St. 16.
V Gorici, v cetvrtek 22. aprila 1875.
„3tift" izbaja viaktotrrMci* Telja 0 ptito prejraaua ali ˇ Goriti n* dem poiiljana: . Vwleto   ......   f. 4.50
Pellet*      .....,,130
Cekrrt le^a       ....   „ 1.20 »,KmetoT*lec'*   za naroinike Soee Vie 1. f. 0.—PoMeta   f. 1. Za nenaro&iike; V§« Ittof. S.—    Pol let* f. 1.60
__' P« oraanilih in ravpo takopri f$o~
glanicak" so plaLufezanavadnotriitopn0 into:
8 kr„ ce se tiska 1 krat
1   „   „   „   „     2 krat
i  „  „   „  „    3 krat
Za ftie    irke po prostora.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobifajo po 10 soldov v Gorici jjri Paternolliju; t Trettt v tobakarnicah „Via del Belvedere 179 in „Via della caserma 60"
NaroSnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod naslovoro; Vik-or Dolenec v Gorici. — Kokopfoi bo ne vracajo; dopisi naj se blagoToljno frankujejo. — Delalcem in drugim ne-premostoitu se naroonina sntfa, ako m oglase pri uredaiitvu,
GtasHo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih oravic.
'X^tiLm&mw*MM.mi&m
Delovanje po novt ustavi je zafielo 4. marcija 1789, katerega dm ate se odprle obe zbornici, inje prvi gla-var, predsednik zaveze, general Juri Washington svojo oblast nastopil. Akoprem so bile drfcave z ustavo zado-roljne, vendar je njih vecina U poprej z>Iela in je bila preeej zahtevala nekaj popravkov, Kongres se vadle loti tega dela, in pridene ustavi .so 12 pristavkov, katere so tudi pasamezDH drzave potrdile. Na to ste k zavezi pristopile sevrna Karolina in Bhode Izland, poznej pa se je zdruzilo sV k tnnogo drugib, tudi je no vim gru-para pristop vsa fas dovoljen. Iz toga se vidi, kako lehko so Ijudje zedinijo in porazumejo samo da hofiejo biti drug drugemu praviSni, in da gledajo naskup-pi blagor brez ostudne sebi&iosti. Postavodajavna oblast 7ft ?so zavezo je zaupana kongresu, ki ima po novi po-stavi dve zbornici: senat pa ni§o poslaneev. V' sen at posilja vsaka drzava dve starelinJ katera izvoli vlada, general nssetnblee, vsake drzave naj bode velika ali majbna. Tako so hoteli osnovatelji pnznati samostalnost (souveraenitaet) posamesmh drzav, obraniti federalni zna&aj te zaveze in bolj sprijazniti vlade poaameznih drfcav z zavezno vlado t srtditti, v katero tudi one irwgocno vplivajo po tej poti. V hiso poslaneev pa .¦-iijjajo drzavjjnni rseb drzav poslance, v zacetku po J0.00O dul enega poslanea. Tako so ? srediscl zasto-pane tse dria?e in vse ljudstvo po federalno represen-tativeav na&nu, in obe zbornici morate potrditi predlog, d% obvelja kot postava. (Jstava je skrbela, da so udje kongrosa popolnoma neodvisni od druge in tudi od iz* trSevalne oblasti. Vsaka bi§a ima tedaj pravico, sama si napraviti sroj opravilni red, pregledati volitve svojih udor, ki so le nji odgovorni. Zarad te neodvisnosti ne sme biti izroljen t kongres, kedor ima katerokoli javno slitzbo r za?eznih drzavah, in dokler je ud kongresa ne smo no bene take zluzhe sprejeti. Od ieta J80? je tudi udom kongresa prepovedano it ogib globe 3000 dolar-je?f vdoleziti se pogodbe, ki jo sklene kak uradnik ze-dinfenih Arlm. \7rh ?se^a se je skrbelo za to, da ne pridejo za?ezni predsednik in njega uradniki v nobeno
I.
LISTEK.
mtd Slovene! In Langobardl
(Konec.)
A Slotenei se ntso za dolgo sitnega breraena o-tresli. Odpo?ed daTkoplaeefanja nagne vojvodo Batchi-sat da se rzdigne se svojtmi ?ojaki t Karniolo, de^lo SlorenceT (in Carniolam, Selavorum patriam, eum suis ingressus), jih veliko pomori in irse pokonea, ko ga pa SloTtnci nenadoma napadejo, ne more T*d sulice od svo-jega oroznika dobiti in ubije pemga, ki pred anj pride, • palico, katero je raroo pri roki imel (P. D. VI. 51-52)
Kje je leiala Karniola in kaj je obsogala? Odgo-w ns. to pralanje je prevazen za razlaganje tega m?sta Pavlove zgodo?ine. Vefiidel mislijo razlagalci, da po-meni Karniola Kranjsko v njegovera sedanjem obsegu (Prim. Diraitz. o. c. pg. 97). Leuss) o. e. pg. 620) pi§e, da so Iangobardi,kakor,sezdi, Karniolo imenora-h om del stare Karuije, kateri se je na vzhodnej strani julikih Alp raiprostiral in katerega so bili SloTenci po-sedli. Prasa se (I, e), ali nij Karniola mala Karnija nasproh onemu dein Karnije, katero so Langobardi za?-zeli. Linhart (o. c. II. pg. 154-155) sklepa iz tega,da se je Ratchis zaradi odpoiredi darka nad Karnijolskimi Slovenci magfeval, ka je morala biti Carniola rarno ti-sta dezela, katero je Payel poprej Zellijo imenoval.*)
•) Safarik (o. c. II. pg. 333) rulaga, da je bila Carniola blizo sedeza forojuiskih vojvod, lapadni del denasnjega Kranjsko-ga in bliinji koa Forojc>l»kega.
