zdravstveni vzgoji in izobraževanju, pri usposabljanju obča- nov za nudenje prve pomoči in reševa- nje, solidarnosti in socialne varnosti, aktivnost mladih članov RK in mladi- ne ter sodelovanje na področju SLO in DS, so rezultat dela aktivistov RK, po- sameznikov, nekaterih ozdov ter stro- kovnih služb. Občani Velenja so v vseh akcijah rdečega križa sodelovali z visoko mo- ralno zavestjo, zato so bili doseženi re- zultati zadovoljivi, marsikdaj tudi od- lični.. V minulem letu je darovalo kri kar 4457 občanov, med njimi veliko rudarjev in delavcev iz velenjskih de- lovnih kolektivov. Tolikšna odzivnost je že vrsto let v republiškem vrhu. La- ni so v Velenju zbrali tudi veliko oble- ke, obutve in podobnega ter dosti tudi razdelili socialno ogroženim posamez- nikom in družinam. Izjemno pomembno in plodno delo so opravili mentorji - učitelji z mladi- mi člani RK in mladino. Ne le, da so opravljali koristne naloge zbiranja sta- rega papirja, čiščenja narave in okolja ter zdravstvene preventive, ob tem so se tudi vzgajali v bodoče člane in akti- viste te nenadomestljive dejavnosti. Med letošnjimi načrti čakajo to orga- nizacijo v Velenju tudi kadrovska okrepitev strokovne službe, zagotovi- tev primernejših prostorov in druge materialne potrebe. Vse se vleče že vr- sto let, pravih rešitev pa še ni na obzor- ju. Na velenjskem Rdečem križu me- nijo, da bi v občini morali sprevideti, da bi se z naraščajočimi problemi in širitvijo občine morala krepiti tudi or- ganizacija RK. Tako je letos zaradi po- manjkanja denarja vprašljivo tudi so- delovanje s krvodajalci iz Splita, ki je uspešno teklo kar 10 let. JOŽE MIKLAVC Najbolj slastne so kremne rezine Tudi slaščice Imajo svojo modo, kajti okusi se z leti spreminjajo V tednu, ki se izteka, je bilo v slaščičarni Ivana Movha v Šoštanju posebej živahno. Razumljivo, saj so v pustnih dneh za male in velike sladkosnede pripra- vili celo goro sladkih, pust- nih krofov. Tudi do 1500 so jih spekli na dan. Ivan Movh se je slaščičar- skih spretnosti naučil pri svojem očetu. Časi so bili takšni, da ni ime dosti izbire za poklic in tako je ostal kar v domači slaščičarni. Danes mu pomaga še žena, ima pa tudi šest delavk. Kljub temu večino dneva preživi za peči- co oziroma štedilnikom. »Dela je veliko, saj imamo dobro pecivo in ne predrago, tako da ljudje kar dosti ku- pujejo pri nas,« pove Ivan Movh, ki že davno več ne more šteti, koliko drobnih sladkarij je nastalo pod nje- govimi rokami. »V zadnjem času ljudje najbolj kupujejo kremne re- zine s smetano, zato teh tudi najvče naredimo. Pred leti so šli najbolj v slast tako imenovani judi, še prej sad- ne torte...« Moda in okusi se torej tudi pri slaščicah spreminjajo in slaščičarji se morjyo prilaga- jati zahtevam kupcev. Ob obilici dela, Ivanu le malokdaj uspe, da sprosti vso svojo ustvarjalno energi- jo in pokaže svojo slaščičar- sko umetnost. Tu in tanu pa si - predvsem na kakšnih slavnostnih tortah - le da du- ška in jih okrasi še posebej umetelno. Ko pa ga povprašamo, ali tudi doma kdaj stopi za šte- dilnik, se samo zasmeje: »To pa ne. Doma kuha že- na in moram reči, daje odlič- na kuharica. Včasih speče tudi kakšno domačo slaš- čico.« Zanima nas še, kaj bi lah- ko najhitreje in najenostav- neje pripravili doma ob kakšni slovesnejši priložno- sti. Ivan Movh predlaga kar torto. »Tisto je hitro pripravljeno in pečeno. Razrežemo ga in napolnimo s tistim, kar ima- mo pri roki ali kar nam naj- bolj prija.« Ob vsej gori sladkarij, med katerimi preživlja Ivan svoje dneve, bi le težko rekli, daje njegovo življenje grenko. »Saj res ni, a tudi preveč sladko ne,« se nasmeje slaš- čičar Movh in že hiti skozi vrata, na katerih piše »vstop prepovedan«, za njimi pa na- stajajo sladke dobrote. Pred- pustni čas je bil in kupci pred prodajnim pultom so že nestrpno čakali na tople krofe. NADA KUMER Bogatih 90 let Nedavno tega je prazno- vala 90 rojstni dan Marija [Jazpotnik, aktivistka osvobodilne fronte vse od eta 1941^ ki je večino svoje- I f a življenja preživela v Gri- ! ^ah pri Žalcu. Marijo so sokrajani poznali i PO njenem aktivističnem de- ' Priprevljenosti na vsa- koraku pomagati ti- sum, ki so bili pomoči po- Lrebni - saj je še predobro ' ^f^ela, kako hudo je, če se svn- ^ znajde v stiski. Za oriiif je prejela številna j^^J^vanja in priznanja. Marii!" svojega življenja preživlja v krogu svo- obdana z vnuki in ^ v Laškem. Čas li fp s številnimi opravi- ukati- P^ se ji spomin jjpavlja ob težkih trenutkih, v rii;^? vojno preživela ^ celjskem piskru. P. R. Več pitne vode s Kozarice Za vodovod bodo krajani Šentjurja In okolice prispevali denar tUdI Iz samoprispevka Preskrba^ z zdravo pitno vodo je v Šentjurju in okoli- ških naseljih še posebej v sušnih poletnih mesecih že nekaj let vprašljiva. Zato so se krajani Šentjurja in okolice tudi odločili, da iz krajevnih samoprispevkov do leta 1990 namenjajo do- ločen delež denarja za grad- njo vodovoda. V krajevni skupnosti Šentjur-center bodo za vodovodni sistem Kozarica odv^ali polovico denarja, v krajevni skupno- sti Šentjur-okolica pa so la- ni prispevali 14 milijonov dinarjev. V Delovni organizaciji za opravljanje poslovnih stori- tev, ki vodi izgradnjo vodo- vodnega sistema, so izdelah poročilo o doslej opravlje- nem delu. Tako so že nareje- ni posnetki terena pri pred- videni vrtini, odvzeti vzorci vode, pridobljena še zadnja soglasja lastnikov zemljišč ter izdelan lokacijski načrt. Kupili so že nekaj več kot 3 tisoč metrov cevi, izdelan je naložbeni elaborat, v teh dneh pa pričakujejo tudi ela- borat za izvedbo elektro priključkov. Območni vodni skupnosti so že predložili elaborat za zaščito vodnih virov, zdaj pa morajo zbrati še potreben denar za izgradnjo vodovod- nega sistea Kozarica. Objavi- li bodo tudi razpis za izvajal- ca gradbenih del, po izdela- nem naložbenem razrezu, ki ga nadzoruje gradbeni od- bor, pa naj bi vodovodni si- stem Kozarica veljal nekaj več kot 665 milijonov dinar- jev, Skoraj tretjino potrebne- ga denarja bodo zbrali s kra- jevnim samoprispevkom krajani sami, denar pa bodo zbirali še iz sredstev za raz- širjeno reprodukcijo, združe- ne amortizacije vodovodov v občini Šentjur, Območne vodne skupnosti Savinja- Sotla, občinske komunalne skupnosti, sklada za urejanje stavbnih zemljišč ter po po- slovni politiki stanovanjske- ga in komunalnega gospo- darstva pridobljenih posoji- lih Ljubljanske banke. DRAGO SLAKAN STANOVANJSKA ZADRUGA »ATRIJ« CELJE Gledališka ul. 4 Delovni ljudje in občani, ki nameravate v lastni režiji graditi ali adaptirati stanovanjski objekt v občini Celje, včlanite se v Stanovanjsko zadrugo »ATRIJ« Celje. »ATRIJ« skrbi za realizacijo skupnih interesov gradi- teljev stanovanjskih objektov v občini Celje: - pridobiva stavbna zemljišča za svoje člane in opravlja investitorska dela v zvezi z gradnjo, - organizira ugodnejše aranžmaje nabave gradbe- nega materiala brez plačila prometnega davka, - organizira medsebojno premostitveno kreditiranje zadružnikov, - skrbi za sprotno obveščanje svojih članov o giba- nju cen za posamezne gradbene materiale. Natančnejše informacije po telefonu 21-656. Seminar za gobarje Minulo leto so v Laškem ustanovili gobarsko druži- no Sinji goban, ki je prej delovala kot sekcija v okvi- ru gobarske družine Celje. Že lani so imeli več nalog, ki so jih uspešno izvedli, le- tošnje leto pa nameravajo z delom nadaljevati. Da bi bi- li kos svojim nalogam, so se odločili za izvedbo dvajset- urnega seminarja za družin- ske poznavalce gob. Tako bodo skozi seminar, ki se je pričel v torek, slušatelji te- meljiteje spoznali okrog 150 sort gob, kar, menijo pri go- barski družini, je zaenkrat dovolj. VM Obiskovalci v kuhinjo sicer nimajo vstopa, mi pa smo le smeli za kratek bipec pokukati vanjo. Takole smo zabele- žili delovni utrip med lonci in pekači. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Tri ijubezni Andreja Hienga Pogovor z letošnjim Prešernovim nagrajencem čestitamo, Andrej Hieng, za Prešernovo nagrado, ki ste jo prejeli za prozni in dramski opus na4)srednji republiški slovesnosti v Ljubljani. Čestitke veljajo tudi za vaš (vče- rajšnji, 17. februar) rojstni dan. Žal pa nam je, da kot umetniški vodja po skoraj polnih štirih letih z zadnjim februarjem zapuščate Slovensko ljudsko gledališče, s katerim ste bili pravzaprav povezani, sprva kot režiser, od prvih začetkov gledališča. - Ko ste prvič, po števil- nih uspelih režijah v gleda- lišču, odšli iz Celja, ste deja- li, da odhajate zato, ker želi- te pisati. Lahko sklepamo, da je tudi zdaj tako? »Ni. Odhajam novemu iz- zivu nasproti, in sicer za umetniškega vodjo v ljub- ljansko Dramo. Celje zapuš- čam z nekakšno nostalgijo, a se bom vselej rad vračal in se z veseljem spominjal celj- skih dni in let. Res pa je, da sem prvič odšel iz Celja zato, ker sem kar na lepem začu- til, da mi pisanje pomeni več kot režiranje in drugi gledali- ški opravki. To je bilo pred tremi desetletji. Šel sem v svoboden poklic in kar če- trt stoletja sem se zapisal pi- sateljevanju.« - Je bila potem ponovna vrnitev v Celje naključje? - »Da in ne. Začutil sem, da sem po dolgih letih pisa- nja nekako »prazen«, potre- V Klubu Ivan Cankar Ce- lje bo danes, 18. februarja, pogovor z Andrejem Hien- gom. Pogovor bo vodil Slavko Pezdir, predsednik Občinske konference SZDL Celje. ben spremembe, in res je bi- lo na drugi strani naključje, da so me kot režiserja pova- bili v celjsko gledališče na- mesto tedaj obolelega Dina Radojeviča... Po režiji sem v Celju ostal kot umetniški vodja gledališča. Z velikim veseljem in vnemo sem opravljal to delo, vendar mi- slim, da eno mandatno ob- dobje izpolnuje komunicira- nje med igralci in umetni- škim vodjo. In spet se pojav- lja druga stran: to je bila po- nudba v ljubljanski Drami, ki je še en nov izziv, kljub temu, da se zavedam, kam grem in vsaj približno, kaj me čaka.« - Težko je ocenjevati lastno delo, pa vendar: kakšna je vaša zapuščina Celju? »Osebno sem zadovoljen, da sem v tem času vzpostavil z večino umetnikov tega gle- dališča pristen odnos, in da smo vsi skupaj veliko gradih predvsem na tem, da gleda- lišču ne bi zapravili publike. To se mi zdi najbolj po- membno, o svojem delu pa bi težko rekel kaj več. Morda bodo to storili drugi...« - Spomine na celjsko gle- dališče, na celjsko obdobje vašega življenja boste mor- da nekoč »uredili« v nov roman? »Hm, morda pa res? Sicer svojih del in prebliskov ni- koli ne znam in ne morem napovedovati v naprej. Celje pa imam resnično rad... Iz prvih časov se nizajo spomi- ni na Fedoija Gradišnika, Lojzeta Filipiča, Herberta Griina. To so bili sami vehki ljudje celjskega gledališča. Zlasti Fedor Gradišnik, ki je bil v mojem času bivanja v Celju že v zrelih letih, je imel veliko razumevanja za naše mladostniške podvige in ideje in tudi za naše druž- bene ali družabne »neum- nosti-. - Ste pripovednik, dra- matik, režiser in več kot tri desetletja vidno navzoči v slovenski literaturi. No- vele, romani, drame, radij- ske in televizijske igre izha- jajo iz najboljše tradicije psihološkega realizma. Ta- ko je zapisano tudi v opre- delitvi za Prešernovo na- grado. Še o eni ljubezni ni- sva nič rekla: o filmu na- mreč. »Film je pravzaprav moja neizljubljena ljubezen. Dol- ga leta sem^odeloval pri slo- venskih filmih, predvsem kot soscenarist in asistent re- žije, v glavnem s Štiglicem.« - Zelo ste skromni, tova- riš Hieng, glede na dejstvo, da generacije otrok in odra- slih z veliko ljubeznijo gle- dajo nim Kala, katerega re- žiser ste bili... »To me zelo veseli, sam pri sebi pa imam neko čudno bojazen pred tem filmom in ne upam si ga še enkrat vide- ti. Film sva režirala skupaj s tedaj že precej slavnim Krešom Golikom. Jaz sem Med številnimi deli An- dreja Hienga so tudi roma- ni: Usodni rob, Gozd in pe- čina (na spomin prijateljev Jakoba Savinška in Herber- ta Gruna), novele Planota, (pisatelj jih je posvetil že- ni Bredi, ki se v slovenskem prostoru vse bolj uveljavlja kot režiserka), Orfeum (je poročilo o nekem gledališču zunaj metropole), Obnebje metuljev (delo je Andrej Hi- eng posvetil Vladimirju Skrbinšku)... prevzel v glavnem delo in re- žijo z igralci. Kasneje sem se z delom pri filmu še veliko srečeval. To so bili filmi Ti- stega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku. Ne joči Peter, Amandus, Praznova- nje pomladi... Res je. Film je moja neizljubljena lju- bezen.« - Hvala za pogovor in ve- liko uspehov na novem de- lovnem mestu, pri pisatelje- vanju in tudi pri filmu! MATEJA PODJED Prva skupna razstava Gorenjevcev v avli poslovne zgradbe Gorenja v Titovem Velenju so v počastitev slovenskega kulturnegs praznika odprli razstvo likovnih del, ki so jih v minulih letih ustvarili likovniki, zaposleni v Gorenju. To je njihova prva skupna razstava, med deli pa je veliko že toliko likovno dognanihj da bo iz te rastave zraslo še veliko samostojnih. V prostorih sedeža sozda Gorenje razstavljajo Oskar Sovine, Viktorija Meh, Milan Matko, Marjan Smerc, Peter Petrovič, Frenk Pustoslemšek Branko Hudournik, Ivan Kremžar, Nada Vodušek, Božena Berčon, Nives Podlunšek, Fran Lesjak in Romana Kralj. T.nJZE OJSTERŠEl Ob razstavi o Levu Tolstoju če bo Knjižnica E. Kardelja v Celju nemara prva v Slove- niji, ki se bo z razstavo spom- nila »velikega pisatelja ruske zemlje«, čigar 160-letnica roj- stva bo letos, bo za to nekako posebej upravičena. Naključ- je je namreč hotelo, da je kar nekaj mož s celjskega področ- ja posredovalo Slovencem Tolstojeva dela in spoznanja o njegovih naukih, »tolstojan- stvu«. Prvi je bil pač »veliki Slo- van« Anton Aškerc. Ko je sam potoval po Rusiji, mu sicer ni bilo dano, da bi bil Tolstoja osebno spoznal. Na poti iz Moskve proti Kijevu je že iz- stopil v Tuli, da bi se odpeljal v Jasno Poljano, a je že na po- staji izvedel, da se je pisatelj odpravil na Krim. Ko je bil drugič v Rusiji, je spet upal, da ga bo našel na Jalti, a tudi to- krat se mu je upanje igalovilo - Tolstoj se je bil že vrnil na domače posestvo. Zato se mu je v potopis Dva izleta na Ru- sko resignirano zapisalo: »Moj dnevnik in seveda moj potopis sta vsled tega izgubila najaktu- alnejšo stvar.« Ob prelomu sto- letja je postal Aškerc urednik Ljubljanskega zvona in revijo na široko odprl slovanskemu svetu, zlasti s članki in poroči- li. Tudi o Tolstoju je večkrat poročal kar sam. Ko je ruska pravoslavna cerkev pisatelja izobčila, je ta naš nasprotnik klerikalizma o tem obvestil Slovence, izbral pa si je psev- donim po junaku iz Tolstojeve- ga romana Vstajenje - Nehlju- dov in ga zapisal kar v cirilici. Tolstojevi moralni nauki o preprostem življenju po na- čelih evangelija in o neupira- nju zlu s silo so privabljali v Jasno Poljano številne po- potnike iz Rusije in druge Evrope, ki so iz zavzetosti di nemara zgolj iz radovednosti hoteli osebno srečati jasnopo- Ijanskega modreca. Med njimi je bil tudi Slovenec Bogumil Vošnjak. Bil je to Celjan po rojstvu, sin inženirja in gospe darstvenika Mihaela in neča pisatelja in politika Josipj Vošnjaka. Kot študent pravaj potoval po Rusiji in o svoji Nlisih napisal knjigo Na razsv tu, ruske študije (1906 V enem izmed poglavij je p kazal obisk pri Tolstoju. 1 krat se mu je odkril tudi nep( sreden pogled v bedo ruskr kmeta, ko se je sprehodil . Tolstojevi vasi. Izobraženi b. vanec, zavzet za svobodo las nega naroda, je pač želel slii kako spodbudno besedo r skega modrijana, zato mu je; kar v začetku pojasnil: »Prip dam narodu, ki ga neusmiljei zatirajo mnogo silnejši narc in sosedje.« Tolstojeva reak ja pa je bila nenavadna: »Pc tična borba je po mojem mi nju nepotrebna in škodlji ker odvrača človeka od duš« nega življenja in od strem) nja za onimi cilji, ki so skuj vsemu človeštvu.« Na pripo bo, da pripadajo Nemci pri i višjemu sloju, Slovenci pa r jemu, je Tolstoj reagiral: »S ča za vas, da vaši ljudje r tovarnarji! Kot delavci i srečnejše.« Naprošen za nas Vošnjakovim rojakom, je vedal nesprejemljivo mi »Ako ste trdno prepričani, se vam godi velika krivica, tem se ravnajte po mojem čelu: Ne plačujte davkov, služite kot vojaki, ne udele te se političnega življc sploh ne upoštevajte več žave!