osebno doliko z zbornicama kongresa. Vsnk ud koBgre-sa ima 8 dolarje? na dan, odftkodbo za pot, in kar je kaj posebnega; koncres ima svoj sedefc v mestu Washington v dezelici Kolumbija, katera je od drugib drzav popolnoma neodvisna, katero vlada kungres sam, postave daje itd, Potemtakemje njpga samostalnost za-gotovljena kolikor je mogofie na tpj zemlji.
V zbornico poslancev se volijo udje le za d v e leti ? vseh drzavah te zaveze. VToIivna pravica je malo omejena, in izvoljen sme biti, kedor ima 25 let, je U 7 let dr&avljan zedinjenih drzav in biva obcMU volitve v dr^avi, v kaieri je izvoljon. (ie in koliko pr«»mo*Vnju ima in katere vere je, na to se ne gleda nifi. V zafiet-ku je po 30.000 du§ enega poslanea volilo, od lota 1832 naprej volt pa po 48.000 du§ enega.
V senat ali stnreSinstvo sme izvoljen biti, kedor ima te. 30 let, je ze 9 H drzavljan in stanig'e v drzu-vi, v kateri je izveljen. fudi pri senatorjih ne gleda postava na premozenje ali vero, in vsak senator ima svoj glas v zborniei, kder ne glasujejo \v6 po drzavnli, kakor poprej. StareSine se izvoiijo za 6 let, vsako dru-go leto pa izstopi % del, tako se volitev saj deloma ponovi za dve leti, kakor sploh pri poslaneih. Ta nared-ba je konservativna, ker se morejo nnctda atarili udov novim veepili, vendar se pa od t'asa do fiasa novo ziv ljenje daje tej skup&cM
Kongres je veliki narodni svet Amorikanskega liudstva, on je vlada za vsa skupna opravilain ne daje-samo po^tav o skupnih zadevah, ampak odioctijo tudi na-cin, po katerem se imajo izvr^evati in vse druge ohla-stnije so njemu odgovorne. Njegove pravice so sploh tiste. katerih smo poprej omenili, le da so bolj odlocene. in da so se odstranile vse nupake poprejgne ustave. Tako ima zdaj pravico za zavezne zadeve ne samo davke izpi-sevati, temud tudi jih iztirjevati sam po svojih uradni-kib. Izrekoma mu je pa pri>povedano, kak davek tirjati od blaga, ki se izvaza. On sme v iinenu zaveze doigove delati, na6in poplafiila odlofevati, potem trgovino z tu-jiini drzavami, med zavezniki in i ludijanei vredovati, za mornarstvo skrbeti, vojne napovedavati, mir sklepati, ob casu miru za vojno vse potrebno napravljati, ukaze za vojsko (milieo) izdajati, ne sme pa vc5 kakor za dve leti denurja za stalno aruiado   dovolevati.   On
Znano je, da je sfara Karnija proti vzhodu segala le do julskih Alp, ali do sedanje gori§ko-kran,jske meje (glej Sprunerjev atlas antiqus Stev VIII in XI). For-biger (Handbuh der alten Oeographie III. pg. 582) mi-sli sieer, da je obsegala stara Karnija tudi vse Kranjsko? denagnjem pomenu, ata nj<gova misel seopirale na podobnost imen Karnija in Karnijola in stoji v na-sprotji z naj veljavnejimi starimi geographi Plinius, Strabo itd.
Carniola pa nij ni5 druzega, nego „mala Karnija. More se toraj tudi le v onih mejah cele Karnije iskati. Linhart ima torej pmv, ee terdi (p. c II. pg. 154), da je Pavel pod Karnijolo raaumel najpoprej dezelo, ki leii tik Forojulskega (le ne spada k njej ziljska dolina) in tudi Zeussovo mnenje (1. c), da je bila Karnijola ona deiela proti vzhodu, katera si neso BVojuIci podvergli. je pravo, le da se pod Karnijolo iz poeeika nij na Kranjsko mislilo. MCarniolaa je bila torej Pavlu D. sedanje Gorisko, zlasti Nj*^gov srednji io severni del Po^a-si se je pa pojem BOarnioIau razslril ilaljo proti vzhodu ker so na i>beh straneh julskih Alp enaki prebivalci stanovali.