« Mnogo trajnejšo moč »tolstojanstvo« pa imajo pada leposlovna dela Leva stoja. Med tistimi, di so vencem omogočili neposn stik z njegovo umetnostjo pada prvo mesto preva Vladimiru Levstiku, Savi nu, ki je vrsto let preživel lju. Prvi je tako po številu vedenih Tolstojevih spiso tudi po številu preveč strani, saj je prevedel v! velike tekste: Vojno in Ano Karenino in Vsta S Tolstojem se je začel u jati že kot mladenič in 6 je umrl že pred dobrimi setimi leti, še zdaj izh^a: ve izdaje njegovih prevo* In končno še drobna z£ vost: Tolstoj je dal n mnogim slikarjem in jem. Ko bi bile vse upod( hkrati razstavljene, bi ji za celo galerijo. V tej gal( stal tudi Tolstojev p v bronu, delo slovenske parja Lojzeta Dolinarj bronasti kip je pred nel podaril Knjižnici E. Ki pokojni slavist Alojzij . in zdaj zre Tolstojev lik skovalce študijskega o na Muzejskem trgu... BOŽENA OF Prešernov dan v Berlinu Tudi v zahodnem Berlinu je bilo za slovonski kulturni praz- nik slovesno. Prireditev pripravlja vsako leto kulturno umet- niško društvo Slovenija, tamk^šnje učiteljice za slovenski jezik pa imajo pri organizaciji proslave še posebej veliko zaslug. Za letošnji praznik je učiteljica Jožica Soko, sicer Celjanka, povabila na slovesnost tudi igralca Boruta Alujeviča in pianista Hinka Haasa, ki sta med okoli stotimi člani društva nastopila z velikim uspehom. Prireditev je bila 6. februarja, umetnika pa sta imela tudi dva nastopa med učenci v šolah. MP Dejavnost celjske glasbene šole Tudi učenci Glasbene šole Celje se v teh dneh vključujejo v program proslavljanja kulturnega praznika slovenskega naroda. Tako so v četrtek, 11. februarja v svoji koncertni dvorani pripra\'ili nastop za učence Osnovne šole »Veljko Vlahovič« iz Cefia, v petek popoldan pa so sodelovali na otvoritvi razstave likovnih del članov društva likovnikov amaterjev Celje v raz- stavnih prostorih celjskega Muzeja revolucije. Sodelujejo tudi na številnih kulturnih dnevih v osnovnih in srednjih šolah. Vsak mesec pa pripravijo tudi dva nastopa, koncerta, na katerih učenci občinstvu predstavijo, kaj so se pri pouku posamezmh instrumentov naučili. Za mesec februar bosta nastopa v torek, 23. februarja ob 17. ter 18. uri in sicer v dvorani glasbene šole Celje, predstavilo pa se bo približno 50 učencev, v solističnih nastopih, na vseh instrumentih, ki jih poučujejo na tej šoU. Nov splet plesov člani Celjske folklorne skupine Železničarskega prosvet- nega društva »France Prešeren« so pretekli vikend trdo »de- lali«. V goste so povabili Deso Djordjevič, znano koreografinjo iz Beograda, s katero so že sodelovali. Njen je namreč splet plesov iz Šumadije, kije že deseto leto sestavni del »železnega reperto- arja Celjske folklorne skupine. Tokrat so se v pičlih treh dneh, začeli so v petek popoldan, končalr pa v nedeljo opoldne, naučili tehnično Zcihtevnih, a izredno lepih Bunjevskih plesov. Desa Djordjevič je bila zelo zadovoljna z opravljenim delom in na koncu ni skoparila s pohvalami. Ce si bo skupina zagotovila dovolj finančnih sredstev za nakup narodnih noš, ki so zelo drage, bomo te plese kmalu videli na odru kot sestavni del sicer obsežnega repertoarja Celjske folklorne skupine. OMI Za praznik delavsko gibanje Ob kulturnem prazniku so v avli Doma kulture v Šoštanju odprli zanimivo razstavo »Delavsako giba- nje v Šoštanju«. Razstava bo odprta do konca februar- ja, tako da je namenjena tu- di spominu na domačega partizanskega pesnika in revolucionarja Karla De- stovnika-Kajuha. Zanimivo razstavo je s pomočjo sode- lavcev pripravil Damjan Kljajič, sicer kustos v Kul- turnem centru Ivan Napot- nik v T. Velenju: »Poskušali smo prikazati nastanek in razvoj delavske- ga gibanja v Šoštanju do konca 2. svetovne vojne. Po- jav delavskega gibanja v Ša- leški dolini je tesno povezan z industrializacijo doline, ki se začenja v začetku 19. sto- letja. Prvo delavsko zborova- nje v Šoštanju je bilo že 26. junija 1892 pri takratnem ho- telu Krona. Zl isti so bih ak- tivni v delavsko prosvetnem društvu Svoboda, ki so jo ustanovili leta 1919. V Šale- ški dolini je bila prva partij- ska ceUca ustanovljena leta 1926 v Pleterškovi g[ostilni v Pesju. Med mladimi kadri so bih še zlasti aktivni štu- dentje, ki so se v partijsko ali skojevsko organizacijo vključevali v kr^u, kjer so študirali ali pa v domačem kr^u. Med temi so bih štu- dentje Blaž Rock-Biba, Du- šan Mravljak, Janko in Olga Vrabič, Božo Mravljak in še mnogi drugi. Med levičarski- mi dijaki pa je bil še zlasti aktiven skojevec Karel De- stovnik. Med dokumenti raz- stavljenimi na razstavi pa je zanimiv tudi posnetek s srednješolske konference leta 1939 na Osredku pri Kr- škem, kjer je bil navzoč tudi Karel Destovnik Kajuh, foto- grafiral pa je France Popit.« S to razstavo ni končano zbiranje gradiva za obdobje po 2._ svetovni vojni, ko je tudi Šoštanj kot eno glavnih mest v Šaleški dolini doživel svoj revolucionarni razvoj. Na posnetku Lojzeta Ojster- ška je kustos in pripravljalec razstave Damjan Kljajič. T. VRABL 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Prihodnost Slivnišicega jezera v turizmu Krajani šentjurske krajevne skup- nosti Slivnica pri Celju se že nekaj let trudijo, da bi oživili turizem ob Slivniškem jezeru in okolici sicer že zdaj privlačne izletniške točke nadeli zaokroženo podobo turističnega sre- dišča. Leta 1982 so v ta namen v celj- skem Razvojnem centru izdefali na- trt ureditve jezera in okolice, prejš- nji teden pa so o novem ureditvenem dokumentu razpravljali krajani in vsi zainteresirani za ureditev jezera. Načrta ureditve Slivniškega jezera, ki so ga pred 6 leti izdelali v Razvoj- nem centru, namreč v občini zaradi sprememb Zakona o kategorizaciji kmetijskih zemljišč niso sprejeli. Zdajšnji idejni projekt ureditve jezera in okolice, ki je delo šentjurskega Za- vroda za urejanje naselij, pa so krajani skupaj s predstavniki Železarne Štore, Ribiške družine Voglajna ter šentjur- ske in šmarske občine z nekaj dopolni- tvami sprejeli. V posvetu ob zaključku javne razprave o idejnem projektu ure- ditve jezera so sodelovali tudi pred- stavniki Merxovega Potrošnika, če- prav med delavci gostinstva in turiz- ma tega sozda za Slivniško jezero ni zanimanja. V idejnem projektu so ureditev Sliv- niškega jezera načrtovali po posamez- nih območjih, zaokroženo turistično podobo pa naj bi v prihodnosti dobila območja Ribiški dom, zaščitno ob- močje Loke, Ramna, Tratna in Tratna ob Voglajni ter Rakitovec. Vzporedno urejanjem posameznih območij pa mora celotna okolica Slivniškega jeze- ra dobiti tudi osnovno infrastrukturo z vodnogospodarstveno ter prometno ureditvijo in elektrifikacijo. Slivničani tudi zahtevajo, da se sočasno ureja preskrba z vodo ter kanalizacijsko omrežje in čiščenje odplak. K tem osnovnim usmeritvam uredi- tve Slivniškega jezera so krajani sku- paj z ostalimi zainteresiranimi za raz- voj turizma v tem delu šentjurske ob- čine dodali še nekaj dopolnitev. Tako vztrajajo pri ureditvi povezave na pre- gradi med severnim in južnim delom jezera, hrib Gradišče predlagajo za ob- močje, namenjeno gradnji zasebnih počitniških hišic, vzhodno od ribiške- ga doma pa naj bi komunalno uredili področje, kjer bi lahko delovne organi- zacije razvijale sindikalni turizem. Ob zaključku javne razprave o ure- ditvi Slivniškega jezera so ustanovili iniciativni odbor, ki bo tvoril tudi jedro poslovne skupnosti za razvoj turizma v šentjurski občini. Delovna organizacija za opravljanje poslov- nih storitev, ki je z resolucijskimi usmeritvami zadolžena za ustanovi- tev poslovne skupnosti, pa bo v za- četku sodelovala s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Slivni- ca in iniciativnega odbora za uredi- tev Slivniškega jezera, Cvetom Po- trato. ■- > V razpravi še vedno ostaja ureditev kopališča na jezeru, saj se udeleženci posveta niso zedinili o tem, ali naj bi uredili le kopališče blizu Ribiškega doma, ali pa bi za kopanje namenili tudi obrežje v neposredni bližini nase- lja Gorica. IVANA FIDLER Gornia Savinjska dolina sameva - sneg pa imajo v zadnji številki NT z dne 4. 2. ti. sem prebral zapis »Snega ni - turistov pa tudi ne«. Za turiste to drži, za sneg pa ne. Do Solčave res ni bilo snega, v Logarski dolini pa ga je bilo dovolj, vsaj za teke, vreme pa je bilo zelo lepo. Ob koncu tedna je zapad- lo še nekaj snega. Izletni- kov dom je v redu oskr- bovan, žal brez gostov. Odprtje tudi izredno le- po obnovljen počitniški dom Cinkarne, ki si ga je vredno ogledati. Tudi ce- ne so zmerne. Idealno za smučarje tekače in za ne- zahtevne smučarje ter za prijeten počitek v zdra- vem in lepem okolju. Zasebna agencija? Kot kažejo skoraj polletne zkušnje tistih, ki so v Slove- niji ustanovili zasebno turi- stično agencijo, bi se moral :a tovrstno dejavnost kmalu igreti tudi kdo iz celjskega urističnega območja. Števi- o dosedanjih agencij mu si- ter pri takšni odločitvi ne tiore biti v spodbudo, ker bi, •odeč samo po kvantiteti, hko pričakoval hud kon- Mrenčen boj. A v praksi ^^'^nda ne bi bilo tako. Neiz- xiščenih možnosti je na- eč toliko, da se lahko le jiirašamo, zakaj jih doseda- ' agencije še niso izkori- ifule. ci Da pa naše trditve o tem, 'la ni potrebno biti posebno hventiven, če se hočeš kot '^j^sebnik spustiti v konku- "^nčni boj z družbeno orga- yziranim turizmom držijo, J Vavljamo (kopiramo) le ^{ogram neke druge sloven- ^[ie zasebne agencije. Ta Ir svojem programu poleg lifod^e mednarodnih in do- jdačih vozovnic, organizacije Mirističnih in strokovnih po- fovanj in dajanja turističnih ^formacij na željo strank or- Umizira tudi kulturne in P glasbene prireditve, strokov- no vodstvo gorskih tur, pre- voze s čolni po Savi Bohinjki z vmesnimi postanki in pi- kniki, prevoze po Soči in Ko- ritnici... Ker bi organizacijo kultur- nih in glasbenih prireditev, pa denimo organizacijo pre- vozov in piknikov po zgor- njem toku Savinje, ki jih »prirejajo« agencije na na- šem območju (da o organizi- ranju planinskih tur niti ne govorimo) lahko prešteli na prste ene roke, se morebitne- mu »začetniku« zasebnega turizma res ni bati konku- rence, pa četudi bi zgolj pov- zel program., ki nekje dru^e že obstaja. Da je možnosti še veliko več, pa verjetno ni tre- ba poudarjati. R. PANTELIČ Zdravo tudi na našem iconcu Da smučarje postna vse bolj nacionalen šport Slovencev, ima veliko zaslug tudi oddaja Zdravo, ki pripravlja TV smučarska tekmovanja. Večino teh je bilo do sedaj na Krvavcu, ki daje tudi številno ekipo delavcev na progi, odločih pa so se, da pomag^o tudi delavcem RTC Golte. Prejšnjo nedeljo jim je odjuga skoraj pobrala tekmo, vendar pa je skozi teden zapadlo precej snega in je to nedeljo ta center pričak^ tekmovalce z vsem svojim sijajem. Seveda ne gre posebej poudaijati, da je bilo največ tekmovalcev iz celjskega območja. Tekmovalce je v začetku pozdra- vila pesem zbora celjskega gostinskega podjetja Merx it. ker je bila pač pustna nedelja, se je po veleslalomišču spustilo tudi precej mask. gj^j MASNEC Z novimi znanji v novo sezono Pri gostinskem podjetju Celje ugo- tavljajo, da znanje, ki ga mladi go- stinski delavci osvojijo v šolah, hitro zastari. Zato so se odločili za stalno izobraževanje gostinskih delavcev, da bi na ta način izboljšali gostinsko ponudbo in odpravili nejevoljo go- stov ter hkrati sledili novostim, ki so potrebne tudi na tem področju. Tako je v dveh dneh minulega tedna okrog 60 kuharjev in natakarjev obi- skovalo seminar na temo: pivo v ga- stronomiji. Za mesto seminarja so si izbrali hotel Hum v Laškem, da so na ta način še bolj slikovito povezali kraj z bogato pivarsko tradicijo in ponud- bo, o kateri je bilo govora na semi- naiju. Seminar sta vodila priznana stro- kovnjaka Splošnega združenja za go- stinstvo in turizem Slovenije, Anton Strajnar in Adi Križanič, svoj prispe- vek pa je dala tudi pivovarna s pred- stavitvijo postopka proizvodnje piva, pivarske tradicije in Laškega skozi oko filmskih snemalcev. Pri Gostinskem podjetju Celje, ki v tem času organizira tudi druge obli- ke izobraževanja mnenijo, da bo semi- nar uspel le, če bodo slušatelji - go- stinski delavci - znanje zares uporabili pri vsakdanjem delu. VLADO MAROT Dva pianinslca pohoda Kar precejšnje število po- hodnikov se je zbralo v avli osnovne šole v Dramljah dan prej, kot je pred 44 leti priko- rakala tam mimo XIV. divizi- ja. Temu dogodku v spomin je bil organiziran 7. planinski pohod od Dramelj do Stranic, ki se je začel po kratkem na- govoru in ogledu spominske razstave. Pohodniki smo krenili čez Svetelko proti Straži na Gori, kjer smo se ustavili pri rojstni hiši Miloša Zidanška. Tam smo dobili topel čaj in značke, žigosali smo tudi popotne iz- kaznice. Kolona je nato krenila čez Sleme do Kumšeka, kjer je žig poti XIV. divizije, v bližini pa tudi razgled, da je malo ta- kih. Mimo Sojeka smo se pod Konjiško goro spustili do spo- menika talcev v Stranicah, kjer je bil zaključek pohoda. Udeležba in vreme, ki je ustre- zalo za razgled na Celjsko kot- lino in Posavsko hribovje, je bilo dobro in po tej plati je bilo le malo podobnih izletov. Drugi izlet je bil v Šmart- nem v Rožni dolini - po poti partizanskih kurirjev in te- rencev tega območja. Udelež- ba je bila nekoliko boljša kot lani, sončno nedeljsko dopold- ne pa pravo nasprotje lanski megli, ki ni dopuščala pogleda na soseda. Pot je vodila čez Je- zerca na Rigelj, skozi Lanšperg do istoimenskega gradu, na- prej mimo Štokovih in poraja- jočega se turizma na Goro. Žal še sedaj ni žiga Savinjske pla- ninske poti v skrirgici. Vsak pohodnik je dobil na- lepko 4. pohoda in razglednico Šmartinskega jezera. Značil- nosti vseh letošryih planinskih pohodov je večja udeležba, mnogo lepše vreme brez snega. Sedaj so na vrsti težje preiz- kušnje: Stol, Snežnik in Po- rezen. Na Stol Planinsko društvo Železni- čar vabi na tradicionalni, 23. zimski pohod na Stol, ki bo v soboto, 20. februaija. Odhod iz Celja bo z rednim vlakom ob treh gutraj. Prihod v Žirovni- co ob 7.30, sledi vzpon in se- stop s Stola na Stol in popol- dan sestop s Stola. Povratek iz Žirovnice ob 16.34, prihod v Celje ob 19.20. Prispevek po osebi je 1000 din, vozovnice pa dobite pri PD Železničar v Aškerčevi 1. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Zbori kmetov - kooperantov Delo šentjurskih združenih kmetov Ima velik odziv že nekaj let pripravlja Te- meljna organizacija koope- rantov šentjurskega Kme- tijskega kombinata redne letne zbore kooperantov, kjer združeni kmetje spreje- majo poročila o poslovanju v preteklem letu in razprav- ljajo o gospodarskih načr- tih za čas, ki prihaja. Letos pa bodo ob tem volili še svoje delegate v samo- upravne organe proizvod- nih enot kmetov, temeljno organizacijo kooperantov, delovno organizacijo in sozd Merx. Zbori kooperantov se bo- do začeli v ponedeljek, 22. februarja v Slivnici, zaključi- li pa 1. marca na Planini. La- ni so šentjurski kmetijci uspeli ohraniti fizični obseg pridelave, saj se je po prvih podatkih zmanjšala le pride- lava mleka. Le-tega je bilo 3 odstotke manj od načrtova- ne količine, povsod drugod pa so kljub negotovim pogo- jem gospodarjenja in veh- kim neskladjem med cenami kmetijskih proizvodov, uspeli zadržati in celo neko- liko presegati načrtovano pridelavo. Osnovna usmeritev šent- jurskega kmetijstva ostaja tudi vnaprej v živinoreji, v prireji mesa in mleka. To je, glede na naravne danosti v občini še vedno kmetijska dejavnost, ki daje največ do- hodka. Kmetijci načrtujejo, da pridelave ne bodo zmanj- ševali, v svoje gospodarske načrte pa so si zastavili tudi v povprečju od 2 do 4 odstot- no rast. Kako pa se bo to odražalo v rasti dohodka, je zaenkrat še težko napovedo- vati, pravijo v Temeljni orga- nizaciji kooperantov šentjur- skega Kmetijskega kombi- nata. Kmetijce še vedno najbolj pestijo velika neskladja med cenami osnovnih re- produkcijskih materialov - od semen, zaščitnih sred- stev, kmetijske mehanizaci- je do energije - in zaščitni- mi odkupnimi cenami kme- tijskih pridelkov. Tukaj, pravijo, se bodo morala raz- merja uskladiti, sžg drugače ne gre načrtovati večjega obsega kmetijske pride- lave. Tudi v posojilni politiki za- enkrat še ni nobenih spre- memb. Posojila, ki jih kmet- je najemajo za širjenje kme- tij in večji obseg pridelave, so namreč obremenjena z vi- sokimi obrestnimi merami in ne dajejo pravih razvojnih možnostih. Nekoliko druga- če je z denarjem, ki se zbira v republiški in občinskih sa- moupravnih skupnostih za pospeševanje kmetijske pri- delave, saj so posojilni pogo- ji za denar iz tega vira veliko ugodnejši. Tako v Šentjurju dajejo poudarek izkorišča- nju posojilnih možnosti in kmetijsko pridelavo posku- šajo stimulirati tudi z mož- nostmi regresiranja za po- speševanje kmetijske pride- lave v živinoreji in tržni pri- delavi pšenice. Poleg tega pa ostaja kme- tom-kooperantom na njiho- vih zborih še dovolj možno- sti za pogovor o delu v njiho- vih proizvodnih enotah kme- tov, saj so se v Temeljni or- ganizaciji kooperantov šent- jurskega Kmetijskega kom- binata odločih, da tudi letos pripravijo zbore po posa- meznih, zaokroženih proiz- vodnih enotah. IVANA FIDLER Zemlja pod drobnogledom V konjiški občini, kjer se z melioracijami in komasaci- jami bojujejo za vsako ped ne- obdelane zemlje, je lani kme- tijski inšpektor skupaj s stro- kovnim tajnikom Kmetijske zemljiške skupnosti zabeležil več kot 45 tisoč neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč. Inšpektor je tudi ugotovil, da nekateri lastniki ne upošte- vajo prostorskega načrta in gradijo objekte na prvem ob- močju brez lokacijskega in gradbenega dovol)erya. Tudi v tem primeru je morala in- špekcija ustrezno ukrepati. V družbenem sektorju pa la- ni ni bilo najti nepravilnosti. Trije melioracijski sistemi v občini obsegajo 