Gotovo nij prazno Linhartovo mnenje (o. c. H. pg. 155 in 156), da so zaeeli v IX. in X stoletjt Kranjsko zarad tega wCarniolo" imenovati, ker so na§li neko podobnost med iineni Krajna, Karnija in Karnijola in ker jim pervotni obseg Karnije nij bil ve6 znan. Oeravno Miklosich (Fremdworter in slav. Spr., Denkschr. der Wiener-Akademie Bed. XV.pg.73-140 sub. Kranj) terdi, da je Kranj, Kranjsko iz Oarnia nastalo, bode vendar to i'me ber^kone slovenskega izvira, kar tudi veeina nem-Sfeih pisateljev priznava) ker se to ime §e le s priho-dora Slovencev prika^e in ker listina Ottona IL iz 1. 974 izr*eeno, pove da se BOarniolat< po domafie, z ljud-
ima tndi za vse drzave dnjuti postave o tern, kako za-dobijo tujci oraviee drzavljanstva, potem kako se imajo kaznovati velika izdaja v skodo zaveze, ponnredbe de-narja in obligaeij i/.danih od zavezrie vlade, V njegovih rokah so poMe, ielezniee, zuvezne caste, pravica denar kovati in papirnuti denar izdajati. On ima za 8plo» §no dobro m.mm'ih drzav skrbetl, in potrebno za* vezne tirade po poirebi vstanovl,ati in vzdrzevati. Vfli predlogi o iiiiancinJ) zadevah, in Miii prevdarki za za-vezne potrebe smejo pa izhajati lo iz zbornico poslancev. Ta jih pa vendar kakor vsak drug! nacrt postave poSlje v senat, ki sme Nrodlagati pristavke in popravke, Zbornica poslancev ima tudi kot zastopnica vsega ljud-stva pravieo in dolznoHt zavezno uradnike brez razlocka ZHrad uradnih pregreskov zatoSevnti pri senntu, ki je v takih pravdah sodnija. Kongres pa ima Iotisti pravice, katere rau je zavezno pisino b.rekoma zaupalo; vse dru-go, kar nij v 1em pinmii omenjeno, pribrunjeno je po* sameznim drzavnm in Am«rikanskemii ljudstvu. Ko bl tedai hotel kongres prestopiti svoje meje, bili bi njego-vi sklepi in ukazi nieni in neveljavni, noben drzavljan, nobena javna uradnija bi jih ne smela izvr&evati in sodnije bi morale vsako pomoc odreci. Ustava obsega tudi nekaj to<Vk, vsled katerih ne sine kongres mkdar skrc'iti svobode v govoni, pisariji in tisku; ou ne sme nikdar zabraniii mirnih javmh Ijudskih shodov; nesme diiavl.anom prepovedati orozja imeti in nositi; ne sme kakej cerkvi nobenih prednosiij podeliti, tudi ne dednih predpravic ali pleinstva vpeljati. Svobo§6ine sme kongrei vstaviti samo pri nevarni ustujt ali pri napadu zunanjih sovra^nikov, Se to javna varnost zaliteva.
6as kongresovega zborovanja je v ustavi odlocen, in udie se zbercjo vslud postave brez poklica. Obe zbornici zbornjejit po potr«bi, tie smeste pa po no bene in na* cinu zdaljsa'ti dobe svojega sluzbovanja. Eksekutivna oblast sine sicer kongres, ce ne zboruje, izvanredno skli-cati, pa le sklicati; ne sme ga odloziti, skleniti, ali co-16 ga razpustiti, katore vse so praviee, ki dr&avniki jik kot potrebne da j a jo eksekutivni oblasti v monarhijah.Se ve, da so po.slanci in senatorji neodgovorni in nedotakljivi.
Naj visa i/.vrsevaJna oblast v zavezi je zaupana enemu samemu, ki se imenuje predsednik zedinjenih drzav. Ustava terja, da mora biti domorodec, da je do-
skim izrazoin (vulgo) „Chrainmarcha" imenuje. Vdru-gi listini istega leta so bere: In regione vulgar! voca-bolo Chrene", kar Safarik od tod razlaga, da se je takr.it mesto k r a j k r e izgovarjalo (Safarik c. c. II. pg. 336). Krajna je bilo torej domafie, slovensko ime, a OarninJa uceno, diplomatigko.
Carniola za Kranjsko in Carniolenses za Kranjce je prislo pri udenjukili skoro v sploSno rabo. Tako pise Linhard, Vita hudovici iraper.K I. 820: wOarnioienses, qui circa S-ivuin flavin in habitant et Forojuliensibus pene cositigni sunt'. Ta „nene" kazo, da je vendar med Forojulskim se druga dezelica leiala, t. j. GoriSko, ki se jo pa ravno zaradi soroclnih prebivalcev bolj Kra-njskega pristevalo.
Geographns'Bavennae (S83) nam je le po izpisktt znan in ravno zar«i li tegi so njegova porofiila o Karniji in Kirnioli ako zin.^ana. On pi§e- IV. 37: (Alpes di-vidunt) inter Carantanos et Italiain, inter patria/n Oar-nium (Carniain? et Italiara: qaae juga Oarnium ab atitiquitus Alpis Julia rtin IV. 21 :„ Juxta ip=am Vale-riam (spodnja. Pannonija) ponitur patria, quae et Alpes, Jnliana anniqui't«s dicebatur. Quam patriam Oarneoh (Kranjsko?) qui Valeriam patriam, ipsi eandem deserip-sere Pliilosophi. In qua Oarneeli patria fluvius, fiui di citur Corcac'(K'rka)."
V tej zin^njavi ss elovek tezko zavel*. Oarnt Garnoola in O.irn-'eh se vur-te ena za drugo, a strog locitve med t«uni p.)j^mi ni z:ipa*i5 nilcier. Izra^ Buir neola pitria" kiz% da je uas gao^rapn Pivlovo zgodo vino poznal. a znven sa drug* viiv rabil. Vtdeti je kakor'bi mu vsa ta tri imnna eno in isto pomenila,
Toda vernirao se zopet k  naSemu  textu.    /
Beneslri Slovenci so se bill berzkone spomo^jo go-
-**
vrSil.35 let, in da je 14 let v dezeli stanoval; na pre-mozeuje pa na stan ali na vero postava ne jemlje ob-¦ zira. Presidenta izvoli ljudstvo le po volilmh inozeh. I Tsaka drzava izvoli namree toliko vtd.lnih moz, kolikor ima stareSin in poslancev. Ti se zb»-ro v vsaki drzavi enakega dne in glasujejo po lntkih. Ce ne dobi noben kandidat nadpolovicne veeine glasov, po frm ima presidenta voliti zborniea poslancev pri kongresu, v ka-teri glasujejo za ta slu&ij poslanci po drzavab, ki ne sme-jo biti U cas uradniki v sluzbi pri zavezi. drugih izjem nij.                                                  .
President sluzluje 4 leta, on dobiva iz zavezne de-narniee od§kodbo v zacetku 25.01)0 doiarjev na leto, in ta odSkodba se ne sme v teh 4ih Mill ne zvisati ne znizati, tudi ima stanovanje v mestu Washington, drugih dobodkov ne sme prejeraati ne od zaveze ne od posameznih drzav. K.«dar nastopi sluzbo, prised, da bode svojo sluzbo zvesto opravljal, in koHkoi mu megoee zavezno ustavo varoval in jo branil.
Ta zavezni pmlsednik ima velike in vse tiste oblasti, ki je potrebuje za izvrsevanja postav, in je pri tern poslu neodvisen od kongresa, kakor kongres od njega, vendar pa je kongresu odgovoren. V postavoda-janje se ne fame vtikati in se ne more ne sum, ne po svojih ministrih in drzavnih tajnikih, ker nij urn nihce od teh pravice v kongres stnpiti in tain govoriti. President sme kongres le dopisatati, ima pa vendar pogojni vc to, to je on sme za dobo 6. meseev vpoljavo od kon-gresa sklenjene postave ustnviti. On je naj visi po-veluik vse armade in ima pravieo pomilostovanja pa le za hudodelstva soper zavczo. On suiepa d«zavne pr.god-be z zunanjimi drzavami, pa le z dovolitvijo senata, in imenuje zavezne uradnikt*, toda senat jih mora potniiti. Zavezna ustava je ustauovila tudi 3. glayni faktor dr-zavriega zivenja: naj viso zavezuo soslnio v mestti Washington-u, pa nizo zavezne sodnijo v raznih dr-zavah.
Zavezno sodnijstvu ima razsojevati le vsled tozbe podane od kako str.mke in siei-r o tem? ali so z ustavo strmjajo ali ne postave, skii-piin ukuzi postavodajav-nih in jzvrsevalnih ne samo zuvi-znih oblastnij, te-muc tudi posatneznili drzav. Dalje ima razsojevati prav-de, ki /adevajo posl;mee in druge pooblascenee tnjili drzav ; oravde. ki" zartevajo momarstvo in admiralit *tno refii; pravde v katerih je stninka zaveza saina, pravde, v kat«M'ih so struuke posamczne zavezne drzave; ali v katerih kaka posamczna drzava tozi drzavljana druge zavezne ali tuje drzave ; potom v pruvdah med zavez-nimi driavumi ali njih drzavljani in tujimi drzavami, in koneSno v pravdah mod drzavljani zaveznih drzav in tujci sploh.
Sodnike znveznih sodni] imenuje zavezni predseu-nik s senatom vred, a ne ludstvo. Vsi ti sodniki so po-polnoma modvisni, imenovani so za 6as zivlj^nja, njih plafia se ne sme znizati in odstaviti se smejo 1b zarad preloma sv(»jih dolznosti, ce jih zborniea poslancev za-tozi pri senatu, ki je njih soiinik.
Posamezne drzavo nnajo demokratiune ustave, to ustare in njih postave pa ne smejo v nasprotji biti z zavezno nstavo ne s postavami te zaveze, ker je nad vse-mi zaveza ali union.
Muchard razlaga §e na dolgo velike prednosti te nstavej ki je kaj novega v zgodovini, vendar pravi na koneu, da je izvrstna le za Aincrikaiice.
Pri vsi dobroti nij m»gla zabraniti vplike strasne notranje vojne zarad suznih. Zavezne oblasti so morale
eksekvirati in kaznovati nepokorne jnzne zavrznike, ki so se spuntali. Kakor sjno vidli, je vendar Svajca v svoj prid marsikai pr»naredila po tej ustavi, in tudi kaka drnga drzava bi menda mogla kaj posnemati: ee druzega ne, posnema naj pravifinost iu enakost rai'd za-vezniki. k«*r je to teraeij in pogoj mirn in ofi^inka.
Mozje, kat«>ri so naj vec pomagali, da se je taka ustava, zlozila bili so: Washington general, Benjamm Franklin v mladosti tiskariti stavee potem knigotrzee in pisutelj, Adams, Hamilton, Jeiferson, Madison in mnngo drugdi; ker so te dt-zele tacas imele dosti mozt ki so se odliknvali po taientu, cistern znacajiT in vseh politicnih kropostib.