655 hektar- jev in za celotno območje so bili narejeni tehnični pregledi in izdana uporabna dovoljenja, je med drugim na prejšnji seji izvršnega sveta poročal kme- tijski inšpektor. MP Mladi in kmetijstvo V nekaterih občinah našega območja so se kviz-tekmovanja v poznavanju kmetijstva in kmetijske pridelave že zvrstila, šentjurski mladinci pa se bodo pomerili na občinskem tekmo- vanju na Ponikvi v soboto, 20. februarja. Na občinskem tekmovanju se bodo pomerile ekipe štirih akti- vov mladih zadružnikov in šentjurske Kmetijsko-živilske šole, mladi pa bodo dokazovali svoje znanje o bio-vrtu, varovanju gozdov in pokongresnih usmeritvah slovenske mladine. V šent- jurski občini bo prihodnjo soboto, 27. februarja tudi območno kviz-tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki ga v sodelovargu z občinsko konferenco niladih pripravlja šentjurski aktiv mla- dih zadružnikov, ekipo, ki bo celjsko območje zastopala na republiškem tekmovar;ju pa bodo zbirali v Slivnici. L F. Rečlčanl prvi Mladi iz laške občine so se minulo soboto pomerili v znanju iz kmetijstva. Letošnjega preizkusa znanja se je udeležilo sedem ekip in sicer iz Brez, Jurkloštra, Rečice, Rimskih Toplic, Svibnega in Vrha nad Laškim, ki so kot gostitelji imeli dve ekipi. Čeprav je bilo znanje nastopajočih precej izenačeno, je po dodatnih vpra- šanjih bila prava ekipa Rečice, ki so jo zastopali Angela Stare, Gabrijela Jeran in Franjo Lešnik, drugi so bili tekmovalci iz Rimskih Toplic, tretji pa iz Jurkloštra. Kviz je izzvenel v prijet- nem vzcjušju obiskovalcev, ki so dvorano gasilskega doma na Vrhu napolnili do zadnjega kotička. K temu pa je svoje dodal tudi bogat kulturni program mladih folkloristov KUD Anton Tanc, domače dramske skupine in tamburaškega orkestra. VM Kljub temu, da je hlev Novakovih sodobno opremljen, popri mejo za delo vsi: gospodi Rudi, žena Marica in hči Marjana. Če se kmetija pogrezne. ■ ■ Pri Novakovih v Šoštanju dobro kmetujejo V manjših krajih se ljudje po navadi poznajo med se- boj, še zlasti, če gre za trdna kmečka gospodarstva. V Šoštanju pa je bilo druga- če. Ko smo iskali Novakove, so mimoidoči le zmajevali z glavo. Šoštanj res ni maj- hen kraj z nekaj sto prebi- valci, kmetije so vse bolj redke, vse skupaj pa nam je postalo še bolj jasno po po- govoru z gospodarjem in drugimi člani družine No- vak. Pred nekaj leti so se namreč priselili v Šoštanj, si zgradili nov dom in nada- ljevali delo s prejšnjega po- sestva. Iz Družmirja, kjer so prej kmetovali, so morali oditi, saj se je zemlja pogre- zala zaradi rudarjenja v do- lini. Gospodar Rudi Novak pravi, da so si lokacijo za nov dom sami našh, pa tudi hišo in gospodarsko poslopje so sami pozidali. Od rudnika so dobili odškodnino, vendar z njo niso bili najbolj zado- voljni, seO je bila po rijiho- vem mnenju prenizka. Tež- ko so se ločili od stare doma- čije in nekaj zemlje še vedno imajo na družmirskem ob- močju. Vendar bodo tudi ti- ste 4 hektare izgubili, zato bi radi dokupili še kakšen kos njive ali travnika v bližini Šoštanja. Sicer bo premalo zemlje za ohranitev sedanje- ga staleža v hlevu, kjer imajo enajst krav mlekaric, osem telic in štiri bikce. Čreda bi bila lahko še večja, pa v hle- vu že ni več prostora, pa tudi zemlje je premalo za kakrš- nokoli povečanje. Pri Novakovih poprimejo za delo vsi člani družine. Go- spodar Rudi in žena Marica sta vajena trdega kmečkega dela že iz otroštva. Pa tudi njuna otroka se dela ne bra- nita. Hči Marjana hodi v službo, sin Rudi pa je še osnovnošolec, vendar že ve, da bo ostal na kmetiji in na- daljeval delo staršev. Za na- slednika se jim torej ni treba bati, sinu Rudiju pa tudi ne bo pretežko, s^ je kmetija sodobno opremljena, kjer si večinoma pomagajo s stroji. Že pred leti so poskrbeli za moderno opremo, s^ je kmetija na ravnem, na so- sedsko pomoč pa danes ne morejo več računati. Tako so izračunali, da se jim splača pridelovanje krompirja, s^ lahko vse opravijo s stroji. Hkrati pa ugotavljajo, da od- kupna cena mleka ne pokrije njihovega vloženega dela. Kljub temu namerav^o še naprej rediti mlekarice in n kaj pitancev, pri čemer so«} lujejo s šoštanjsko zadrug Prav presenečeni smo bi ko so v en glas pohvalili | sodelovanje in bili zadovo ni z delom pospeševalci »Resnično se zanimajo za i še težave in si prizadeva da bi nam pomagali,« je n nil gospodar Rudi. ; Takšna pomoč in dol nasvet sta seveda vselej « brodošla, vendar brez pr nih rok vseh Novako| kmetija ne bila tako uspj na. Da so skrbni gospodi se vidi že na prvi pogled, je kmetija urejena kot i lokje. Gospodar Rudi se cer še ni čisto privadil nc mu okolju, zato pa so os člani družine zadovoljni, na Marica pravi: »Trgo\ je blizu, prav tako avtobu; cesta, zato mislim, da s kar dobro izbrali.« Včasih se še vedno vprašajo, kak bo usoda kmetije, kije do preživela kar nekaj pre sov, vendar so jo dosle srečno odnesli. TATJANA CV; Foto: EDI MASI Še dva kupona Danes objavljamo že tretji kupon za izlet 100 kmečkih žensk na morje. To pomeni, da bo treba potrpeti še štiri- najst dni, da bomo z objav-« Ijanjem kuponov končali. Še enkrat opozarjamo, da ne po- šiljajte posameznih kupo- nov, ampak potrpite do kon- ca in pošljite vseh pet sku- paj. Številke je treba eno- stavno izrezati in prilepiti v ustrezne prazne okvirčke, vse skupaj nalepiti na dopis- nico in poslati v naše uredni- štvo takoj, ko bo objavljen zadnji kupon. Potem bo prišlo težko pri- čakovano žrebanje. Žal nas bo potovalo, tako kot vsako leto, samo sto. Tiste, ki ste z nami že bile, ne pošiljajte kuponov, ker dajemo pred- nost ostalim. Prispele kupo- ne pa po žrebu tako ali tako primerjamo s spiski, ki jih varno shranjamo. Kljub temu upamo, da bo tudi letos odziv za naš izlet velik. Dobili smo tudi drugega glavnega pokrovitelja izleta, to je Hmezad Agrina, ki bo ob Kmetijskem kombinatu Šentjur, klavnica in temeljna organizacija kooperantov, poskrbel za veselo razpolo- ženje na izletu. Obema ko- lektivoma hvala za pomoč in razumevanje. TV 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 PCB v Meškovem studencu Presenečen sem v zvezi s člankom Janeza Črneja v NT 24. decembra 1987, še bolj pa me preseneča, da nih- če od omenjenih pristojnih organov, organizacij in po- tencialnih povzročiteljev do danes ni potrdil ah zanikal navedenih dejstev. Sprašujem se in verjetno tudi nisem osamljen: V že ta- ko ekološko prizadetem Ce- lju od kod nekaterim samou- pravna pravica do zavestne- ga uničevanja človekovega zdravja in njegovega okolja? In če pomishm na nadpov- prečno statistiko, seveda v negativnem smislu, od smrtnosti novorojenčkov do obolenj dihalnih organov, popisanega papirja, strokov- nih in ekonomskih utemelji- tev, obljub za čistejši zrak, neoporečnost vode in še bi lahko našteval, ni težko ugo- toviti, zakaj so Celjani hodili po vodo v Meškov studenec. Ne želim povzročati pani- ke ali postavljati provokativ- nih vprašanj, žeUm samo seznaniti javnost o »nepo- membnih« učinkih PCB in izkušnjah, ki jih imajo dru- god po svetu. Posredovani podatki so zbrani iz domače in tuje strokovne literature. Poliklorirane bifenile (PCB) imenujemo s skup- nim imenom tudi ASKARE- LE, ki se prod^ajo pod raz- ličnimi komercialnimi ime- ni; teoretično jih je možnih 209, agregatno stanje pa lah- ko izbiramo z namenom uporabe (elektrotehnika, strojništvo, kemija). Z vidika požarnega var- stva je slaba gorljivost aska- relov koristna s^ so termič- no zelo obstojni do 250 °C, vendar imajo več ostalih ne- gativnih lastnosti, tako da so v nekaterih državah popol- noma prepovedani oziroma je prepovedan celo transport čez njihovo ozemlje. Razkroj PCB pri višjih temperaturah, do 800 °C, povzroča med drugim tudi strup, ki je omenjen v zvezi s katastrofo v Sevesu (PCDD - poliklorirani dibenso-P-di- oksin). Posebno nevarni so moč- neje klorirani bifenili, ker so težko razgradljivi, se kopiči- jo v organizmih in biološko še dodatno uničujejo okolje z daljnosežnimi posledicami, posebno v vodotokih. Kot primer nsg navedem požar iz leta 1981 na transfor- matorju (Binghampton, ZDA), ki je oskrboval z elek- trično energijo 18-nadstrop- no zgradbo. Požar je zajel cca 7001 PCB-askarela, ki se je razlil po prostoru. Iz kas- nejših analiz je bila ugotov- ljena prisotnost poleg PCB še spojina, ki nast^a pri tem- peraturah nad 250 "C. Imenu- je se TCDD (tetraklordiben- sodioksin), to pa je strup, ki ga po toksičnosti doslej pre- kaš^o le še trije poznani strupi. Dostop v okolico zgradbe je bil dovoljen šele po enem letu, medtem ko je sam objekt še danes konta- miniran in neuporaben, če- prav so vanj vložili za stro- ške čiščenja že okoli 20 mih- jonov dolarjev, odškodnine, sodni in drugi stroški pa zna- šajo skorcu milijardo do- larjev. Nemški standard o maksi- malno dovoljenih koncen- tracijah (MDK), uvršča PCB med snovi, ki lahko izzovejo raka, pri močneje kloriranih bifenilih pa je dokazano, da povzročajo maligne tumorje. Dosedanje izkušnje nam povedo, da je do zastrupitev s PCB prišlo predvsem zara- di zaužitja kontaminirane hrane, nepredvidenih ke- mičnih reakcij in nepoznava- nja nevarnosti. Vsekakor pa to danes za PCB ne moremo trditi. V letu 1985 je v Slove- niji izšel pravilnik (Ur. 1. SRS št. 13/85), ki točno dolo- ča ravnanje z askareli. Med drugim je v njem tudi določi- lo, ki prepoveduje, da te sno- vi prihaj^o v dotik z vročimi predmeti, ognjem ali odpr- tim plamenom. V Cinkarni pa so poleg PCB v kislem gudronu med kurjenjem le-tega čisti PCB še dod^ah. Na osnovi kakš- nih ugotovitev in analiz? Ali smo postali Celjani poiz- kusili zajci?! Kdo lahko z gotovostjo trdi, da v zrak ni uh^al zelo strupeni TCCD fn PCDD ter zak^j je PCB pri- soten povsod »kot sveti duh«, kot je zapisal v svojem članku tov. Črnej?! Zaradi nepopolnega ob- veščanja je mnogokrat že prišlo do zav^anja javnosti, vendar menim, da tokrat, ko gre za naše zdravje, zdravje naših otrok in naslednjih po- kolenj (razgradljivost PCB in njegovih spojin je 20 let) ne smemo odnehati. Dolžnost tistih, ki se po- klicno srečujemo z določeni- mi nevarnostmi je, da vs^ opozorimo javnost o posledi- cah, ki jih zavestno preje- mamo. Tudi aktualna odd^a po TV o prestrukturiranju go- spodarstva oziroma proiz- vodrge v industrijskih cen- trih Slovenije je pokazala, da v Cinkarni po svoje gledajo na predstav^ eno problema- tiko in dajejo prednost ko- mercialnim učinkom. Kako so lahko vodno var- stvena območja na površi- nah, ko vemo, da podtalnico neposredno zastrupljamo z umetnimi in naravnimi gnojili, herbicidi in podobni- mi snovmi, ki vsebujejo PCB in njegove spojine ter druge nevarne snovi? Dokler bo skrb za varstvo okolja izvenela kot glas vpi- jočega v puščavi in bo to stvar posameznikov, ki pred celjskim gospodarstvom in nerealno obveščeno javnost- jo izpadajo kot ekološki pre- napeteži, kljub jasno napisa- ni zakonod^i, bo približno tako, kot če vozimo skozi rdečo luč. Zato zahtevam jasen in ko- rekten odgovor javnosti in sebi zakzu tako! MIHAEL TABOR, Celje Streljanje psov v Rogatcu v zvezi pisanja v Novi ted- nik, se pridružujem novinar- ki tov. Marjeh AGREŽ. Zelo me je pretreslo - kaj vse se v tem kraju dog^a. Sem član društva za varstvo živali in sem zadolžen za ugotavljanje dejanskega stanja o mučenju živali. Tudi v tem primeru upam, da bom ugotovil tiste, ki niso do krcua pokončali ži- vah, če so jih že morali in se je nek£y teh psov mučilo več ur. Tudi sam sem lovec, ven- dar k£0 takega še do sedzu nisem storil. Sprašujem se, kakšno škodo so ti psi štorih v lovišču. Sed^ je čas pare- nja in dejansko se hišni psi in psi, ki so slabše privezani, izmuznejo in gredo. Da so pa naleteU na tako surovo ubija- nje, pa je lahko le v škodo dobrim sosedskim odno- som. Si ti lovci niso mogli predstavljati, da so ti psi od njihovih sosedov, da so lju- bimci nekaterih otrok, da so ljudje navezani na njih. Mo- gli bi si zamishti, kako je hu- do, če se človek naveže na žival, ki jo ima doma in mu jo nato lahkomišljeni lovec ustreli. Kohko joka je bilo za pobitimi psi. Otroci tega ne bodo tako hitro pozabih, pa tudi starejši ne. Lovci moramo tudi kaj spregledati - predvsem psom - v času parenja. Če pa se bodo sklicevaU na stekM- no, pa moramo vedeti, da ni- so vsi usposobljeni in ceplje- ni proti okužbi stekline in da je takšno ravnanje tudi tve- gano. Lovci moramo biti pozorni do živali in narave. Nismo le, da bi ubijali. Glejmo raje ma- lo več na naše življenjsko okolje. Ko gremo skozi gozd, ali se je morda kateri od lov- cev ozrl na kupe črnih odla- gališč smeti in odpadkov, ali je morda kateri ugotavljal, kdo je tisti, ki v naravo odla- ga smeti in druge odpadke, ah je morda kateri prijavil ti- stega, ki onesnažuje okolje - morda pa tudi sam odlaga smeti v naravo. Na to bi mo- rali biti bolj pozorni. Ne ubi- jajmo le domače živah. Naše društvo za varstvo ži- vali se bo z vsemi sredstvi borilo, da do podobnih stvari ne bo prišlo. PogledaU bomo tudi, k^ lovci del^o v nara- vi. Opazil sem že pri posa- meznih lovcih da imajo do- ma trofeje neObolj zaščitenih ptic, kot so sove, kanje, žol- ne, detelji, pribe, črne vrane, voge in druge. Zamislite si, če bi iz ene lovske družine, kjer je okoU 100 lovcev, vsak ubil eno sovo, bi to redko koristno ptico kmalu iztrebi- li. Zato opozarjam vse lovce, ki si nabirajo trofeje iz ko- ristnih zaščitenih ptic, da to takoj prenehajo - tudi za ta- ko dejanje je velika kazen. Bodimo lovci za vzgled in ne zameijamo se brez potrebe sosedom in drugim, moramo se zavedati, da tudi njim div- jad povzroča škodo, ki je ni- koli v tisti meri ne dobijo po- vrnjeno. Bodimo strpni v lo- višču, ker v takem primeru, kot je bil, ni opravičila. SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina Kaj bo s staro vojašnico v Celju? »Večer« je 13. januaija le- tos objavil prispevek o stari celjski vojašnici. V tem član- ku je tudi moje skromno mnenje o preureditvi vojaš- nice, dodal pa bi še nek^ mi- sli. Prodna tega objekta bi bila neumestna. Ta stara stavba bi morala ostati v ro- kah celjske občine, s čimer bi bila zagotovljena tudi zgo- dovinska podoba zgradbe. Dodal pa bi še, ker v do- glednem času še ni pričako- vat sredstev za zidavo po- slopja za celjski Zgodovinski arhiv, da bi lahko arhiv iz pretesnih prostorov začasno preseUU v trinadstropno stavbo ob vhodu, ki je ločena od nekdanje vojašnice. Tam bi bilo za arhiv dovolj pri- mernega prostora. Ponovno pa predlagam, da občina pripravi anketo, da bodo tudi drugi Celjani lah- ko povedali svoje mnenje o tej zadevi. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Nezadovoljni klnooblskovalcl Mnogi Celjani, kinoobi- skovalci se sprašujemo, za- kaj je spored v celjskih kine- matografih vse slabši, vstop- nice pa vedno dražje. Situ- acija postaja v zadnih dveh letih nemogoča, nihče od vodstva ce0skega Kinopo- djetja pa ne naredi nič, da bi bilo bolie. Tako predv^^o vedno več repriznih filmov, ki so bili že tri in večkrat predvajani. Ko- pije so nemogoče (potrgane in uničene, zato je včasih že vsebina filma nerazumljiva), cene pa se povečujejo! Dej- stvo je, da Kinopodjetje dobi vsak reprizni film 15 in več odstotkov ceneje. Torej se mu splača predv^ati repriz- ne in ne premierne filme! Kadar pa predv^ajo pre- mierne filme, zviš^o vstop- nino za 100 in več odstotkov, čeprav so filmi dolgi samo 70 minut ah malo več. Kakovost predv^anja je tudi zelo slaba zaradi nestro- kovnosti kinooperaterjev in njihove malomarnosti. Red in disciplina v kino- dvoranah je obupna. Nevz- gojeni gledalci se derejo, preklinj^o, kadijo (!), imajo noge na naslonih sprednje vrste. Vendar biljeterke na to ne pazijo, temveč stojijo pred bifejem ali v pisarni, predvsem mladina pa se v dvorani zabava po svoje. Navedel sem samo delček problemov, ki jih kinoobi- skvalci opazimo, ko gremo v celjske kinodvorane. Ni pravilno, da uslužbenci Ki- nopodjetja dobro delajo sa- mo v času »Tedna domačega filma«. J. R., Celje V Slovenskem ljudskem gledališču v CelJu bodo danes ob 15.30 uri igrali komedijo Toneta Partljiča Ščuka da te kap. Predstava bo za abonma 2. šolski. Jutri, 19. februaija, bodo za abonma 6. šolski popoldan ob 16. uri uprizorili Molierov triptih Zgrabite Sganarela. Molierovega Sganarela bodo na celjskem gledališkem odru uprizorili tudi v soboto, 20, februaija ob pol desetih dopoldan za abonma 5. šolski. V nedeljo. 21. februaija bo Molierov triptih Zgrabite Sgana- rela na programu ob 17. uri, predstava pa bo za izven. V torek, 23. februarja bodo Hudičevega učenca Georga Bem- harda Shawa uprizorili ob 19.30 uri za abonma torek in izven, v sredo, 24. februarja ob 11. in ob 15.30 uri pa bodo obakrat uprizorili Partljčevo Ščuko da te kap. Dopoldanska predstava je zaključena za srednješolski center iz Titovega Velenja, popoldanska pa bo za abonma 4.šolski. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 19. uri koncert, na katerem bo nastopila vokalna skupina Terca. V avli hotela Dobrna je na ogled razstava likovnih del učencev osnovne šole Dobrna. V okviru prireditev, ki so jih v mozirski občini pripravili ob mesecu kulture bodo v delavskem domu v Nazarjah uprizo- rili gledališko igro Georgesa Feydeauja Hotel svobodne menjave. Z gledališko igro se bodo predstavili člani gledahške skupine domačega prosvetnega društva v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 15. uri. V kultumem domu v Novi Štifti bosta ob koncu tedna dve predstavi. Gledališka skupina prosvetnega društva iz Nove Štifte se bo predstavila z igro Novaka Novaka Gugalnik v soboto, 20. februaija ob 18. uri in v nedeljo, 21. februaija ob 15. uri. V Lučah bo v tamkajšnji dvorani v nedeljo, 21. februaija ob 13. uri koncert, na katerem bodo svojo dejavnost predstavile sekcije domačega prosvetnega društva. Nastopil bo mešani pevski zbor, citrarji, instrumentalna skupina, recitatoiji in hu- morist. V kultumem domu v Rečici bo v soboto, 20. februarja ob 17. uri koncert Mešanega in ženskega pevskega zbora iz Rečice in mešanega pevskega zbora iz Luč. V okvim Kozjanskih kultumih dnevov bo v Domu kulture v Šmarju v sredo, 24. februaija gostoval ansambel Sloven- skega narodnega gledališča iz Maribora z igro Antona Tomaža Linharta Matiček se ženi. Predstava bo ob 19. uri za abonma Ko2jansko. V avli kulturnega doma si lahko ogledate tudi razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak. V kultumem domu v Šentvidu v soboto, 20. februaija ob 18. uri premiera komedije Marjana Marinca Ad acta, s katero se bo pred domačim občinstvom predstavila gledališka skupina šen- tviškega kulturnega društva. V nedeljo, 21. februaija ob 15. uri pa bo ob 15. uri v kultumem domu reprizna predstava igre Ad acta. V kultumem domu v Lesičnem je odprta razstava pionirske likovne kolonye Titovi kraji naši kraji. V knjižnici v Titovem Velenju bo nocoj gostoval ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega, ki se bo predstavil z izbo- rom provokativnih esejev Bojana Štiha. Predstava, ki nosi naslov Faustove improvizacije Bojana Štiha, avtorjev Štiha in Partljiča se bo pričela ob 19.30 uri. V domu kulture v Titovem Velenju bodo v petek, in v soboto, obakrat ob 19.30 uri, uprizorili ljudsko slikanico Deseti brat Josipa Jurčiča. V predstavi, ki jo je režiral, obliko- val sceno in kostume Bogomir Veras, bodo nastopili združeni gledahščniki, pevci in folkloristi občine Velenje. V domu kulture v Šmartnem ob Paki bo v nedeljo, 21. februaija ob 17. uri koncert Mešanega pevskega zbora Gore- nja, ki mu bo dirigiral Ciril Vertačnik. Kultumi center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja pri- pravlja v sredo, 24. februaija obisk v ljubljanski operi, kjer bodo uprizorili opero Giuseppa Verdija Nabucco. Odhod avto- busa bo ob 16.30 uri izpred Rdeče dvorane, prijave za obisk opere pa sprejemajo v Kultumem centm, telefon: 854-747. V dvorani glasbene šole v Titovem Velenju bodo prihodnji četrtek, 25. febmarja gostili Akademski komorni zbor CoUe- gium Musicum iz Beograda, ki mu dirigira Darinka Miatič- Marovič. Koncert, na katerem se bodo predstavili številni soli- sti, se bo pričel ob 19.30 uri. V kulturnem domu v Bočni bo jutri ob 19. uri koncert, na katerem se bosta predstavila Moški pevski zbor prosvetnega društva Bočna in Dekliški pevski zbor prosvetnega dmštva Jelka Nazaije. V galeriji v Mozirju bodo jutri ob 17. uri odprh raz.stavo slik mozirskih likovnih amaterjev, ob 18. uri pa bo v kulturnem domu v Mozirju srečanje z dr. Matjažem Kmeclom in pogovor o ixjegovi zadnji zbirki esejev Slovenska postna premišlje- vanja. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bodo danes ob 19.30 uri vrteli video film Angel Heart, jutri ob pol devetih zvečer bo koncert skupine Free, v soboto plesni večer, v torek, 23. februarja ob 19.30 uri pa bo na programu projekcija video filma Philadelphia experiment. V Likovnem salonu v Celju si lahko še do sobote, 20. febm- aija ogledate razstavo likovnih del slikaija Lojzeta Logaija. V galeriji kultumega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju je odprta razstava likovnih del slikarja Viktorja Šesta, člana Dmštva mariborskih likovnih umetnikov. Razstava bo odprta do konca meseca. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je na ogled letna pregledna razstava članov društva likovnih amateijev Celja. Razstava bo odprta do prihodnje srede, 24. februaria. V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bodo prihodnjo sredo, 24. februaija, odprli razstavo o Levu Tolstoju ob 160 letnici pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta do 7. aprila. Mala dvorana doma Svobode Polzela gosti razstavo hkov- nih del amateria Maijana Dečmana iz Polzele. Razstavo liihko vidite do sobote, 20. februaija, vsak dan od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. V Zdravilišču Laško se danes (v četrtek) obeta zanimiv dogodek. V mesecu kulture so pripravili hterami večer, ki bo zdmžil nekaj sodobnih slovenskih književnikov iz Maribora, Celja in Laškega. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 17. uri, se bodo z literarnimi deli predstavili Nada Gabrovič, Janez Svajncer, Emil Frelih, Dane Debič in Pavle Rovanova. Dogo- dek bodo zdmžili za razstavo akademskega slikarja, Maribor- čana Ivana Cobala, ki se bo predstavil s svojimi akvareli. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Mesto niso hiše, mesto so ijudje Leteče uredništvo Novega tednika In Radia Celle le bilo prejšnji četrtek v Šoštanju Novinarji našega časopi- sa in radia smo se minuli četrtek, od zgodnjih jutra- njih do poznih večernih ur mudili v Šoštanju. Spozna- vali smo ljudi te krajevne skupnosti, njihove tegobe in njihovo ustvarjalnost, njihove želje in potrebe. Po- poldan smo na okrogli mizi o sedai^osti in prihodnosti Šoštanja govorili s pred- stavniki krajevne skupno- sti, občine in delovnih orga- nizacij, zvečer pa smo sku- paj s krajani Šoštanja v Kulturnem domu pripra- vili ustni časopis. Spoznavali smo, kako je Šoštanj postopoma izgubljal svojo mestno avtohtonost, kako danes v njem ni niti po- šte - da o matičnem uradu in sodišču niti ne govorimo - in kako krčevito si Šoštanjčani žele obnoviti vsaj mestno je- dro, kako si žele vrnitev mla- dih družin in, nenazadnje, kako pogrešajo tisti mestni utrip, ki gaje kraj nekoč poz- nal. Ob tem pa smo srečevali ljudi iskrivega duha, zanimi- vih konjičkov in - povsem v skladu s kulturno in poli- tično tradicijo kraja - ljudi naprednih pogledov. Na okrogli mizi, ki smo ji dali delovni naslov »Šoštanj, mesto ki umira«, so nas go- vorniki prepričali, da Šo- štanj še ne bo tako kmalu umrl. Rivalstvo med Vele- njem in Šoštanjem iz minu- lih let da je menda že prese- ženo in da se zdaj že začenja- jo pogovarjati o sanaciji eko- loških težav kraja, gradnji stanovanj za mlade ljudi, vračanju gospodarstva v kra- jevno skupnost. To najlepše ilustrirajo besede predsedni- ka velenjskega izvršnega sveta, Mirana Arzenška: »... Šoštanj vendarle pred- stavlja center zahodnega de- la naše občine. To upošteva- jo tudi načrti obnove, vendar bo obnova trajala dlje od do- sedanjega propadanja kraja. Pomembno pa je, da ne ko- rakamo več nazaj in niti ne stojimo na mestu.« Ob šestih zvečer, 11. febru- arja, je godba na pihala Zarja priredila pred Kulturnim do- mom koncert, ob pol sedmi pa smo v domu pričeli z ust- nim časopisom. Novinarji smo se pogovorili z nekateri- mi krajani, učenci obeh šo- štanjskih osnovnih šol so iz- vedb recital, nastopil je celj- ski igralec Miro Podjed, Ša- leški oktet in Mešani pevski zbor Svoboda so zapeli nekaj pesmi, z narodnozabavnimi vižami pa je prižbližno 200 obiskovalcev zabaval an- sambel Mira Klinca. V Šoštanju smo minuli če- trtek spoznali, da mesto niso hiše, temveč ljudje, ki v njem žive. Čeprav je v Šo- štanju danes skoraj pol manj prebivalcev kot pred leti in čeprav so krajani večinoma starejši ljudje, je v njih toliko življenja, kot ga v sodobnih betonskih naseljih na dru- gem koncu občine morda ni- koli ne bo. Zato smo prepri- čani, da bo mesto še dolgo in pestro živelo. Nekaj šoštanj- skih zanimivosti objavljamo že v tej številki, zapis z okro- gle mize bo objavljen pri- hodnji teden, gradiva pa se je v uredništvu nabralo toli- ko, da ga bomo lahko objav- ljali v še kar nekžg zapored- nih številkah. BP, FOTO: EM Domači trio harmonikarjev, Stanko Vrčkovnik. Vojko Jer- man in Janko Stropnik, je sokrajanom zaigral nekaj domačih skladb. V dvorani Kulturnega doma v Šoštanju se je zbralo okoli dvesto krajanov, ki so sodelovali tudi v kratki anketi o prihodnosti svojega kraja. Na okrogli mM o Šoštanju je bilo rečeno, da vse, kar je bilo kraju pred leti vzeto, zelo boli, vse pa se M dobro voljo in razumevanjem še da popraviti. Pust mozirski je ostal celo brez hlac. Malce so ga slekli da vkarji, malce pa cestarji. Zato je bila to tudi edina slika, vredna ogleda v Mozirju. Šoštanjsko turistično društvo je letos tretjič pripravilo pustni karneval, ki si ga je prišh tisoč občanov. Tudi letos so se domačini z maskami in besedami ponorčevali iz občinskih šaljiv način so se lotili vprašanj okolja, zdravstva, šolstva in bližnjih občinskih volitev. Kurenti iz Rogoznice so popestrili številne pustne prireditve na nasein območju. M To pot se, vsf nimamo s čim pl v Mozirju (pa It tradiciji), pa v Ž (j senetili. Vse pret , čenja in že kar razgibali vsega < j Prava sTamota e dva tisoč povsei | po dvajsetih, tri( j jih starši bolj 1 , drugod pustne š , niso najbolj »vž j kar v navadi, š< točili in... Pust 1988 si b entuziazmu pos] brez) vsaj 1989 h ; In kaj smo n doživeli za Pust i in sodelavcev. V Mozirju - \ tradicijo Tudi letos je Gornje Savinjs^ Pustu prevzel f Mozirski, ki | s prevzemom o( stavil tudi vrstoi izhod iz krize. Zaradi lažjegaj janja ukrepov j odredil amnesti sedanjim župan kom, občinskind voditeljem, drud kom in napoved] ših časov in iza hov. Ob tem, d r\jim oblastnikoj zgrešili v pret« stil, je predlagaj {1988 NOVI TEDNIK - STRAN 13 suhih ust pusta zadeva, na Celjskem res Vsaj nekoliko so se pomatrali « bolj zavolj tega. da bi ustregli li Kadečani so (kot običajno) pre- je omejilo na gostilniška veselja- poskuse posameznikov, da bi le lizacijsko naravnan vsakdan. . v Celju na pustni torek kakšnih anje nemaskiranih ljudi teptalo aaskirancih, največ otrocih, ki so .risilili v pustna oblačila. Tudi vodi in kar je že bilo podobnega 1 tako so si, kot je zadnja leta že meii roke gostinci, ki so točili, zapomnili po v prazno vrženem ,v in po puščobi. Bo (z ukrepi ali i letina? em omembe vrednega vendarle v besedi in sliki naših delavcev sindikalno zastavo izobesili na pol droga, delavce skup- nih služb pa so ob štrajku nagnah domov, ke niso pri- merni za stavkovno rabo... To sta le »cvetki« iz desetih štrajkovnih zapovedi, ki so bile vse pustno obarvane, lahko pa bi jih uporabili tudi za vsakdanjo nepustno rabo, seveda če bi imele stavkovne zapovedi tudi sicer sploh kakšen smisel. Nasploh pa je bilo tudi pustno vzdušje v Mozirju letos bolj »štraj- kovno« obarvano - drugače povedano, ni bilo tako kot prejšnja leta. A vsaj tradicijo so obdržali. sti, povezanih z lokalnimi mozirskimi problemi. Predstavil je elaborat za čiščenje mozirskega trga, razprodal je odvečne službe- ne avtomobile v občini, predstavil tudi nov odličen in študiozen elaborat za iz- gradnjo avtobusnega termi- nala, pravtako pa je Pust raz- pisal vrsto prostih delovnih mest za opravljanje nalog »iz področja delovanja v korist kraja«. Ukrepov je bilo še več, med najpomembnejši- mi pa je tisti, ki je Savinjski g^, največji cvetni vrt Slove- nije proglasil za posebnost svetovnega pomena, za kate- ro bodo sedsO skrbeli Zdru- ženi narodi in nizozemski (in nikakor ne domači sloven- ski) vrtnaiji. Pust Mozirski je tudi letos pripravil ekskurzijo po ob- činskih firmah, kjer je poskr- bel za kratke tečaje štregka. V vsaki delovni organizaciji so izvolili stavkovne odbore in vse delavce seznanili z de- setimi zapovedmi za primer štrajka. Minuli torek je Pust na trgu v Moziiju naročil vsestransko vajo, s katero se je vključil v napore sloven- skih sindikatov za ureditev poteka štrjgkov. Vaja je bila pred hotelom Turist. Tako so omogočili prav vsakomur, da si planirani štrcyk ogleda na licu mesta. Da bi se na zunaj videlo, da štrajkamo neposredni proizvajalci, so Prijetna popestritev Med letošnjimi pustnimi dnevi smo na Celjskem do- živeli tudi prijetno poživi- tev. Tako je na pustno sobo- to obiskala Dobrno, Žalec, Celje, Zreče in Slovenske Konjice skupina Kulturnega društva Alojz Arnož iz Ro- goznice, sekcija kurenti, ki ima 35 članov. Izpustili tudi niso Rogaške Slatine, kjer so se s starimi kurentovskimi običaji pojavili že dvanajstič. Sploh pa so bili vabljivi ku- renti izredno zaposleni, saj zaradi natrpanega voznega reda po nekaj ur prespali kar v avtobusu. Kurentova oble- ka je težka okoli 50 kg, pa še znati je treba plesati, kcyti pri napačnem plesanju lahko pride do vnetja nog. Ljubite- lji zbirateljstva takšnih noš pa zanje ponuj£yo tudi po petdeset starih milijonov, vendar jih fantje ne prodaja- jo, saj je to njihovo oblačilo in ostajajo mu zvesti. Pustne šeme so iskali: EDI MASNEC UUBO KORBER BRANE PIANO RADO PANTELIČ EDO EINSPIELER '^"st je vedno bolj skremženih ust, če sodimo le tisto, kar je od sobote do srede dogajalo na celjskem. Veseljacenja Po hotelih, večjih in manjših dvoranah je bilo sicer veliko, ^^di volje za organizacijo precej, odziv pa slabši. Mozirski orkester »Boj se ga« izbruhne z vso svojo silino in slavo vsako leto. nekaj dni pred pustom in doživi svoj vrhunec na vsakoletni pustni prireditvi v Mozirju. V predpremierskem nastopu so obiskali tudi Golte, kjer imajo veliko snega, saj je znano, da igrajo najboljše v mrazu in snegu, ki ga pa v dolini ni. Ubranim nastopom sta za hipec prisluhnili tudi naši bivši reprezentantki Nuša Tome in Nataša Blažič (na sliki). Zalčani so tudi letos poskusali na pustni dan razveseliti številne Savinjčane, željne pustne šegavosti, kakršne pred leti tod ni manjkalo. Vendar pa jim kljub trudu peščice turističnih delavcev to ni najbolje uspelo, saj je več kot 1000 obiskovalcev pred blagovnico Savinjka zastonj pričakovalo povorko voz. Morali so poslušati nespretnega komenta- torja, kije pozabil pred nastopom prebrati tekst. Obiskovalce pa, kot že večkrat, niso pustili na cedilu najmlajši, ki so brez kompleksov izrazili svojo prisrčnost. Edini, ki se niso pustili prositi za sodelovanje, so bili tudi tokrat gasilci, ki jih je očitno povsod dovolj. Mini voz pa so pripravili še krajani Vrbja, ki so dodali svoj kamenček k hitrejšemu delovanju kabelske televizije v Žalcu (na sliki). Vsi učenci in učitelji na osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru so zasedli šolske klopi na pusta dan šele popoldne. Pa le za toliko, da so si izdelali maske in ko so starši prišli iz službe, so se skupaj poveselili. Njihova telovadnica se je spremenila v pravo njivo prebujajočih se cvetlic, metuljčkov, ribic, klovnov, nianekenov... Ta dan so poimenovali kar kulturni! Ni kaj! Domiselno in zanimivo, kulturni dan kakršnega bi lahko pripravili tudi drugod, da pust ne bi bil dolgočasen in skremženih ust. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Trema Je ostala doma Tale hip še ne vemo, kdo vse bo pri- hodnje mesece sodeloval v otroških od- dajah. Prav na dan izida Novega tednika bomo člani našega radijskega uredni- štva skrbno preposlušali vse, kar je za- beležil magnetofonski trak na sredini avdiciji in izbrali vse, ki so se kakorkoh izkazali. Že zdaj vem, da bomo imeli nadvse težko delo. Kar 41 mladih, za nastop pred mikrofonom navdušenih učencev smo našteli v sredo, ko smo v Pionir- skem domu Cvetke Jerinove pripravili prvo avdicijo. Nekateri so pripravili že prave kratke oddaje, drugi so se hitro znašli in izprašali kar vrstnike na avdici- ji o tem in onem. Skratka vsakdo je pokazal nekaj smisla za delo na radiu in izbira bo pravzaprav zelo težka. Odloči- tve bodo torej znane prav kmalu in že prihodnji teden lahko vsi, ki ste sodelo- vali pričakujete novo pošto. Pa še nekaj kratkih utrinkov z avdici- je: skor^ sama dekleta so prišla - najbrž bo že držalo tisto, da so deklice bolj klepetave od dečkov. Večji del izpraša- nih obiskuje glasbeno šolo ali vsaj igra kakšen instrument. Večina ima rada je- zike, matematike in fizike pa ne. Nekaj je bilo tudi športnikov oziroma športnic - sicer pa> vsakdo ve kaj zanimivega, kaj takšnega, kar bi lahko povedal tudi dru- gim. In to bomo večini tudi omogočili. Vaša Nadja Pogled skozi okno Jej, kako je danes dolgočasno. Spet te enačbe in golo računanje. Pa še tovarišica ni dobre volje in premalo sem spala. Neham po- slušati razlago in se potopim v svoj svet poln tegob in nevšeč- nosti. Pogledam skozi okno in vi- dim parček, ki se zaljubljen spre- hcga po cesti. Kako lepo bi bilo, če bi ta dva zaljubljenca bila mid- va. Pa nisva. Žalostna prebijem te misli na šolo, učenje. Ne upam si več domov, kjer me čakajo knjige, zvezki in starši, ki me ne- prestano priganjajo: »Daj, uči se.« Saj se učim, a premalo, da bi to obrodilo sad. Čakajo me prija- telji, ki so z mano dobri in me razumejo. Sama sem neumna, to- da kaj, pač tako je. Narava okoli nas je uničena in bojim se prihodnosti. Kako bodo živeli naši potomci? Rada bi jim pomagala, pa ne vem kako. Naša šola je skoraj propadla, neureje- na... So tudi drugi takega mnenja? Slišim avtomobile, slišim smeh ljudi, ki so srečni, razposa- jeni. Moje srce je strto in hladno. Bojim se živeti in želim, da bi bilo tega enkrat konec, da bi vsem bilo lepo. Tudi meni. Živ- ljerye je kruto zate, zame, za nas. Prvi koraki v življenju so najlep- ši, najsrečnejši. Prav zato si jih želim uživati z njim, ki ga imam rada. Kot razposajena bi vreščala in se podila po travniku, nabirala rože in se smejala. V oči mi stopi- jo solze, ker vem, da to ne bo nikoli izpolnjeno. Kako hudo bo ob slovesu, ko rekel bo: »Adijo« in šel. Je na svetu sploh pravica? Po mojem je ni. Ako bi bila, zakaj mi ga je iztrgala sedaj, ko je bilo najlepše. Pa saj to ne more in ne sme biti res, si govorim na glas. Moje glasno razmišljanje zmoti tovarišica, ki mi reče: »Ja, kaj pa spet razmišljaš?« Jaz pa samo zardim in utihnem. SERGEJA URATNIK OŠ bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI MoJe počitnice Zelo sem bila vesela lepega iz- kaza. Oče in mamica sta izkaz z veseljem sprejela in me pohva- lila. V nedeljo sem bila zgodaj po- konci. Z očetom in sosedi smo se šli smučat na Roglo. Bilo je lepo dopoldne. Ob dvanajsti uri smo šli domov. Ko smo prišli domov,' je bilo kosilo na mizi. Popoldne sem šla gledat televizijo. Ob dvaj- seti uri sem šla spat. Bil je zelo lep dan. MAJA ŠPILJAK, 2. b OŠ Frana Kranjca POLULE Naša muca Doma imamo muco. Je belo rjave barve. Jš vse, kar ji damo. Jč iz majhne skledice. Tudi sama si ulovi kakšno miš. Ulovila je že tudi vrabca. Ko ulovi miš, se še malo poigra z njo, potem pa jo zadavi. Preden jo poje, jo prinese pred vrata, da jo vsi vidimo. Spi na suhi travi kar zunaj. Navajena je že, da ne gre v hišo. Imela je že tri mlade. Prvi je bil črn, drugi bel in tretji tigrast. Nekaj časa jih je še skrivala, potem pa nam jih je pokazala. Bili so lepi. Nekega polelja pa se je nekaj časa spre- hajala z neko drugo muco in se spet vrnila. Zelo lepo je, če imaš muco. JASNA DREŠČEK, 2. c OŠ Franjo Malgaj ŠENTJUR Zmagal sem Nekega večera smo se igrali »Človek ne jezi se«. Naenkrat je luč ugasnila. Nastala je trda te- ma, ker je zmanjkalo elektrike. Bil sem zelo jezen, ker nisem ve- del, koliko je bilo pik na kocki. Moral sem poiskati svečo in vži- galice. Nato sem svečo prižgal. Lahko smo se spet lepo igrali. Meni sveča ni ugajala, ker je zelo slabo svetila. Človek ne jezi se, se nisem mogel igrati, ker je bilo pretemno. Naenkrat je luč spet zasvetUa. Svečo sem sedaj lahko ugasnil. Nisem bil več jezen in spet sem se šel igrat. Na koncu igre sem pa le zmagal. JERNEJ STOJNŠEK OŠ Edvard Kardelj ROGATEC Nesporazum Po pouku sem ostala v razredu. Pisala sem zgodbico za krožek. Sestra me je čakala na hodniku. Ni upala v razred. Bila je jezna. Zaradi mene je zamudila koncert Maijana Smodeta. BARBARA MIKUŠ OŠ VOJNIK Rad imam bratca Moj bratec je mali. Ima modre oči in sive lase. Mamica ga vedno preobleče. Očka in mamica ko- pata mojega bratca. Bratec je la- čen vsake tri ure. Bratec spi od osme zvečer do šeste ure 2jutraj. TOMI BRKLJČIČ, 2. c OŠ Boris Vinter ZREČE Atklna zanka Atka na sličici opazuje okraske v dvorani, kjer so v torek pripravili pustno rajanje. Atka se je tudi sama našemila. V kaj? To moraš ugotoviti sam. PovedaU ti bomo, kaj je med drugim počela na pustni dan: poslu- šala je ZNANO SLOVENSKO GLASBENO SKU- PINO in jedla dobro JED, KI JE NAREJENA IZ LISTOV KISLEGA ZELJA IN MLETEGA MESA. Če boš vzel zadnji zlog omenjenega ansambla in prvi zlog omenjene jedi, boš našel rešitev. Napiši jo na dopisnico in jo pošlji do torka, 23. februarja 1988, na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Nagrajenec bo tudi takrat prejel nagrado AERA. Pravilna rešitev iz prejšnje številke pa je: PUST. Geslo ste dobili tako, da ste pomešali prve črke besed URA, PIPA. TRIGLAV, SONCE, ki ste jih dobili iz opisov. Nagrado dobi: Jure MRAK, C. 1. m^a 61,64000 lO-anj. Komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Bračičeve brigade Kozje razpisuje dela in naloge učitelja za slovenski jezik za določen čas, za nadomeščanje delavke na porod- niškem dopustu. Začetek dela 23. marec 1988. Prijave z dokazili o ustreznosti izobrazbe sprejema- mo 8 dni po objavi razpisa, kandidati pa bodo o izbiri "obveščeni v 8 dneh. Razpisna komisija Vzgojnoizobraževalne organizacije Šmarje pri Jelšah razpisuje prosta dela in naloge direktorja DO reelekcija Začetek dela 15. 3. 1988, za 4 leta Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih 2 zakonom in družbenim dMOVorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, izpol- njevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške ali organizacijske smeri - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog poslovodnega organa DO Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovno- sti, delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. TDO Merx - Jelša, p. o. Šmarje pri Jelšah št. 118, po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge komercialnega - poslovnega koordinatorja Razen splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje posebne pogoje: - VII/1 oz. visoka šola ali VI/1 oz. višja šola ekonom- sko-komercialne smeri - 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj - smisel za organizacijo dela, za delo z ljudmi in ekonomiko poslovanja - družbenopolitična aktivnost Poskusna doba 2 meseca. Kandidati naj pošljejo vloge v roku 8 dni od dneva objave oglasa splošno- kadrovski službi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od dneva izbire. Delovna organizacija Fotolik Celje razpisuje po sklepu Delavskega sveta prosta dela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri - najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj - poslovne, organizacijske in strokovne sposob- nosti - druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike - da predloži predlog koncepta o načinu realizacije razvojnega programa, ter opredelitev lastne vloge pri njegovi realizaciji. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. 2. vodenje računovodskih opravil Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - višja ali srednja šola ekonomske smeri - 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15! dneh po objavi na naslov Fotolik Celje, Muzejski trg 8 - razpisna komisija. 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • v nedeljo popoldne se je v bifeju v Novi vasi sU'pel Agan K., doma Pod kostanji. Agan je pred časom že bil v zapo- ru in tudi tokrat je nastal spor zaradi - žensk. Agan ima namreč grdo navado, da rad nadleguje ženske, tokrat pa sta ga Anton K. in še en gost nekoliko po- učila o lepem obnašanju, ko je nadlegoval neko gostjo v bifeju. Agan seje razjezil in Antona Z. sunil v vhodna vrata, tako da se je razbila šipa. Posredo- vali so miličniki, ki so Agana, ki je šele pred kratkim prišel iz zapora, takoj ovadili javnemu to- žilcu. • V soboto sta se v go- stilni »Ob Savinji« stepla Enes S. in njegov pivski kolega. Vse kaže, da pre- tep ni bil preveč resen, saj sta družno pobegnila še pred prihodom milič- nikov. • Vladimir D. pogosto razgraja doma in večkrat pretepa ženo. Samo lani je bil zaradi tega trikrat na sodišču, bil pa je tudi obsojen na zaporno ka- zen. Ko pa je prišel iz za- pora, se je za njegovo že- no začel nov pekel. Tako so miličniki morali po- novno posredovati pri njemu doma v noči s pet- ka na soboto. Njegova že- na je morala v bolnišnico, Vladimir pa z miličniki, ki so ga spet ovadili zara- di nasilništva. Vladimir- jevi ženi se tako spet obe- ta vsaj za nekaj časa mir v hiši... S. Š. Deklica umrla V soboto popoldne, malo po 16. uri se je pripetila hu- da prometna nesreča v Pod- peči pri Zbelovem, ko je 33- letni Franc Marguč iz Krav- jeka peljal s traktorjem po lokalni cesti. Ko je zapeljal v oster, a pregleden ovinek, je trčil v ograjo mostu čez Dravinjo, nato pa je traktor padel ne- kaj več kot tri metre globo- ko. Na traktorju so se nepra- vilno peljali še Margučeva žena in trije otroci. Nesreča je bila usodna za sedemletno Margičevo hčerko Amadeo, ki se je v nesreči tako hudo ranila, da je kmalu nato umr- la, drugi pa niso bili ranjeni. Miličniki sumijo, daje Franc Marguč vozil pod vplivom alkohola. Zbil pešca v torek zjutraj je 59-letni Božidar Jurak iz Celja na- meraval prečkati Aškerče- vo ulico v Celju izven pre- hoda za pešce. Takrat je z osebnim avtomobilom pri- peljal 50-letni Ivan Golob z Dolge Gore pri Šentjurju in zbil pešca, ki so ga huje ra- njenega prepeljali v bolniš- nico. Neprevidna voznica v četrtek dopoldne je 26- letna Tatjana Breček iz Škofje vasi z osebnim avto- mobilom neprevidno zape- ljala z dvorišča vzvratno na lokalno cesto. Po njej je ta- krat pripeljala s kolesom 42- letna Olga Kovač iz Zado- brove. Voznica je zadela ko- lesarko, ki so jo huje ranjeno prepeljali v celjsko bolniš- nico. Zbil šolarja v četrtek zjutraj ^e v bliži- ni hotela Rubin v Žalcu 52- letni Marjan Dobovičnik iz Drešinje vasi z osebnim av- tomobilom zbil 10-letnega Darijana G. iz Žalca. Darijan je prečkal cesto zraven pre- hoda za pešce, voznik avto- mobila pa ni mogel pravo- časno ustaviti. Huje ranjene- ga šolarja so prepeljali v celj- sko bolnišnico. Devizna ženitev Anton Tratenšek le po prihoau Iz zapora začel spet goljufati Prieskovalni sodnik je priprl 31-letnega Antona Tratenška iz Zoisove ulice v Celju. Tratenšek je osum- ljen za nekaj goljufij, zato je javni tožilec zanj zahteval preiskavo. Antona Tratenška so po- gojno izpustili iz zapora, ta- koj nato pa se je lotil novih goljufij. Lani septembra je od A. Š. izvabil 760.000 di- narjev z obljubo, da mu bo priskrbel 1400 zahodnonem- ških mark. Prinesel pa mu je le 400 mark, 450.000 dinarjev pa si je prilastil. Lani novembra je potem še B. L. natvezil, da pozna trgovca, ki prodaja počitni- ške prikolice IMV. Prodaja- lec naj bi imel še tri prikolice po stari ceni, zato mu je B.L. dal aro 80.000 dinarjev. Ko je Tratenšek dobil aro je izgi- nil, pa tudi prikolic po stari ceni ni bilo. Najbolj pa je Tratenšek ogoljufal J. T., kateri je ob- ljubil ženitev. Lani junija si je od nje sposodil 450 ameri- ških dolarjev in 500 belgij- skih frankov, da bi kupil av- to. Rekel ji je, da bo tudi ona lastnica tega avtomobila, ker se bosta poročila. Le dan kasneje je od nje izvabil še 30.000 dinarjev in nekaj kas- neje še 2.000 belgijskih fran- kov. Nesojeni ženin je vmes pridno pisaril ljubezenska pisma in obljubljal nebesa na zemlji, dejansko pa prid- no zapravljal in na ohcet še pomislil ni. S. ŠROT Dirke s krpanom Janko Ribič bi rad postal šofer Čeprav nima vozniškega izpita, je 23-letni Janko Ri- bič iz Vodruža pri Šentjurju doslej že kar precej vozil, vendar vedno le s tujimi vo- zili. Najraje sede za volan avtobusov ali pa tovornja- kov. Tako je na primer pred leti že dirkal s plužnim vo- zilom po Sloveniki. Ker ni znal dvigniti pluga, se je precej iskrilo. Janko Ribič je bil zaradi odvzemov vozil in vlomov že tudi obsojen (na tri leta in 3 mesece zapora), prejšnjo soboto pa so ga (pogojno) iz- pustili iz zapora. Prvi dan je Janko popival v šentjurskem motelu, zve- čer, ko ni vedel, kam bi se dal, pa je prespal v avtobusu, ki Je parkiran pri Alposu v Šentjurju. Jankov oče je namreč šofer tega avtobusa. Naslednje jutro je Janko najprej odšel v Celje in nekaj spil na avtobusni postaji, po- tem pa se je vrnil v Šentjur. Spet je vdrl v zglobni a\i;o- bus (Krpana) vžgal motor in ob pol enajstih - odpeljal proti Celju. Med potjo je po- bral tudi pet potnikov in za- račurial voznino. V Šentjurju so takrat po- grešili avtobus, zato so pokli- cali na pomoč miličnike. Janko je bil medtem že v Štorah; nadel si je moder šoferski plašč in črna očala, tako daje bil na pogled pravi šofer. Za razhko od prejšnjih poskusov je tokrat tudi kar dobro vozil. Na Teharju pa mu je na- sproti že prišla patrulja celj- skih miličnikov. Hoteli so ga ustaviti, Janko pa je zavil v desno proti Bukovžlaku. Vozil je precej hitro, milični- ka pa sta ga zaman poskuša- la ustaviti. Na makadamu je prikolica kar precej poskakovala, ma- lo pred Proseniškim pa je prikolico celo zaneslo v ob- cestni jarek, ko se je Janko umikal nasproti vozečemu tovornjaku. Kljub temu mu je uspelo, daje zvozil in se na križišču s cesto Šentjur- -Dramlje uspešno izognil miličniški patrulji _ter zape- ljal nazaj proti Šentjurju. Malo naprej pa so ga milični- ki Ivan Prelog in Milan Pe- trovič s celjske postaje mili- ce in Branko Prah iz šentjur- ske postaje milice le uspeh ustaviti. Janko potem ni ho- tel odpreti vrat avtobusa, po krajšem prerivanju pa je to uspelo enemu izmed potni- kov. Zanimivo je, da so pot- niki po tej vratolomni vožnji povedali, da je Janko vozil kar dobro in jih sploh ni bilo strah. Janka Ribiča je preiskoval- ni sodnik priprl, da ne bi od- peljal še kakšnega avtobusa. V svoj zagovor je tokrat po- vedal, da je nekaj popil, da ni imel službe in da ni imel kam iti. Mogoče pa mu bo enkrat le uspelo, da bo prišel do vozni- škega dovoljenja in do pokli- ca šoferja. Verjetno bi se mu s tem izpolnila ena njegovih največjih želja. S. ŠROT Nesreča v jami v ponedeljek dopoldne se je pripetila delovna nesreča v jami Skale v velenjskem rudniku. Tam so demontirah in popravljaU transporter. Jože Deterbah, ki bi moral izključiti stikala transporteija, je napač- no obrnil eno izmed ročic in za nekaj trenutkov vklopil tran- sporter, ki je stisnil prste des- ne noge 35-letnemu rudaiju Rudiju Brehhu iz Titovega Ve- lenja. Padel z viličarja V torek opoldne je 29-let- ni mizar Jože Polenek s Klanca nad Dobrno v ve- lenjskem rudniku padel z viličarja. Polenek se je ne- previdno peljal na viličarju, s katerim je Jože Blatnik iz Konovega prevažal deske. V nesreči se je Polenek huje ranil. Požar v skl2»dišču v ponedeljek popoldne je zagorelo v lesnem skladišču na železniški postaji v Šenmjpietru. Čeprav so takoj posredovali gasilci, jim požara ni uspelo pogasiti, ker je bilo v skladišču tudi olje in bencin. Skladišče je pogorelo do tal, v njem pa tudi star kombibus, nekaj avtomobilskih gum in še nekaj drugih predmetov, tako da je škode za približno 10 milijonov dinarjev. Vzrok požara še ugotavljajo. Foto: EDI MASNEC 16. STRAN - NOVI TEDNIK m r j p 18. FEBRUAR 1988 Prvi poraz, a naslov prvalca Kegljavke EMO Celje so v 15. in 16. kolu odig:rale svoji najtežji tekmi v sezo- ni. V soboto so gostovale na Reki proti Rijeki in v nede- ljo v Ljubljani proti SCT Ljubljani. Dva poraza bi lahko ogrozila vodstvo celj- ske ekipe, toda edini poraz so doživele na Reki, kjer so domačinke z rekordom keg- ljišča premagale celjsko vr- sto za 52 kegljev (Rijeka 2534, EMO 2482). V srečanju proti SCT Ljubljani pa sta zadnji dve tekmovalki Jožica Šeško in Marika Nagy štrli odpor go- stiteljic in zmagale so celjan- ke s 35 keglji razlike (SCT 2446, EMO Celje 2481). Tako so clejske kegljavke, dve koli pred koncem (doma se bodo pomerile proti Po- štarju iz Splita v nedeljo ob 9.30 uri in v zadnjem kolu 28. februarja v Beogradu proti EDB Beogradu v gosteh), že osvojile naslov prvakinj. Moška vrsta EMO Celje je ponovno ostala brez točk. V Osijeku je v soboto izgubi- la proti Kanditu 5230:5650 (- 420 kegljev), v eni od odločil- nih srečanj za obstanek pa še v Novi Gradiški proti Zanat- Ijiji 5214:5334 (- 120 kegljev). Morda lahko dobijo nepriča- kovane točke v sobotnem srečanju proti Tekstini ob 16. uri, kajti Gradič bo v ne- deljo ob 12. uri zanesljivo ob- čutno boljši. Vlado Gobec, trener celj- ske ženske kegljaške ekipe EMO Celje: »Srečanje na Re- ki je bilo dramatično. Kljub našemu dobremu rezultatu so domačinke dosegle še boljši rezultat in zmagale. Želele so pokazati, da so še vedno ena od najboljših ekip pri nas. Ker je Rijeka dožive- la tri poraze, mi pa samo ene- ga, smo že dejansko prvaki. Toda ta uspeh smo morali potrditi ob povratku v Ljub- ljani proti SCT Ljubljani, ki je edini predstavnik iz Slove- nije poleg nas v zvezni ligi in ki se bori za obstanek v ligi. Do konca prvenstva ima- mo še dva nastopa, potem pa sledijo ostale tekme za dr- žavno prvenstvo. Upam tudi, da bomo imeli nekaj kandi- datkinj za reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki bo maja v Budimpešti.