Da so pa mogli ti mozje toliko storiti, vzrok je, da so Amerikanei teh deH'bui politicno zrelo, jako domoljubno ljud»tvo. Bili so iz Evrope ne kot postopaei in lenuhi pribli, temuc bill so vecid^l omikani, navdu-Leni, mozp, ki so E\ro|»o zapqS&ali, ker so jih tam preganjali zarad njih politicnih ali Terskih iih»j. V novi domovini so po svojih mislih zivtdi, dezeh* ze v zacetku svebodno vredili, in otroke odgojerali po svojih uzo-rih. Zato in ker so tudi okolnosti ngodne bile, posro-cilo se jim je, da so kaj posebno «ii>bn«ga insfbi pri-mcrnegH usnovali. Lvisledki so volikanski, saj jb obeno znano. da so to dozeie v kratkem casn v vsaknn obzi-ru razcK'b'Ic, dajezdaj zaveza severno Amerikanskih drzav mogo'Mia, pon -sna   elevlast.
_________         (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Dornberga dne 14. aprila. (Izv. dop.) Na p-riit-nih bnrjw se jo raznesla po vscj Vipavskl dolini in se didje vest, da so v Selu blizo Cornic, na trtali posest-nika B'i'biic-a zaslodiii najvecega vin.-.kega sovraznika: trtno us phyloiiero. Vsi vinorejei so so vsled fega hudo pri'Strasili iii kaj bi so ne? s'nj bi jib tolika ncsre&a popolncMii potlaeila.
Hitro k» sein pozvedel sploSno govorieo, katera je tudi po Dorubergu strah siriti zafienjala, spoznal sein za svojo dolznost, pivglodati na lien kraja, kako in kaj da je. To moram p-6i, da se mi je vest koj s pricctka eisto neverjetna zdela, ker je v zimskem Casu naj teze, skor'j nomngofee phyloxero zaslediti in apoznati. Spozna se jo namrec najiiavadnejge in najlafce na trtneni perju, katoro, kadrr liudobna us korenicice razjeda, bledeti za-cne in rumenikasto postaja; trta sama zacenja v rasti zelo pesati in kaj malo pogauja.
Trtna us ne zapusti nikdar korenieja, da bi se na povrsji pokazala; le v jeseni, kedar postane krihtta, leta po zrjiku oh)li. pa se ne nabira okoli trt, ampak i§ce le perje, kamor bi svoja jajcica zalegla. Pyloxera je tako majhna zivalica, da je uavadno nij mogoce vi-deti s prostim ocesom, ona je rumenikaste alt pa uma-zano zelenikaste barvc. NarocniKi „KmetovaIca" je po-sriajo po popisu strokovnjaka gosp. BratuS-a; tudi jaz tern o svojih izvedbah v Klosterneuburgn -Kmetoval-eir porocal, toda slav. urednistvo nij se priobcilo mo-jega clanka. menda prav zato, ker me je gosp. BratuS prehitel.
Mrces, katero sem nasel v Sein je pa vsa druga-cna; ona je prav dobro viclljiva, siva zivalica, storici podobna in spada gotovo tudi v doticno vrsto ; ona se nahaja pod lubadom trtnega sfcebla in sicer po vec sku-
I       III        ,-------¦   |     Mill J—I
paj. To zival sem tudi drugod po trtali uze mnogokrat videi in da zdaj- se se nij nikdar sligalo, da bi kaj sko-dovala. Trte v Sein so res nekoliko vpehane, a to gotovo ne zaradi teh zivalic in §e manje zaracli phjloxe-re, o kaferi nij ne sluh*, *mpak vsled trtne bolezni, katera, je tudi lani tukaj skoro ves pridelek pobrala.— Da.trte po tej bolezni pehajo in v6a§ih celo usahnejo, je dognana, zalcstna resnica.—Strah je po tern takein cisto ueopravicen in to tern bolje, ker nij v Selu tujih trt, katere bi se bile zasadile, od kar se sliLi o trtui u§i in tudi dolgo poprej ne. Tudi je trtno korenicje poYSod Cisto in zdravo, kar je v tern oziru naj zaneslji-vejSe znamenje,
Ys:ikakor je pa hvalevredno, da posestniki pazijo na svoje trte in da svoj sum vselej razodeneio, kedar Li se zdelo, da so zapazili nevarni sled.—Jaz od svoje strani sem spoznal za svojo dolznost, da sem v tern primerljpji Selske soaede potolazil in jim vse razlozil, kar se ki: je glede phyloxere potrebno in primerno zdelo.                                              France KerSevani.
Iz gornjega Krasa 4. aprila 1875. (izv. dop.) Nekoliko rini pred prihodom Cfsarjevim v Trst razposlana je biia od okrajnfga glavarstva Sezanskega noka okro-znica na v>e zupanije, obfiirrske nacelnike, duhovstvo in Sd.stvo, da naj obilni pridejo pozdravit cesarja na bliznje postaje z-lezniske. V okroznici je bilo zupanom naroceno, da naj skrbe, da se postaje primerno okin-cajo. De/elna vlada v Trstu pazeli, da „astave nimajo drnzih barv, kakor cesarske ali avstrijske, ne smejopa biti nemske, laske, ali pa slovenske.- Da prve dve v n*iLem glavitrstvii ne bi bile primerne, se samo po se-bi razum^ tega bi Se opomniti ne bilo treba, saj tuktij ni ne Ntmeev ne Labor, da so se nam pa prepovedale slovenske zastave, to nas mora zalit.! Davkov sloven-skih se vlada ue brani, pokazati pa svojo narodnost pied svojini ci'sarjcm to nam ni vec dovoljeno! Slo-vencem ni ia upati bolje prihodnosti!