« j k. Brez trenerlev na zboru V prostorih Golovca so se zbrali, da bi ocenili opravlje- no delo, predstavili enega naj- uspešnejših športnih klubov v zadnjem času v Celju, Pla- valnega kluba Klima Neptun. Udeležba je bila lepa, prevla- dovali pa so najmlajši plavalci, ki pa žal še niso bili kos pogo- vorom, ki so jih izpeljali na občnem zboru v korist še bolj- šega delovanja tega društva. Tudi razprava ni bila najbolj učinkovita, kajti razen obvez- nih poročil so se še n^bolj raz- govorih vaterpolisti. S^koda, da se nihče izmed starejših pla- valcev ni oglasil in tudi razložil zakaj upad cele vrste odhčnih plavalcev, tako da seje celjska vrsta močno skrčila. Res je, da so zadaj mladi, vendar nekaj vrhunskih rezultatov je tudi potrebnih. Te pa zdaj dosega le peščica plavalcev. Moti tudi to, da se srečanja, ki je najpomembnejše vsako leto v nekem klubu, nista ude- ležila glavna trenerja, ki bi lah- ko marsikaj pojasnila. Posebne zahvale je bil dele- žen dosedanji uspešni pred- sednik Drago Vračun, ki ga je zamenjal Jože Jurak in oblju- bil, da bodo z delom poskušali nadaljevati kvalitetno rast celj- skega plavanja. Podelili pa so tudi priznanja najboljšim klubskim plaval- cem po kategorijah za leto 1987: med članicami je to Saša Lavrič, mladinci Tanja Drezgič in Dejan Tešovič, starejšimi pi- onirji Tanja Fermentin in Mat- jaž Košar, mlajšimi pionirji V Celju je bilo 3. kolo pred- tekmovanja za pionirje B in 4. kolo za pionirje A, kjer so na- stopili predstavniki petih slo- venskih klubov, med njimi tudi PK Velenje iz T. Velenja ter PK Klima Neptun iz Celja. Poleg najmlajših plavalcev so nastopili tudi nekateri starej- ši, objavljamo pa zmagovalce iz Celja in Titovega Velenja: 1500 m kravi moški Dejan Te- šovič Celje, 800 m kravi žen- ske Tanja Drezgič Celje, 100 m hrbtno moški Dejan Tešovič Celje, 100 m hrbtno Tanja Drezgič Celje in 4 x 100 m me- šano pionirji PK Klima Nep- tun Celje. Po doseženih toč- kah je med pionirji osvojil PK Klima Neptun drugo, Velenj- čani pa peto mesto, med pi- onirkami pa so bile Celjanke četrte in Velenjčani peti ali skupaj 4. PK Klima Neptun Celje in 5. PK Velenje. 3. kolo predtekmovanja pi- onirji B zmagovalci iz Celja 100 m delfln in 400 m kravi Matjaž Kolčan. Dosežene toč- ke pionirji 3. Celjani, 4. Ve- lenjčani, pionirke 3. Velenj- čanke, 4. Celjanke in skupaj med petimi ekipami 4. PK Klima Neptun Celje ter 5. PK Velenje. A Tina Kozmus in Gašper Go- renak ter mlajšimi pionirji Go- ran Jurak in Mateja Jurak. Za naj mar li vej šega plavalca, ki je lani dosegel tudi najboljši klubski rezultat z največ toč- kami (864) za plavanje na 1500 m kravi s časom 15:39, 54 je bil proglašen Dejan Tešovič. Ker so prenehali z aktivnim plavanjem so dobili posebna klubska priznanja: Saša in Na- taša Lavrič, Mojca Anderle, Mateja Cvirn, Tanja Fermen- tin, Erazem Polutnik, Aleš Zu- pane in Mojca Toplak. Sami dobri plavalci, ki bi lahko še vsaj nekaj let vztrajali v plaval- nih vrstah, ki so jih res prezgo- daj zapustili, tone VRABL Špela Pere četrta v zelo dobri organizaciji DK Tkanina Celje je bilo v Celju letošnje državno mladinsko prvenstvo v umetnostnem dr- sanju. Med 20 tekmovalci iz 8 klubov iz štirih repubhk je nastopila tudi celjska tekmo- valka Špela Pere, ki je ob kon- cu osvojila zelo dobro četrto mesto kot druga najboljša Slo- venka. Povedati pa moramo, da je bila Špela druga v pro- stem programu in če ne bi ime- la slab obvezen program, bi za- nesljivo osvojila medaljo. V soboto in nedeljo (20. in 21. februarja), bo v Celju republi- ško prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem bodo so- delovali najboljši slovenski dr- salci in številna vrsta mladih drsalcev Celja. j Prva zmaga IVIerxa v gosteh v 19. kolu so košarkarji celjskega Merxa v boju za obstanek v 1. B zvezni ligi na gostovanju v Zagrebu zmagali, ko so premagali direktnega rivala za izpad iz lige .Montmontažo iz Zagreba z 92:97. Med igralci sta bila odlična Urbanija 25 in Pipan 31. Celjapi so si tako nekoliko popravili možnosti, da bi ob ugodnem razpletu v pred in zadnjem kolu v obeh zveznih ligah ostali med najboljšimi. Trenutno so na 12. mestu, 20. februarja pa igrajo doma z Igmanoin, ki je na 5. mestu. Poraz košarkaric Kors Rogaška v nadalejvanju 2. zvezne košarkarske lige za ženske so igralke Kors Rogaška izgubile doma proti bivšim članicam prve zvezne lige Jugoplastiki 71:82. Najboljša strelka pri doma- činkah je bila Ciglarjeva, ki je dala 24 košev. Rogačanke so na petem mestu, od zadnjega pa jih ločita samo dve točki. V 13. kolu igra Kors Rogaška z Galebom v gosteh. Zmaga Cometa in Rogaške V 15. kolu moške republiške lige je Comet po podaljšku zmagal z Novolesom v Novem mestu, ki ga je premagal 100:106, najboljši strelec pa je bil znova Rozman 38. Derbi je bil v Rogaški Slatini, ki so ga domačini dobili z Železarjem iz Štor 92:81. Najboljši pri Rogaški je bil Sarajlija 24, pri poražencih pa Turk 36. Po 15. kolu so ekipe na lestvici takole uvrščene: 5. Comet (v prihodnjem kolu igra doma z ljubljansko Ilirijo), 7. Rogaška (v gosteh s Postojno) in 11. Železar (doma s Heliosom). Dva poraza v republiški ženski košarkarski ligi sta naši ekipi doživeli dva poraza: Metka je izgubila doma s Kladivarjem 62:64 (najboljša strelka Jurše,29), Comet pa v gosteh z Labodom 70:52 (Šmid, Klančnik in Sporar po 12). Lestvica: 7. Comet in 9. Metka, med obema ekipama pa bo lokalni derbi v 16. kolu v Slovenskih .. . T. VRABL Zmaga Sentiuna 2. SKL moški: v razigravanju šestih ekip vzhodne lige za vstop v prvo republiško ligo so košarkarji Šentjurja na vročem igrišču v Ptuju izborili pomembno zmago. Ob polčasu so domači vodili 39:37, v 32. rninuti pa prednost povečali na devet točk. Takrat pa so borbeni Šentjurčani prevzeli pobudo in v dramatičnem zak-| ljučku zmagali 70:66. V obrambi sta se odlikovala Zorko 6 in' Martič 4, najučinkovitejši pa so bili Polutnik 26, Škorjaoic 17 ini Prezelj 15. V 2, kolu play-offa bo v soboto ob 18.30 v Šentjurju gostovala ekipa trboveljskega Rudarja. DEAN ŠUSTER Poraz in zmaga Judoistov v 4. kolu republiške judo lige so mladi tekmovalci Ivo Reya II v Celju premagali Impol II 8:6 in izgubili proti Murski Soboti 3:1L J. K. V odbojki vse več ekip v laški občini je konec tedna minil v znamenju tekmovanja ekip telesno kulturnih društev v odbojki. Organizator prvega turnirja je bil TVD Partizan Rim- ske Toplice. Tekmovanja se je udeležilo sedem moških in štiri ženske ekipe. Med ženskimi eki- pami so prvo mesto osvojile tek- movalke iz TVD Partizan Rim- ske Toplice I., pred ekipo Papir- ničar Radeče in TVD Partizan Radeče. Pri moških ekipah so bi- li prvi odbojkarji Rimskih Toplic II. ekipa, pred prvo ekipo, tretji pa so bili odbojkarji TVD Parti- zan Radeče. VM Rekom strelišča Na strelišču v Šempetru je bi- lo občinsko tekmovanje v stre- ljanju z zračno puško za vse ka- tegorije. Nastopilo je več kot se- demdeset strelcev iz sedmih dru- žin občine Žalec. Zmagovalci: pi- onirji posamezno Djokič (SD Li- boje) 174 krogov; ekipno SD Li- boje 476; pionirke Habjan (SD Žalec) 161; ekipno SD Žalec 460; mladinci Paradiš (SD Žalec) 358, ekipno SD Žalec 1042; člani SD Žalec 1015; posamezno Melanšek (SD Žalec) 377 (nov rekord)" čla- nice posamezno Povše (SD Šem- peter) 344 krogov itd. T.T. Občinsko prvenstvo ŠŠD v dobri organizaciji SD Žalec je bilo na stelišču v Žalcu občin- sko prvenstvo ŠŠD v streljanju s serijsko zračno puško. Pri pi- onirjih je posamezno zmagal Do- bovič (OŠ Petrovče) s 172 krogi, med ekipami pa OS Griže s 489 krogi. Pri pionirkah je zmagala Klovaijeva (OŠ Ž^ec) s 161 kro- gi, ekipno pa OŠ Žalec s 477 kro- gi itd. T.T. Rokometni sodniki Zbor rokometnih sodnikov Celje želi osvežiti svoje vrste, zato bo pripravil tečaj za vse tiste, ki želijo postati rokometni sodniki. Pogoji za sodelovanje so preprosti: starost najmanj 18 let in ljubiteljstvo do tega dela. Pri- jave sprejema ZTKO Celje (p.p.37) do 26. februarja, nakar bodo vsi prijavljenci obveščeni o začetku tečaja, ki se naj bi začel marca. Tekmovanje za dan žena Občinski sindikalni svet Celje in ZTKO Celje pripravljata ob bližnjem prazniku dneva žena več tekmovanj, ki bodo v hali Golovec. Ženske ekipe in posa- meznice se bodo pomerile v treh športnih panogah odbojki, keg- ljanju in namiznem tenisu. Vsa- ka delovna organizacija lahko prijavi več ekip, prijave pa spre- jema organizator do 25. febru- arja. Zmaga nogometašev Partizana Žalec v priprav na začetek spomla- danskega dela prvenstva v re- publiški ligi vzhod so nogome- taši Partizana Žalec premagali NK Rudar iz T.Velenja 2:0. Strelca sta bila Hodžič in Dokič. Pred okoli 300 gledalci je sreča- nje vodil Stefanovič iz T. Velenja. Tekma je bila zanimiva samo ne- kaj deset minut prvega polčasa in je pokazala, da sta ekipi šele na začetku prvih priprav. Šolski šah v Šempetru Komisija za šah pri ZTKO Ža- lec je v prostorih osnovne šole Šempeter s pomočjo ŠK Savinj- čan pripravila občinsko prven- stvo za mlajše pionirje in pi- onirke ter starejše pionirje in pionirke. Pri mlajših pionirkah je zmagala OŠ Griže, med mlajši- mi pionirji OŠ Petrovče, starejši- mi pionirj OŠ Peter Šprajc Jur Žalec in starejšimi pionirkami OŠ Šempeter. N istopilo je okoli 70 mladih šahistov, najboljši pa se bodo pomerili v soboto, 20. februarja na regijskem tekmova- nju, ki bo v T. Velenju. Tr\'>Tr /-DZ-VDirT TvTII^ IVIladi v hokeju starejši pionirji Cinkarne Ce- lje so se doma pomerili s hokeji- sti Jesenic in izgubili 7:4. Strelci za Cinkarno Weber 2 ter Ločni- kar in Mauh. Tekmo sta sodila Zorko in Belcer iz Celja, ogledalo pa si jo je okoli 100 gledalcev. Mladinci Cinkarne so gostovali v Kranju, kjer so v boju od 5. do 8. mesta za državno prvenstvo iz- gubili s Triglavom 12:0. Občinsko sindikalno prven- stvo: Grofija je premagala GD Lokrovec 14:8, Kovinotehna pa Zlatarno 2:1. Prost je bil Konus. MARJAN SORŠAK 30 let rokometašev Šoštanja v letu, ko praznujejo 30 let ob- stoja, so rokometaši Šoštanja v velenjski Rdeči dvorani pri- pravili izredno kvaliteten roko- metni turnir z nastopom štirih ekip. Zmagala je reprezentanca Jugoslavije, ki se je pripravljala na Rogli pred Metaloplastiko, Borcem (zanj igra tudi velenjski domačin Puc) in organizaton\ Šoštanjem. Gostujoče ekipe zai nastop niso zahtevale nobenega denarja, vsi kapetani pa so v spo- min prejeli rudarske svetilke. So- dili so Hlačar iz Celja, Kneževič iz Banja Luke, Melanšek iz T. Ve- lenja in Požežnik iz Gornjega grada. Obiskovalci so bili s tur- nirjem zadovoljni, saj so vse eki- pe prikazale veliko pravega roko- metnega znanja. Takšne anima- cijske prireditve pa so vsekakor dobrodošle za nadaljnji razvoj ro- kometa v Šaleški dolini. LOJZE OJSTERŠEK Ženski šah v T.Velenju šahovski klub T.Velenje j s pomočjo sindikata pripravi prvenstvo za ženske. Pomeril so se ekipe. Zmagale so prec stavnice Gorenja gospodinjsl aparati pred Vinsko goro in T( polšico. Prispelo le 71 dopisnic Za 97. šahovsko nagradno igro je prispelo 71 kuponov, m« njimi je bilo kar 65 pravilnih, torej naloga za reševanje ni bi pretežka. Pravilni odgovor je bil Leon Gostiša. Srečne nagr jence je izžrebal Štefan Arzenšek, sicer predsednik šahovskei kluba Šentjur. 1. nagrada: Slavica Marš, Pohorska 4, Celje, 2. nagrada: Bre( Podhraški, Topole 21, Rogaška Slatina in 3. nagrada: Jan- Bučar, Čopova 16, Celje. Skrivnostni gostje bil Dražen Marovi velemojster in televizijski komentator. Zal ga poslušalci ni odkrili. Nagrade lahko dvignete v oglasno naročniškem oddell NT-RC, v roku 30 dni. Šahovska nagradna igra * 98 Re(Jke so zmage naših vrhunskih šahistov na6 svetovnimi prvaki. Prvi, ki je slavil takšen uspeh je bil znani slovenski velemojster in avtor mnogih strokovnih knjig s področja elek- trotehnike. Kdo? Prof. Vasja PIRC dr. Milan VIDMAR Bruno PARMA Nagrajuje SIP Šempeter Igra za dobre živce Uspešen nastop Strašita In Pungartnika Po visokem porazu v Zagre- bu smo Celjani nekoliko skep- tično pričakovali prvi nastop rokometašev Aera pred do- mačim občinstvom v nadalje- vanju tekmovanj v II. zvezni rokometni ligi. Celjani pa so nas v petek, ko so se pomerili proti Iskri iz Bugojna, prijet- no presenetili. Ne le da so zmagali z 21:18 (11:10). Prika- zali so tudi odlično igro ter nekaj duhovitih akcij, s kate- rimi so navdušili celjsko ob- činstvo, ki se je v precejšnjem številu zbralo v dvorani Go- lovec. Takt sta igri dajala mladi vrater Boštjan Strašek in še mlajši Roman Pungartnik, Gostje vratarja Straška skoraj niso mogli premagati, kajti leta je ubranil dve sedemmetrovki, da o številnih ostahh ubranje- nih žogah ne govorimo. Pohva- la gre tudi Safariču, Francu, Razgorju, Čatru, Toplaku in Anderluhu. Na klopi smo lah- ko zopet videh Sandija Lesja- ka, bivšega vratarja Aera, ki je ekipi priskočil na pomoč se- daj, ko je nekohko poškodo- van vratar Aleš Anžič. Še ved- no pa v ekipi ni Kleča in Ro- bide. Trener Ivezič je v petek očit- no ubral taktiko, ki se je obne- sla. Predvsem v prvem polča- su je neprestano menjaval igralce, tako v napadu kot v obrambi, rokometaši so očit- no ubogali njegova navodila in rezultat je bila prepričljiva zmaga. Čeprav so se gostje ves čas upirali Celjanom, so na koncu morah priznati premoč domače ekipe. Strelci za Aero: Pungartnik in Anderluh 5, Čater 4, Razgor 3, Toplak 2 ter Doberšek in Selčan po 1 zadetek. V soboto se bodo rokometaši Aera pomerili z Borcem iz Travnika. NATAŠA GERKEŠ V kegljanju posamezniki Kegljaški klub TIM Laško je bil organizator flnalnega tek- movanja posameznikov v keg- ljanju, ki so ga pripravili na kegljišču Golovca. Tekmovanja se je udeležilo 52 kegljačev. Pri sindikalnih organizacijah je med članicami bila prva Zvonka Špi- lar iz TIM Laško, pri starejših članicah Marina Šmauc SIS La- ško, med člani je osvojil prvo me- sto Janez Zahrastnik iz Tovarne papirja Radeče, pri starejših čla- nih pa je bil prvi Andrej Šmauc TIM Laško. Od telesno kulturnih društev je med starejšimi člani- cami prva Majda Gospodarič, TVD Partizan Radeče, pri članih Janez Anžin iz KK TIM Laško, v kategoriji starejših članov pa Janez Mrežar iz Radeč. VM 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Celjski ilokei na poti ozdravljenja Pred leti so bili hokejisti Cinkarne tik pod vrhom v zvezni ligi za našima naj- boljšima ekipama Jesenicami in Kompas Olimpijo. To je bi- la bolj umetno sestavljena ekipa, ki se je kmalu pokazala za nesposobno nadaljevati z vrhunskimi uspehi med naj- boljšimi. Mladi celjski igralci so večji del tekme sedeli na klopi, se jo naveličali greti, ter se raje prestavili v sindi- kalni hokej, ki ga dobro igra- jo še danes, pa čeprav vemo, da so ljudje za hokej v naj- boljših letih pri tridesetih. Potem je prišel padec in seli- tev v medrepubliško ligo, ki pa je bila za Celjane samo spre- hod proti prvemu mestu in no- vi vrnitvi v zvezno ligo. Sezona 1987/88 je končana, k pogovo- ru pa smo povabih predsedni- ka kluba Marjana Flajšmana, tehničnega vodjo Ivana Zorka in kapetana ekipe Franca Gra- blerja. »S končano sezono smo in nismo zadovoljni,« meni .Mar- jan Flajšman. -Osvojili smo sedmo mesto, kar pomeni ob- stanek v ligi, z malo več šport- ne sreče pa bi lahko igrali med šestimi najboljšimi ekipami, kamor tudi spadamo. Žal so o neuspehu odločale malenko- sti, kot včasih slabo vodenje ekipe, porazi z enim golom, tu- di sojenje sodnikov.« »Vendar moramo biti zado- voljni, če vemo, s kakšnimi te- žavami smo se ubadali,« ga do- polni Ivan Zorko. »Težko seje boriti z amaterji sredi skoraj pravih profesionalcev. Naši fantje in to najboljši so dobiva- h mesečno po 60 tisoč din, ven- dar so morali prej opraviti red- no delo ah študij oz. šolo, po- poldne pa še trenirati, medtem ko je v drugih ekipah to po- vsem drugače. Trener ima vse igralce na razpolago po ves dan. Situacija se bo še poslab- šala, če bo sprejet predlog Ho- kejske zveze Jugoslavije, da je treba dati za kupljenega igral- ca 200 starih milijonov. Tega vsaj mi gotovo ne bomo zmo- gli. Oprema za enega igralca stane 55 starih milijonov, zdaj pa seštejte vse igralce od pi- onirske do članske ekipe.