Se rtna se nam pa tudi fie prav Cudna zdi v okroznici do zupanov blizo divasko postaje. G. glavar okin-canje postaje divaske priporocevals'i, opozoroval je zu-pane, da naj se z nekim g. Polakom, kasirjem Frohli-hovega zelezniSkega podnzutnifitva v Divaii /.astran ozal-sanja postnje v dogovor spuste, kaj je hotel s tim g. glavar reci, ne moremo prav zapopasti. Zna biti je on te misli, da bi bil znal g. Polak naj bolj okusno okincanje postaje dovrsiti, pa mi bi bili, ako bi bilo res potrebno, uze brez njega opravili, ali pa zna bili je bil drnzih misli, da bo g. Polak okineanje sam na stroSke poduzetniStva Frohlichovega preskrbel, ali vsaj kak zdaten znosek v ta namen daroval.
Kdor je zg. Polakom do zdaj koliSkaj opraviti irnel, ga je moral spoznati, kako varcon je on za po-duzetniStro, kako teSko so loci od vjjakega krajcarja; nar manj trikrat si ga 5e od vsih strani ogleda, preden ga mora izpfacati tistemu, ki si ga je krvavo zasluzil. Koliko pa je res imel voljo g. Polak za okiu&aaje sto-riti, pokazal je stem, da ni prav nic naredit. A ko bi mu bile soscsko vse potrebno vkup znesle, putem bi bil vze kaj storil, da bi se b.lo potem po svetu trobi-lo, da jc on in poduzetnistro toliko in toliko storilo. Kjer :»:i g. Polaka in celo poduzetniSlvo pozn^mo, &\ nisnio v noben pogovor spuscati. hotli in prav vesdi bi bili, ko bi nam ne bilo potreba s to kotorijo prav nit* opraviti imeti.
ebia juxta Souwam). Po bertinjanskih virib (Formentini. Beitriige zur Ges«diiehte v (iorz) bi bilo takrat UoriSko Korosk*'inu pripadlo(?). L. S2b izroci Ljudevik Pobo-zni svojemn sinn Ljudeviku Nem^u z bavarskim pod-kraljestvom tudi Korosko. V naslednjem casuje ostala ta dezela v oblasti bavarskih vojvod, pod katerimi so vladali razlicni groll Korosko Dflmmler, sudostl. Mar-ken, Arcbiv i'. oest. Gusch. Quellen X.
Yerjutnej.se je pa, da je ostalo Gorisko 1. 828 pri ForojuLskem. Vsled verdunske pogodbe (1. 842) dobi'i je Forojulsko kot del Italye ccsar Lotbar. Ta je pos-tavd za mejnega grofa svojega svaka Eberharda (846 ali 8i8) L. 8J57 mu je sledil sin Unhroch (Hunrock) in krog 875 brat poslednji'ga Berengar, ki je 1. 888 do kralja italjanskega dospel.
Kedo je Forojulsko ol 1. 828 do 846 vladal, nij znano, knzo se pa, ila s<^ mor.de takrat v dezeli jako anarhicne razmere vladati. Andreae Bergam. Chron. cap. 13 (Pert/, SS. III. tig. 235) pise: .^tulta fatigatio L-tugohardi et opr-ssio a Sclavorum gens sustinuit us-i{Uh liuin imperator Fiirojulanorum Ebherardo principem constituit "Slovenri so tore} zopet ponovili svoje sovra-zne napade na Forojulsko Vendar si ne smemo pod tern kaj posebnega inisliii, nego le mejne prepire, kakor so se se v poznejih stoletjih med obema dezelama pogosto pripetili.                                      .Simouides*
*) Presrcna hvala za hvrsf ;n listek, bitori ftasc citatelje poscbao zanima in Vaui zagofcov!,}* antjniijc nase<?;i iif»ro<ia. da mu kot ho prav ml:wli im>c post.»nct<s vaina   zasloiub.i ua polji ucenosti.—
Z vosilora. (ta bi Vase peri> se dostikrat p'osvctili domari «<f.nii>v:?ii, Va» prcsr«:no poztlmvljamo!                    Uredni
rXSkih*, morda na njih prigovarjanje, Forojnlcem  uper-li. Zato je hotel Katehis te posjeiinje kaznovati in zato | je^ berzkone ob Nedizi na Tolminsko udaril. A da daled ; nij prisel, kaze Pavlovo pripovedovanje.  Kakor se da iz j zadnjih besed nj»-govega jtomanjkljivega  poro&ila  side- | pati, moral je eelo pred Slov«*n»-i   naz'aj  na   Forojulsko bezati. Vendar to nij beneskim SIovencem veliko knristi-lo, morali   so berskone tudi pozneje davek Forojulcejn pla5evati.
To so zadnje vesti, ki je imamo iz Pavla D. o Slo-veneih.
IX.
Kratek rezultattega preiskovanjaje, da so Slovenci | od svojega prihoda vnovo domo\ino pa do polovice VIII. stoletja svoboilno in sami za se pod svqjimi zupani   zi-veli,. izvzemsi zdaj ve6a, zdaj manjsa pritiskanja  od a-varske strani, kakor a. pr. v srednjem veku od turSke.
Tudi se je iz tega razvidelo, da se goriska dezela razen njenega ravnega dela ze za Langobardov nij vec Stela k Italiji, kakor popnj p«.d Bimljani. Pod Karolin-gi je bila sicer zopet Forcjulskfmu pridruzena. To ad-mmistrativno z<!ruzenje ostalo je, dokler nij Otto III. I. 1001 gqriske grofije ustvarii s tern, i!a je Forojul-Nkemn grofu Verigaudu (Verihenu) daroval polovico Gorice z okolico, ki jetorvy zo zunaj njegove grofije lezala(Prim. Czornig o. c, 1, pg. 629 631)
A svoboda Siovencev nji v(»5   dolgo   trajala.   Od Langobardov se jim sicer ni.i bdo nie bati, kf-r so ime-li zadosti s papezi in Franki opraviti.   Toda ko 1. 748 Avari k«ro§ke Slovenee nnpadejo. (njih cvetofie poljedel   i stvo jim je obetalo bogat plt-n) pokliee koroSki vojvoda • Borut Bayarce zoper tulik. ga sovraznika na pomoc.   Ti res pridejo in prepode Avare, a uterdijo tudi svojo nad- ; ,    *) Primeri: Terdina, zffocl. slov, nar. pg. 35                     j
oblast nad EoroSkimi Slovenci.   Bavarski vojvodo so bi- I li ze poprej od Frankov odvisni, a 1.   78^   poslje Karoi I Veliki upornega Tassila II. (748-758) v samostan in u-nici bavarsko rodno vojvodstvo. Tako so prisli tudi ko- I roski Slovenci pod Karola.                                              I
Istega leta zgnbili so   tudi juzni   Slov^mei   svojo I svobodo.   Karol premaga 1. 774   huigobarskega   kralja I pesiderja in zdruzi njegovo dezelo se svojo. Tudi Foro   I jnlski vojvoda bi se bil moral udati. A Rotgaud (Rotcau- I sus) in vicentinski vojvo !a Gaiilns   **)  po^tavita  Fran-kom pri mostn na Livenzi ter je preniagala. Vendar ja I je Karol z obljubami na svojo stran spravii   in si tako I tudi Forojulsko prisvojil.   Rotgaud je ostal vojvoda (Andreae Bfrgam. Ghron. Pertz SS. III.   pg.   2?$4).   Toda spunta se zopet na korist Desiderjevega sina   Adelhisa j in 1. 776 ga Kirol premaga ter odstavi.   Tako so Fran- I ki tudi od te strani Sloveneem priblizali.                        I
Got wo je bilo, da se Franki ne bodo usfcavili na I meji tnirnih Siovencev, nego ih si bodo tudi tt^ prisvo- I iili, zlasti ker so hotwli zalej stoiece Avare pokoriti. I Zarad razpora med Franki in Byzantinci napade Karo-lov sin Pipin 1. 778 Istro in Linburnijo t-r si podvi«rze I pri tej priloznosti vse Slovenes tija v Pannorujo. S frunkovsko nadviado se za&enja nova doba v Slovenski I zgodovini.                                                                        [
Sa isfpga leta uredi Karol v   Ratisboni  novo pri- j dobljene d-zle.   Naredil je iz    njihn   marke (krajme), katere je izrocil Frankoskim grofoin.   Forojulsko z' G«»-riskim in morda   tudi   Istro je  spadalo   k   twvizanski | rnnrki, katern je rlobil mejni grof Marcar.   Marcarju je sledil 795 Erich in Eriku Gidolaus (Cadolacb) 799 819 in tnmu zopet Billerich. Ker se n j bulgarskim   napa- I dom usp §no branil, ga odstavi Ludovik Pobozni 1. 828 in razdeli njegovo marko na 4grofije; Forojulsko, Istra | z delom Kranjskega, EoroSko in spodnje Stajersko mar- |
Iz Velikegadola, 18. aprila 1875. (Izv. dop.) Ker sem v listu Soee omeail, da obginska volirev ni bila redho dovrsena, naj denes se dostavim, da tega bil je veci del kriv na§ zupan. Pozvedil sem, da je zupan se \ • pred Tolitvijo govoril, da ako ne bo volitev njemu po volji, ah&s De bi bil on v novo staraginstvo izvoljen, da stori tako, da bo volitev uniceua ali zaylefiena. Bes se tudi tako godi, da se volitev se 5es dva mesca zayla-cuje in znano je nasem obcmarjeni, da tt<ga je ve&clel kriv na5 gospo'd Supan, ne vem prav zakaj, pa zdi se mi zato, ker ni bilaj.a dan volitve proti Valantinu Trobi-cu zaradi enakosti glasov njega srecazadela, dashavno bilo je vse tako'napeljano, da mnra gosp. zupan zmagati tudi pri  poskuSnji srefie se zrebanjera.
A sreca bila je za zdaj pravi<ma,ker se nijdalaslabo rabiti. Iz vsega pa se vidi, da na§ gospod zupan kaj rad znpani, kajti na nekatero pntozbe soper volitev in sporocilo g. zupana od 25. marca je glavarstvo v Sezani poslalo vso zadevo in vse pritozbe namestnistvu v Trst v razsodbo. — To zavlefcenje pa je prav po go-du nafiemu zupanu avadi ker mej tem casom Se b'hko uziva veliko sreco tor kot ziijian po svoji na Se lehko glavo po konci nosi in otale prav po ufienjasko na nos pritiska.