« Eden najstarejših aktivnih igralcev kapetan ekipe Franc Grabler pa je spregovoril o tem, zakaj kvalitetni zastoj mladih igralcev iz prehoda v člansko vrsto. Vse to pa bodo poskušali v Celju do prihodnje sezone odpraviti, saj se zaveda- jo tudi svoje moči, da so tre- nutno najbolje gledan klub, ko se na tekmah zbere tudi po 1000 do 1500 gledalcev, kar se pri drugih zveznih ligaših ne zgodi. Novosti v HK Cinkarna za novo sezono? Predvsem konč- no rešiti problem drsališča s strojnico, zazidati vsaj eno stran drsališča in urediti pre- potrebne garderobe, da se pi- onirjem ne bo treba slačiti in preoblačiti izven njih. ker so notri že člani. Pomoč je ponu- dila tudi Kompas Olimpija, zlasti pri strokovnem delu. To pa tudi rahlo nakazuje, da se bodo Celjani odpovedali Polja- kom, čeprav ti v primerjavi z drugimi tujci po Jugoslaviji sploh niso dragi. V Celju je do- volj dobrih igralcev, pomoč pa naj bi dobili še od slovenskih klubov." Kako se bo situacija razpletla, bomo kmalu videli, saj hokejisti dolgo ne bodo mi- rovali. Kmalu bo treba začeti vsaj s suhimi treningi in hitreje preiti na led kot zadnjo sezono. TONE VRABL Premagali starejše hokejiste Ekipa hokejistov Cinkarne, ki je končala s prvenstvenim in pokalnim tekmovanjem v sezo- ni 1987/88 se je v eni zadnjih te- kem pomerila še doma z ekipo celjskih hokejistov, ki so tvorili jedro ekipe leta 1978. Zmagali so sedanji hokejisti 16:4. Strelci za Cinkarno so bili Sendelbach 4, Štante, Žolek in Režek po 2 ter Strašek, Štrum, M. Bernjak, M^- nik, Perčič in Grabler po enega, za selekcijo pa Lesjak 3 in Vrtov- šek 1. Pred okoli 350 gledalci so sodili Celjani Zorko, Belcer in Trnovšek. Tekma je bila vseskozi lepa in zanimiva, kar še posebej velja za drugo tretino, ki se je končala neodločeno. Hokejisti selekcije Celje so pokazali, da še vedno znajo igrati hokej in je škoda, da mnogi izmed teh fan- tov niso v sedanji ekipi Cinkar- ne. Za selekcijo so nastopili: Kro- flič, Šeško, M. Bernjak, Rozman, Soršak, Bratec, Lesjak, Vajdetič, Marčec, Vrtovšek, Lukanc, Smr- kelj in Dobrajc. Marjan Flajšman, predsednik HK Cinkarna: »Razdelili smo se na tri društva - teniški klub Zlatarna, drsalno-kotalkarsko društvo Tkanina in nas, vsi pa smo združeni v športnem društvu Park. Čeprav je sodelovanje med društvi, ki so bila nekoč skupaj, dobro, pa nas moti, da še vedno nimamo pred- sednika kompletnega društva, saj bi to v mnogočem olajšalo zahtevno delo. In še to: osebno sem izredno zadovoljen s pomočjo sponzorja Cinkarne, vendar je to še vedno premalo. Potrebna bo pomoč številnejših delovnih organizacij, tudi izven celjske občine. Hokej je drag, saj v Jugoslaviji praktično ni tovarne za zahtevno hokejsko opremo.* Njen delovni dan se pričenja ob šestih. »Takrat vstanem, zajtrkujem, ob sedmih pričnem trenirati in treniram do deve- tih, pol desetih, nato grem za štiri ure v službo, pa na kosilo, popoldne pa spet treniram. Prosta sem le v nedeljo.« Mnogo zaslug za njene uspehe ima trener Jože Kopitar, ki je bil pred leti odličen metalec kopja. Kristina ga spoštuje kot učitelja in ^kotiloveka. F,to:UVBOKOBBER Od rokometa k atletiki Ko sem se v sivem zimskem popoldne- vu pričela pogovarjati z dvaindvajset- letno Kristino Jazbinšek sem začutila, da o njej ne bom mogla pisati le kot o športnici, ki bi iz sebe bruhala svoje osebne in ne vem še kakšne rekorde Sem gledala na njo drugače, ker sva vrstnici, pa je njeno življenje vendarle popolnoma drugačno od mojega? Ali sem jo pričela spoštovati, ko mi je pove- dala, da dvigne v dopoldanskem trenin-, gu toliko uteži, da bi, če bi sešteli vse te kilograme, dobili 11 ton skupne teže. Kristina je bila proglašena za najboljšo športnico za leto 1987. Podelitve priznanj v Narodnem domu se ni udeležila in še sedaj ostaja grenak priokus, ko se spom- nim, da so jo nekateri obsojali. »Rada bi se opravičila vsem, ki niso vedeli, da sem šla takrat na priprave v Spht in kasneje v Medulin. Vabilo sem dobila v petek, v službo, tako da so mi morali telefonirati na Kladivar, da so me o tem obvestih. Mislim, da bi se namesto mene lahko opravičil klub, vendar tega ni nihče sto- ril«, je povedala. »Priznanje mi je veliko pomenilo. Morda tohko več, ker nisem Celjanka in ker vem, daje v Celju veliko športnih panog ter veliko dobrih športnic.« Še pred sedmimi leti je bila Kristina na dobri poti, da postane odlična rokometa- šica. Nastopala je za ekipo Sevnice, ko pa je morala po končani osemletki nadalje- vati šolanje, se je odločila za Srednjo gradbeno šolo v Celju. Ko je že obiskova- la prvi letnik, je dobila povabilo ljubljan- ske Belinke OUmpije, toda, odločila seje za atletiko. Na prvenstvu srednjih šol je namreč metala kroglo in dosegla daleč najboljši rezultat. Trenerji iz atletskega društva Kladivar so jo povabili v klub in potem se je pričelo. Tako se Kristina, ki seji letos nasmiha tudi nastop na Olimpi- jadi v Seulu, ukvarja z atletiko »šele« sedem let. Dobri rezultati so pričeli prihajati že kar na začetku. Najprej je osvojila naslov repubhške prvakinje, nato državne, dve leti je morala zaradi poškodbe počivati, nato se je udeležila tudi Balkanskih iger, ki so bile v Ljubljani, kjer ni dosegla večjega uspeha, lani pa je osvojila naslov mediteranske prvakinje v metu kopja. Od atletike se ne da živeti. »V Jugosla- viji že ne,« ugotavlja. Pa saj se ne pritožu- je. Sedaj, ko so jim v klubu uredih vse glede prehrane in ko imajo kolikor toliko normalne pogoje za trening, ne razmišlja več, da bi odšla drugam. Čeprav ni Ce- ljanka, seje na življenje v Celju privadila. Le vsak prosti trenutek, ko utegne, si vzame čas za to, da odpotuje domov, v Sevnico, in pomaga pri delih na kme- tiji. Letos želi doseči normo za nastop na Olimpijskih igrah. »Norma je visoka,« pravi. »Kopje bo treba vreči 64 metrov, moj osebni rekord pa je trenutno 61,60, kar je pol metra manj od državnega re- korda, ki ga ima še vedno Nataša Urban- čič.« Kristina v Jugoslaviji pravzaprav nima prave konkurence, odkar se je po- škodovala Danica Živanov, zato se bo morala potrjevati na mednarodnih tek- mah. Žehmo ji obilo športne sreče in uspehov. NATAŠA GERKEŠ , Mariborski ansambel Čudežna polja je že pos- nel material za svojo no- vo veliko ploščo in ka- seto in se že odpravlja na promocijske nastope po Sloveniji. V začetku marca bo gostoval tudi na našem področju in sicer: 5. marca v Šmarju pri Jelšah, 6. marca na Ljubečni ter 7. marca v Libojah in Nazarjah • Božo Valek je potem, ko je prenehal igrati z ansamblom Braneta Klavžarja, združil moči s Tinetom Metličarjem in Stanetom Antoničem v triu Barometer, ki igra v gostišču Jež v Rade- čah • Pino Zagoričnik, ki je nekaj časa igral na Finskem, se je zdaj pre- selil v Švico. Tudi on je skupaj z Brankom Ko- laijem in Alešem Pre- jesnikom (oba ex Kro- ky) ustanovil trio, ki se imenuje Prijatelji in tre- nutno igrajo v mestu Leukerbad v Švici • Andrej Šifrer, ki bo Nastopil tudi na Valčko- vem večeru v Celju, ne združuje več dela pri produkciji RTV Ljub- temvče tam »ho- Jjorarči« • Sandi Ško- '^k je, ko je bil še pri ansamblu Savinjskih ' izjavil, da ne bo šel ni- Koli več na gostovanje ^vico. Po pregovoru, ^^.se zarečenega kruha "ajveč poje, je pred ne- 2 novo (avstrij- zasedbo ponovno gostoval v tej državi in ponovno je izjavil, da tja 'le pojde več • Kresiin med bolniki Vrata kulture postajajo odprta tudi v takšnih naših ustanovah, kjer so bila še do nedavna le priprta. Ko smo za silo odpravili mnoge predsodke, so bili potrebni le še ljudje, pripravljeni za organizacijo kulturnih in drugih prireditev. Takšno, novo, sveže ozrač- je čutijo tudi v tozdu Ne- vropsihiatrija celjskega Zdravstvenega centra v Voj- niku. Vse pogosteje prihaja- jo med te ljudi, bolnike, kul- turni ustvarjalci s svojimi programi oziroma nastopi. Pred kratkim so imeli v go- steh vojniški pevski zbor, v ponedeljek zvečer pa je imel koncert Vlado Kresiin, zncUii slovenski kantavtor, pevec in vodja trenutno ene najpopularnejših skupin Martin Krpan. Ob sebi je imel še vokalno-instrumen- talnega spremljevalca, prav tako člana omenjene skupi- ne, Dareta Tomassinija, or- ganizacija tega koncerta pa je bila, ob pomoči nekaterih pacientov, v rokah psihiatri- nje dr. Vesne Novak. V eni od bolnišničnih je- dilnic se je zbralo okoli sto pacientov, ki jih je znal Vla- do s svojo neposrednostjo in iskrivostjo kmalu pridobiti na svojo stran, jih pripraviti do sodelovanja s ploskanjem in petjem refrenov nekaterih njegovih popularnih pesmi, kot je tista Spet domov, pa ona o črni kitari... Vlado Kresiin je bil po na- stopu premočen od znoja. Enourni nastop je vzel resno, nemara celo bolj resno, kot kateri drugi, »elitnejši« na- stop s sodobnim ozvoče- njem, v velikih dvoranah, v siju žarometov in pod težo široke propagande. »Gledal sem med petjem te ljudi, za- mižal, in v nekem trenutku pomislil, da se že čez štiri- n^st dni lahko tudi jaz znaj- dem med njimi,« je dejal po nastopu, za katerega pa s ko- lego Vojkom nista zahtevala drugega, kot povrnitev stro- škov, ki sta jih imela s kon- certom v Vojniku. MARJELA AGREŽ Kvintet Mira Klinca Miro Kline je svoj trio, v katerem sta razen njega igrala še Jože Žlavs in Franci Božnik prepevala pa njegova žena Milena, razširil še s trobentarjem Matejem Bolhanom in klarine- tistom Franjom Mačkom. Nova zasedba se je poslušalcem prvič predstavila na našem letečem uredništvu v Šoštanju. MinuU konec tedna so igrah v Italiji, v nedeljo pa bodo s koncertom nastopih na Vranskem. FOTO: EDI MASNEC 18. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 bodeči iOl TlDil Zrečani sicer centra ne spoštujejo, iz Ljubljane pa le kako pomoč pričakujejo, ker pravijo, da je njihov razvoj ogrožen in v sedanji občini preveč omejen. Pa je res edini mogoči izhod, če postavijo en'dodaten še plot?! Morda pa le bilo bi še bolje, če skupaj pokazali več dobre bi volje! Kultura ljudstvu Na veliko smo proslavili Pre- šerna. Zdaj pride v Celju na vrsto Vodnik. Obnovili bodo Vodnikovo ulico. Vsak po svoje Od olimpijade je nam najbolj po volji drugi del. ... pijada! Vse boljši Iz Novega mesta ne bodo pri- hajale več le štirice, zdaj bodo prihajale celo petice. O, ko bi le bili res tako dobri pri nas, da bi si zaslužili tako visoke ocene. Pomlad Na koga se bomo letos zgovarjali, ko bodo ceste spet začele množično cveteti?! Saj letos jih pa ja nismo pozimi nič orali! Slovenske Konjice niso več le v znamenju konja. Zadnji čas so vse bolj v znamenju jelena. Prepih Pravijo, da je zadnje čase na celjski občini nek čuden prepih. Samo ne vemo, ali je posledica tega, ker je Celje vse bolj odprto mesto, ali zaradi prevelike zaprtosti posameznikov. Zime pustu letos res ni treba pregnati. O, pa bi imel pregnati veliko drugega slabega! IHoruk Pri delu je pri nas vse manj tekmovalnega duha. Nekateri tr- dijo, da ga je vse manj tudi pri izobraževanju. Če ne bi bilo kakšnega prere- kanja za kakšen stolček, bi tek- movalni duh resnično povsem zamrl. Koristno Izmed veliko koristnih predlogov, ki so jih ponekod pripravili ob pustu, je gotovo bil največje pozornosti deležen tisti v Mozirju: kako se pravilno štrajka. Pri nas namreč očitno hočejo neka- teri dati temu večji poudarek kot pra- vilnemu delu. Starec se je z orošenimi očmi iztegnil po vinu in nazdravljal Numidi: »Vlctor sis semper!« Afrikancu seje talila resnoba na licih. Godčeva hvala mu je prijala, segel je takisto po vinu in odzdravil: »Mnoga leta, oče junaka Iztoka!« Radovan se je ugriznil v ustnico, ker je že pozabil ukane, daje nalagal ves Bizanc, kakor daje Iztokov oče. Numidaje naslonil komolec na kozjo kožo in ponosno pričel povest o Irenini osvoboditvi. »Očka, verjemi, ni igrača, če iztrgaš plen iz zob takemu levu, kakor je Rustik. Kolikokrat mi je šlo že za glavo, ne vem. Toda to pot sem mislil, da ne ostane več na vratu. Irena je bila zaprta v pretoriju - sredi Topera, sredi trdnjave. Krog in krog vojaki, vsepovsod straže in ob sami prejasni dvoijanici, kakor lev pred stajo ovčic, stric Rustik. in Rustik ni Azbad. Kamor seže njegova roka, se pozna. Vso noč sva čepela s Špiridionom ob brleči luči v Solunu in snovala ukane. Pošlo nama je olje, na vzhodu je zažarel dan in midva sva bila še brez načrta. Pred naju je stopil Epafrodit. Zavit v črno haljo, z glavo v o glavnici kakor filozof. Levo oko je zapičil vame, z desnim je ošinil Spiridiona. Nič ni vprašal, vedel pa vse. ,Ali je vredna vajina pamet, da bi splela zanko za vrabiča? Sramota! Spiridion, poišči kola in jadrno v Toper! Sporoči po Cirili, jasni dvoijanici, naj bo bolna, dokler ji ne naznaniš: vse je pripravljeno! Napoti se! Hodi in izvrši ter čakaj Numide!' Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos ponižno vprašanje:,Gospod, ko bi mi denaija Epafrodit se ni ozrl. S suhim prstom mu je pokazal proti izhodu. Nato meni: ,Ali sedaj veš, kaj je tvoje delo?' ,Vem, gospod!' ,Pojdi torej v klet do blagajne in misli, da so zlati bizantinci - suho Ustje!' Epafrodit seje zavil tesneje v filozofski plašč, se okre- nil in šel. Še pomishti si nisem upal, ali bom izvel ali ne bom, kar mi je naročil gospod. Pred sončnim vzhodom sem že jezdil iz mesta v deželo barbarov. Kjerkoli sem srečal široka pleča, kjer se je pojavila močna roka, stasito telo, povsod sem postal in nagovarjal. Vreča z bizantinci je plahnela; na večer drugega dne sem potrošil zadnji zlat; z njim sem kupil štiridesetega moža. Segnal sem jih v gosto šumo in zapahu smo ogenj. Očka, ti obrazi, te mišice, ta pleča! Vsi rojeni gladiatorji. Raztrgani, bolj ^agi ko oblečeni, tatovi in razbojniki po poklicu, brez doma, brez svojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hoplitov iz Belizs^eve voj- ske, na Jupitra, ostrmela bi in bi ne potegnila mečev. Kakor bi se razpočila zemlja in bi jih izbruhnil Had, taka je bila moja četa. Skor^ da niso znali govoriti. Hripavo so grgrali, povedali več z licem, z očmi, z groznimi pestmi, z vsem truplom, kakor so znali povedati z besedo. Med seboj brez ljubezni, za sad divje smokve so se zbili. Obupal bi bil. Ali eno jih je vezalo, zlatd in peklensko sovraštvo do Bizanca. Ko sem jim povedal, da bodo, če mi pomorejo oteti nesrečnemu očetu hčerko, udarili s tem v obraz samega Upravdo, da plju- nejo na despojno, so se stisnili kakor veriga. Plamen maščevanja je zagorel, njegova luč je použila vse druge strasti in kleče ob ognju so mi prisegli na Krista in vse bogove, da so mi pokorni do zadnje kaplje krvi in da jim segnije jezik, preden bi kdo bleknil izd^alsko besedo. Drugi dan sem vtihotapil v šumo orožje: nekaj mečev, sekir in sulic. Pripravil sem jim brašna in obljubil vsem deseti dan po zmagi na tem mestu plačilo v zlatu. Nato sem jih poslal posamič razkropljene po gozdih za Toper. Sam sem pred njimi dirjal na konju v Toper iskat Spiri- diona. ,Kako?' sem nagovoril skopljenca. Z žarečimi očmi in tresočimi se rokami je prešteval skupiček v prodajalni in računal dobiček, ki gaje nagrabil s trgovino.« »Slepar!« je zamrmral Radovan. »Sed^ šteje denar! Vsi skopljenci so slepaipi!« »,Kako?' sem ponovil. Zakaj prvič ni cul S sključe- nimi prsti je pokril denar in se naslonil s prsmi na mizico. ,Jutrijo odpeljejo! Rustik ne odneha!'« »Smrdljivec! Ali si ga po čeljustih ?« »Nisem. .Ali drugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako, da seje razjokal zaradi denaija, ko se je vrnil. Toda opravil je dobro. Cirila je prišla iz pretorija z izgovorom, da gre nakupovat za pot, in seje prikradla k Spiridionu. ,Kako je z jasno dvoranico? Ali odpotuje?' Sužnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam. ,Numida, oj, Numida, otmi prejasno, reši angela!' ,Otmen jo! Toda dva dni ne sme še z doma.' ,Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako ti Krista, pomagaj! Despojna jo uniči!' Cirila je ihtela v obupnem, brezsolznem plaču. Iz por- delih oči ni bilo solze na bledo, upadlo Uce. ,0, poglej me! Duša beži od mene od same bridkosti. In jasna gospodarica, morje žalosti, grenke kakor mira, je razUto po njenem srcu. Vse noči sva prebedeli pred ikono Bogorodice, kadilo sva zažigali Kristu, o, in ni rešitve, ni pomoči. Numida, če naju ne rešiš, ubij n^u! Spokoriš se za greh in medve poletiva kakor golobici od tod.' ,Ne blodi, sirota! Dva dni ne sme še prejasna na pot. Potem sta oteti, vse je pripravljeno.' ,Dva dni,'je ponovila Cirila in se sesedla kakor odse- čena bilka na tla. Tedaj seje nenadoma zasvetila v Spiridionovi glavi. ,Pomoč! Jaz vem za pomoč,' je vzkliknil. Obupam Cirila seje ozrla vanj s prosečimi očmi. Poiskal je v šatulji drobna zrnca. ,Dvorna skrivnost! Naj použije eno zrno in zagrnil ji bo spanec'kakor omedlevica. KoUko sem zaslužil i Bizancu od dvorjanic za ta čudoviti lek! Omedlele ne bi _ tiral Rustik na pot.' , Če je stru p -'je segla z drh tečimi prsti po zrnih Cirila ,Ni - na Boga, ni! Ne škoduje! Toda skrivnost je, da] ni bil kos prvi zdravnik same despojne. Kolikokrat sen ukanil dvor s tem lekom! KoUko sestankov in kak nagrajenih!' - Cirila je odšla s čudotvornimi zrni, jaz za njo; straže sem se potikal ob skritih oglih krog pretorija. Opoldn je obstala lepa dvokolnica pred vrati. Za njo je prijezdil tretjina manipula lahko oboroženih vojakov. Pot mej polival, noge so mi odpovedale v kolenih, da sem mon sesti na kamen. Rustik jo odpelje, sem pomislil! Zrnc niso pomagala. Izgubljena je! Z dvora je ne otme nihi več. 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 19 2G. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 SODBA V IMENU LJUDSTVA! Temeljno sodišče v Celju - Enota v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnika Vellmir- ja Cugmasa in sodnikov porotnikov Štefka Verdel in Mete Golub kot članov senata, ob sodelovanju zapisnikarice Anice Belak, v go- spodarsko-kazenski zadevi zoper ot>d. Mer- cator Ljubljana, Zgomje-savinjska kmetijska zadruga Mozirje. TOZD Blagovni promet in ot)d. Mastnak Vilija zaradi gospodarskega prestopka po 1. odst. 37. čl. Zakona o teme- ljih poslovanja 07D na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju (v nadaljevanju: Zakon o temeljih poslovanja OZD...), po obtožnem predlogu TJT Celje. Enota v Celju, opr. št Kt 1226/85 z dne 11/12-1986, modificiranim dne 1/4-1987 in dne 13/5-1987, v navzočnosti predstavnice otxl. pravne oset>e Zdenke Ša- bota in ot>d. Vifija Mastnaka ter namestnice TJT iz Celja Irene Dobrave, na javni glavni obravnavi, dne 13/5-1987 razsodilo: I. Ot>d. Mercator Ljubljana. Zgomjesavinj- ska kmetijska zadruga Mozirje, TOZD Bla- govni promet ie prekršila doiočtlo 4. tč. 2. odst. 16. čl. Zakorui o temeljih poslovanja OZD..s tem da je v času od meseca januarja 1984 do aprila 1985 prodajala traktorje znamke IMT pod pogojem, da ji kupci vnaprej plačajo določen zr^esek denarnih sredstev po dobavi blaga, ki ]e bila opravljena po 30 dneh od dneva plačila, pa pri koračnem obračunu sto- tim kupcem ni ot^čunala ustreznih obresti od plačanega zneska, s čen^r si je pridobila 2,073.870.50 din premoženjske koristi, tor^ je storila dejanje špekulacije v blagov- nem prometu. II. Obd. Mastnak Vili, sin Filipa in Frančiške rojene Štefančič, ro- jen 10/2-1940 v Šempetru, stan. Šempeter 60. kmetijski inženir, samski, brez otrok, voj- ske ni služil, solastnik hiše. direktor obd. pravne osebe, s povprečnim OD cca 275.000 din, sedaj še nekaznovan in ni v drugem kazenskem postopku, Slovenec, drž. SFRJ je odgovoren za opisano kršitev, ker je kot direktor odgovoren za nadzor nad zakoni- tostjo dela pravne osebe dopustil, da so opravljali blagovni promet v nasprotju s predpisanimi pogoji. S tem sta storila otxj. pravna in obd. odgo- vorna oseba vsaka gospodarski prestopek po 1. tč. 1. odst. 37. čl. Zakona oiemeljih poslovanja OZD... in se obsodita: I. Obd. Mercator Ljubljana. Zgornjesavinj- ska kmetijska zadruga. TOZD Blagovni promet po 1. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslova- nja OZD na denarno kazen 200.000 (dvestotisoč) din, plačljivo v roku enega meseca po pravno- močnosti sodbe. H Obd. Mastnak Vili po 2. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslova- nja OZD... na denarno kazen 10.000 (desettisoč) din, plačljivo v roku enega meseca po pravno- močnosti sodbe. III. Po čl. 40 Zakona o gospodarskih pre- stopkih se obd. pravni osebi odvzame pre- moženjska korist v znesku 2,073.870.50 din. IV. Po čl. 39 Zakona o temeljih poslovanja OZD... v zvezi s čl. 31 In 33 Zakona o gospo- darskih prestopkih se obd. pravni in obd. odgovorni osebi izreče varstveni ukrep javne Gp 128/86 objave sodbe v tisku v izvlečku in sicer v »Novem tedniku« in »Gospodarskem vest- niku«. V. Obd. pravna oseba je dolžna plačati stro- ške gospodarsko-kazenskega postopka In sicer povprečnino v znesku 150.000 din. Obrazložitev: Javni tožilec je obdolžencema očital storitev gospodarskega prestopka, opisanega v izre- ku sodbe. Obdolženca sta v svojih skladnih zagovorih dejanje smiselno priznala. Po 4. tč. 2. odst. 16. čl. Zakona o temeljih poslovanja OZD... stori OZD špekulacijo v blagovnem prometu, če prodajo blaga po- gojuje izrecno ali molče s plačilom vnaprej določenega zneska denarnih sredstev, pa po dobavi blaga pri končnem obračunu ne priz- na oziroma ne obračunava kupcu ustreznih obresti od plačanega zneska. Na temelju iz- vedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je obd. pravna oseba očitano prodajo dejansko pogojevala z vnaprej plačano kupnino, po dobavi traktorjev pa kupcem ni priznala ozi- roma obračunata ustreznih obresti. Sodišče je ugotovilo, da je v času od januarja 1984 do aprila 1985 obd. pravna oseba prodajala traktorje proizvajalca IMT Beograd ob pogo- ju, da so ji kupci morali plačati kupnino vnaprej, po dobavi pa pri končnem obrča- unu stotim kupcem ni obrčaunala ustreznih obresti od vnaprej plačane kupnine. Z opisa- nim so obd. pravni osebi dokazani vsi znaki špekulacije v blapovnem prometu, ki je sankcionirana po 1. tč. 1. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslovanja OZD. Na obstoj očitne- ga gospodarskega prestopka pa ne vpliva dejstvo, da so se kupci obračunu zakonitih obresti odrekli s podpisom posebne izjave. Tudi okoliščine, da je bilo v navedenem času na trgu pomanjkanje traktorjev in da je pro- izvajalec IMT Beograd od obd. pravne osefc>e zahteval brezobresten avans kot pogoj za dobavo traktorjev, ne opravičujejo obd. pravno osebo. Navedena dejsb/a pa je sodiš- če obd. pravni osebi štelo kot olajševalne okoliščine, ki vplivajo na to, da je kazen manjša. Gospodarskega prestopka, opisane- ga pod tč. II izreka sodbe pa je odgovoren otKl. Mastnak. Le-ta bi pri obd. pravni osebi kot individualni poslovodni organ moral pre- prečiti pod tč. I izreka sodbe opisano proda- jo oziroma bi moral zagotoviti prodajo sklad- no predpisom. Po prepričanju sodišča se je zavedal, na kakšen način pravna oseba pri prodaji traktorjev posluje, pa je očitno privo- lil v opisan način. Dejanje je storil z eventuel- nim naklepom. Zakon o temeljih poslovanja OZD... predpi- suje za opisani gospodarski prestopek de- narno kazen za pravno osebo od 20.000 do 1,000.000 din in za odgovorno osebo od 3.000 do 30.000 din denarne kazni. Pri odme- ri kazni je sodišče obd. pravni osebi poleg že opisanih dejstev kot olajševalne okoliščine štelo tudi dosedanjo nekaznovanost In ča- sovno odmaknjenost dogodka, kot obteže- valno pa dejstvo, da je bilo dejanje storjeno v času stabilizacijskih prizadevanj družbe urediti razmere na trgu. Denarna kazen se je obd. pravni osebi odmerila upoštevaje njeno gospodarsko moč. Obd. Mastnaku pa je so- dišče pri odmeri denarne kazni kot olajševal- no okoliščino štelo dejstvo dosedanje ne- kaznovanosti. kot obteževalno okoliščino pa stopnjo krivde. Denarna kazen se mu je od- merila tudi glede na njegove premoženjske razmere. Sodišče je na temelju izvedeniškega mnenja izvedenca finančne stroke Novak Zvoneta, diplomiranega ekonomista ugotovilo, da si je obd. pravna oseba s storitvijo gospodar- skega prestopka pridobila protipravno pre- moženjsko korist, ki jo je sodišče na temelju zapisanih zakonitih določil obd. pravni osebi odvzelo v višini, kot to izhaja iz izreka sodbe. Z Izrekom obsodilne sodbe je sodišče na temelju zapisanih zakonitih določil v izreku sodbe obd. pravni osebi moralo tudi izreči varstveni ukrep objave sodbe. Sodišče se je za dosego namena navedenega ukrepa od- ločilo za tisk, kot je to navedeno pod tč. IV izreka sodbe. Izrek o stroških temelji na določilu čl. 98 ZKP v zvezi s čl. 60 ZGP. Zoper sodbo so se pravočasno pritožili TJT iz Celja kakor tudi obd. pravna oseba in obd. Mastnak. Tožilčevi pritožbi je Višje sodišče v Celju s sodbo Gpp 37/87 z dne 9/10-1987 ugodilo in sodbo prvostopnega sodišča v odločbi o kazni, ki sta bili izrečeni obdolže- nima osebama spremenilo tako, da je obd. pravni osebi zvišalo denarno kazen na 300.000 din. obd. odgovorni osebi Mastnaku pa na 20.000 din. dočim je pritožbi obd. pravne osebe in obd. Mastnaka zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenih delih potr- dilo zgoraj zapisano sodbo sodišča prve stopnje ter še naložilo obd. pravni osebi pla- čilo storškov pritožbenega postopka v znek- su 30.000 din povprečnine. Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju, dne 1. februarja 1988 SodniH Velimir Cugma£ 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 18. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 18. FEBRUAR 1988 Predstavnika krajevne skupnosti Polzela Stanko Satler in Danica Antloga izročata slavljenki priložnostno darilo in šopek in ji prinašata čestitke in najlepše želje vseh Polzelanov. Tem željam in čestitkama se pridružujemo tudi mi. Ob slavljenki sta še hčerka Marica in zet Julij. Na pragu stotega leta Minulo soboto smo skupaj s predstav- niki krajevne skupnosti obiskali najsta- rejšo Polzelanko, 99. letno Juiijano Kač, ki je rojstni dan praznovala prav na ta dan. Slavljenka živi pri družini hčerke Ma- rice Palir, kjer so nas toplo sprejeli in kmalu je stekel spontan pogovor. Julija- na je pripovedovala o svojem življenju. Kot življenje mnogih ljudi visoke staro- sti, tudi njeno ni bilo posuto z rožicami. Rodila se je v kmečki družini na Polzeli in trdo delo je že zelo zgod^ postalo ne- izogibni del njenega vsakdanjika. Tudi pozneje, ko se je poročila, je ostalo tako. Rodila je dve hčerki, Hedviko in Marijo, gospodinjila in skrbela za dom. Nad de- lom se Julijana ni nikoli pritoževala. Hu- do pa je bilo med vojno. »Že leta 1941 je sovreižnik spoznal, daje naša družina napredna in svobodoljub- na. Zato smo bili tudi med prvimi iz vasi izseljeni na Hrvaško, moža Edvarda pa so odpeljali v Mauthausen in ga še isto leto ubili. Ostala sem sama z dvema otroko- ma, brez upanja, da bi bili ob koncu voj- ne ^pet cela družina. Pa tudi v izseljeni- štvu ni bilo lahko. S^ ljudje so bili dobri, bolela pa me je ločitev od otrok, ki so morali drugam. Po vojni sta prišli domov le Julijana in hči Marija, Hedvika je ostala na Hrva- škem. Spet so sledila leta dela, ki je Juii- jano spremljalo, dokler ga je zmogla. Se- daj je delo in skrbi prepustila drugim in, kot pravi, je prav zdaj najlepši del njene- ga življenja. Domači jo imajo radi, razvo- jajo jo, posebno hčerka. T. TAVČAR Težave z Zdravljico v tem kratkem diskurzu ne bomo razpravljali o primernosti ali nepri- mernosti Zdravljice za novo - in urad- no prvo - slovensko himno, pač pa bomo malce razglabljali o zapetljajih, kijih ustoličenje Zdravljice v republi- ško himno lahko povzroči. Najprej o neprijetnosti, ki bo na vso srečo le začasna. Lačnega Franza iz- vedba Zdravljice je na mnogih glasbe- nih lestvicah (tudi v časopisu, ki ga imate pred seboj), za himno pa je na- tančno določeno, da se ne sme peti, igrati ali predvajati kadarkoli, temveč zgolj ob določenih priložnostih. To po- meni, da Zdravljica kot himna sloven- skega naroda ne sme biti - pa čeprav v rockovski izvedbi - skladba, ki bo z drugimi tekmovala v priljubljenosti. Torej jo bomo morali z naše lestvice sneti. Na vso srečo bo zadrega uredni- štva le začasna, saj po pravilih nobena skladba na naši lestvici ne sme biti dlje od desetih tednov. Druga neprijetnost je precej večja. Slovenski pravopis iz leta 1962 izraza zdravljica ne pozna, pač pa le poimen- sko enako poimenovanje zdravica, Slovar slovenskega knjižnega jezika pa je prilezel le do črke S in si zaenkrat z njim ne moremo pomagati. Ker je Zdravljica umetniški naslov pesmi, Slovenci pesem z j-jem tudi zgovarja- mo in pišemo. Zato ne bi bilo pošteno do Prešerna, ne v skladu s tradicijo, če bi j zdaj pričeli izpuščati. V primeru, da pesem res postane republiška him- na, obstaja nevarost, da bomo namesto Na zdravje ! čez nek^ let pričeli vzkli- kati Na zdravljel. Tistega 7-ja, ki bo Ij postal, pa še čuli ne bomo, ker ga pre- radi pijemo. BRANE PIANO Srnjaček, ki mu ]e Bambi ime Nobena muca ni tako krotka in prijazna, kot je tale srnjaček! Bambi, star komcy pol leta. Od lanskega avgusta je enakovredni! član Stoklasove živalske farme v Dvoru pri Smaiju, kamor gaje' vsega onemoglega in prestrašenega, prinesel Stoklasov n^; mlajši sin Tinček. Srnjaček, takrat mu še ni bilo ime Bambi, jel ostal brez matere, samcat na veliki rvjivi. Ohraniti izčrpanega; mladička pri življenju, je bila vehka skrb, in mama Nežika je morala stopiti v trgovino po stekleničko in cucelj. Toplo domače: kravje mleko je srnjačku tako dobro teknilo, da seje koj postavil na noge in lepo napredoval. Prav po gosposko se danes spreh^a! po dvorišču in še kako mu godi, če ga stisneš k sebi. Kaj bi mij ne, saj je vendar še otrok! In ko bo ta otrok zrasel, bo lepega dne odšel. Poklicala ga bo mati Narava in imel bo mladičke. Takra bo Tinček nemara žalosten. Zna pa se zgoditi, da bo Bamb prihajal na obisk, iz vdanosti in hvaležnosti. Kdo ve, ali bo s sab( pripeljal tudi svojo družino... M. AGRE2 Po kuhinji bo dišaio v Andražu je osnovna orga- nizacija Zveze socialistične mladine pripravila kuharski tečaj. Obiskuje ga 16 deklet in fant. Tečaj vodi Branko Ocvirk, Povedal je, da traja 50 ur, v tem času pa so spoznali 110 receptov raznih predjedi, pri- kuh, glavnih jedi, slavnostnih jedil in slaščic. Urška Tominšek: »Stara sem dvajset let in že kot otrok sem rada pomagala pri kuhi. Zato sem se tudi želela naučiti še kaj več o kuharskih skrivnostih. Tukaj so spoznali veliko novih receptov, pa tudi, kako se kakš- na jed ob kakšni priložnosti po- streže.« Vinko Poljak: »Sicer sem za- poslen v SIP Šempeter, pečenje slaščic pa je moj priljubljeni ko- njiček. Zato sem tudi šel na ta tečaj in čeprav sem bil edini fant, moram povedati, da sem se prav dobro počutil. Moje znanje o peki in kuhanju pa se je obo- gatilo. Danica Sitar: »Pravijo, da človek nikoli ne zna preveč, za- to sem se tudi vpisala v ta ku- harski tečaj. Spoznala sem veli- ko novih receptov, najbolj pa meje zanimalo vlaganje sadja in zelenjave na star način, z vkuha- vanjem, pa tudi zmrzovanje.« T.TAVČAR Urška Tominšek Vinko Poljak Danica Sitar Zločin Vide Joštovo Nenehna moča zadnjih dni je razmehčala kolovoze okoli Osredka. Domačije, potis- njene v grape in pripete na strmine, raztresene v pogor- je med podsredškim gradom in pod Drenovcem, so se kr- mežljavo spogledovale z medlim soncem, ki je le red- ko obsijalo gosto goščavje okoli skorajda skritega Pre- skarjevega mlina v globeli, napol razrušene hišice s str- tim mlinskim kolesom. Bevci in Kuneji, kmetje ondod, so kleli ceste, tanke občutljive žilice, kijih komaj povezujejo s svetom, s Pod- sredo, Pišecami, Bizeljskim in Pečico, preklinjali gozdno gospodarstvo, ki da se ne zmeni zanje in uničuje s trp- ljenjem pridobljeno in dovo- ljuje, da voda gospodari, kjer se ji zljubi in zahoče. Ob cesti še danes dim iz apnenic sili v oči, nič se ni spremenilo, skorajda nič, kar bi lahko spravilo ljudi iz ravnotežja. Domačije na obrobju Kozjanskega, doma- čije na robu sveta. Na sončni rebri v Osredku živita Bevčeva dva, Dominik in Milka, za streljaj odmak- njena od Preskaijevega mli- na. Domačija na samem. V kuhinji, na štedilniku, nekaj brbota, Milka pravkar ugaša cigareto, pes besno vlači verigo za seboj in prita- jeno renči. Kar nekam mrzlo je v teh strminah, v kuhinji pa je prijetno, duh po doma- čem kruhu sili v nos. Zanima me Preskarjev mlin. Tragedija, ki je pretre- sla svet pod Bohorjem. Kr- vavi četrtek 18. februarja 1943, ki bo Balabalovim, ka- kor so Omerzelove imenova- li prvi kozjanski partizani, večna sled v preteklost. Kaj se je pravzaprv dogaja- lo v idilični dolinici, v bližini skromne hišice z napol strohnelim mlinskim kole- som, kamor voda že dolgo ne pada in kjer mah prerašča zi- dove? (Danes je mlin obnov- ljen in na njem spominska plošča, op. p.) »Že pozno leta 1941 so za- čeli prihajati k nam, ve pove- dat na moč zastavna gospo- dinja Milka,'' Rožančeva Sla- va, Miha Čoporda in drugi, pa fantje iz Brežiške čete, ki so pozneje, konec novembra, padli na Gorjanah pri Pod- sredi. Pri nas je bila javka. Jože Preskar-Ilija, je bil tu- kaj skoraj doma, od vseh smo ga najbolj poznali, pove- dal nam je vse, kar je bilo treba vedeti in brez besede smo ga ubogali!« Nekaj dni pred usodnim osemnajstim februarjem 1943 se je v hiši Omerzelovih v Osredku pojavila partizan- ka Vida Joštova in tam tudi ostala. Še isti dan sta hišico v re- bri obiskala tudi kozjanska aktivista Miha Čoporda in ože Preskar-Ilija, oblečena kot težaka, s sekirama in vi- jeki, kot so bili pač tiste čase opremljeni dninarji. Spustila sta se v klepet z Vido. Čopor- da je bil nekoliko nezaupljiv, nekaj na Vidi mu ni bilo všeč, ne pa tudi Iliji. Naiv- nost so fantje kaj kmalu dra- go plačali. »Vida je še kakšen dan ostala pri nas, potem pa so prišli ponjo Žgajnerj,ev Sre- čo in Janez Slovenec-Popaj, je nadaljevala pripoved Mil- ka. Odpeljali so jo s seboj, mati pa so pred odhodom še rekli: Fantje, bodite pre- vidni!« Tiste februarske dni je bil v osredških globačah, kamor se njega dni še grofovskim valptom ni zljubilo iti, kar precejšen sneg. V četrtek, nekje okoli tretje, četrte ure popoldan, je Milkin bn Tonček na hitro izginil Trubejek, v bunker, pov( dat, da so na Drenove Nemci. Vida je svojo vlogo imeni no odigrala, fantje so bili u grani in - izdani... Kozjai ski bataljon je bil v nevarn sti. Gestapovska vohunk slovensko dekle, doma okolice Celja, si ni pomišlj la izdati svojih rojakov. »Zvečer, okoli osme ure bilo, je vse naokoli Preskž jevega mlina ropotalo, svet je bilo, mesec se je obe; nad hribovje kot nalai Strah nas je davil, nihče vedel, kaj se pravzaprav d gaja, le slutili smo. Bila noč, ki ogloda človeka i kosti. Ponoči seje res zgod najhujše. Brat Tonček je n" ral voziti mrtve v Podsrec štirinajst mladih fantov, so padli v bližini Preskar vega mlina. Preden jih je ( peljal, so ležali na naš* dvorišču, pobrala sva jim stole in jih skrila v listnic se z žalostjo vrača nazaj N ka, sklonjena nad mizo. Hudega pa še ni bilo I nec. Dan pozneje, v petek, prišli k Omerzelovim geJ povci in s seboj privedli S nikovega Tončka, ki so kot zajca ujeli v bunkei nič hudega slutečega mla niča. Milka mu je s prst ukazala, naj molči. In re Savnik ni ničesar izdal. F neje so ga v Mariboru us lili. (Nadaljevanje prihoda. Mrtvi borci druge čete Kozjanskega bataljona pred podsredškim pokopališčem.