Na Dimaji, 16. apri a (Izv. dop.) (X a s 1 e d k i c e s ftrjevi«ga p o t o v a a j a, — D un a j can i i n B e-n e 6ani,—0f e nheiin in s v. oc"e,—liud o d o j s ta, gledis6a—doktorand Wiesinger,) Oesarjovo po-tovanje kaze uze zdaj posebna nnslcdke. Kake pa ? Ali so moreda ftrnooke Bime&aiiko svoje nekedanje sovra-Stvo, katero so gojile zop«r vso zvcnaj Beneski-ga b»-zeco armado, kar na enkrat spremenile v najgoreco Iju-bezen? Ali moreda ne Skilijo \vL irzaski in goriski itilijanis-simi boljV proti uniazanent»inu Tibru nego proti Ml«-pi rnodri Donavi"? 0, preduo bode to pomdialo, pmde So mnogo uAsa, v deselih kt\h kaj tacega Slovak lc pozabi; a znnmenit nasledek cesarjevega potovanje za tiase leh-kozivne Dunajearie je tu, da se s.'daj iz dolzili porocil in dopi^ov uee spoznavati vsaj tickoliko wise kraju, na-ro Ija.Utvo iu njegove obieije. Le gloj ga, dunajnkega iilistra, ki ti fcita prierni kavi sodij eesarjevo potovanje tako zeljno, ktikor pred m»Hetvra dnij Ofenheimovo obravnavo. Pnje je vodid samo to da jiizna zeloznica peije v Iieiintku, Rim. Italijo, sedaj ve tudi, da ob tej ftrti lezi zel'tia Oorica, da se njen glavni trg „Travnik" % inieiiiije. Tudi to ve, da mora na Goriskein vsaj ne-kaj Sl'oroncev bivat:, k«jr je dez. glavar grof Coronini «"«irja v obeli dezelnih jezikih nagovoril. Sploh so in .m roC'i. g'i nij v* tite.li ob/.irib natanj^nejoga novt-ii ,.stva, akopram vSasih pristranskoga, nego je dunaj-sk>. Vendar tudi tem novinarjiun v&isiii spodleti in riorek, ki razmure pozna, rnora se ;im nidioto smijnti. Tako j>ripove hije neki dopisnik, da je s Krasa eez So-v'm most v (J.irieo ilo3t»l; <lrugi pise, da je bivsi ce-sarjev odgojitetj atari grof Ivan "Ooroniui, sedaj deiel-ni glavar: in trotji z--»p.»t trdi, da y* P»da dahnatinsko, m^^.to in da je moral baron R.mJ.c trikotnik posoditi skoia Dobrilu, ko je v uiorjo palsi svojega i/.gu-bii; i. t. d. A naj bo t >, kakor hoce, to je gotovo, da se jo dii.iajski tiiister iz teh dolzili porooil v«'iv: nau-«il o naSili krajih, nego v vsch svojih solskili letih. Znano Vara je, kako navd»s>no je bil nas eesar v Bo-ttetkahspivjet, kolikor ol italijanski'g.i !jnIstva, toliko od kraljeve ro.Ioviue. Dstnaj.sko ine^tno vtiiivSinstvo, katero se nij ualojalo tako vfciir*a>tat'ga spiejenui, hottdu jo beneSkemu >t-\re>in<>;va %a>'adi t«.'gr» poscbno zahvalo i^reei, a wis ziipan, dr. Caj. Felder* jf; doticni prolog men la na viSo povelje kar brevi manu uplfiiil. Zani-mivo je pri t'in, da so n'kateri dunaj.ski occtje to svo-jo namt>ro Ben*eanaiu tulegrafi&no uze naznauiii in da je „Gazetta di Venezia* s»j isti v«»cer poseben iztis iz-daia, na kal^rera j;.* bila poles osarskih in kraljevili napitnie tudi ta zalnala tiskana Podesta Mayr in aindaco Fernoni b >sht m<}n la zastonj cakala na to zahvalo.   0 ti neusmiljeni, ugrabljivi tVld^r!—
B'inliaiis biva S!1 vedno v Italiji, in bas tako Ofenheini. Prvega, kakor pripovednjeio, nij hot<al ee-s\r sprejoti. zadnji je iskal bozje poinofii pa pri sv. o i}tii, Vpeljal ga je—tako pise Pr.~brat necega iiflm-skvga bankiria in pap.'Z mn j» t-.iaj dt'ial; „E' vero. imborsare non si la^cia nitrite dalla benediziono apo-stolic:it ma ... . Swti o«e so gtjtuvo vso Ofenheimovo obravnavo citali in tedai tudi pom^nijiv zatozenLev izrek, da z moralo nij se nihee z lezaic sezidal t
Tolst grizljpj so lukajsn.ii listi zopet dobili. Se nij dobro potihnil sum o sirasauskein umoru, katerega je doprinest-1 krojac Pokorny naJ svojimi nedoraslimi fitirimi otroeici, uze imamo zopet drug tako divji cin zabiljeziti. Zv^naj mesia, ol skotskih vrat dalje pri Weiehringu stoji na samoti krcma «k kraiju Sobieske-mu." Tu sem prisla sta dva moena, odli<iiio oblecena potepnha. Pila sta ga prav posteno do trde noci in po torn sta z gospodarjem so kvartala. Po noci sli§a-la je spat odsedsa bisna dekla neko vpit e, a zmenila se nij zato, 5e5, da je moreda sanjala iu zjutro nasla je gospodarja in gospodinjo v krvi lczeea. Eokovnjaea, ki sta to stragno hudodejstvo neinila, pobrisala sta jo skozi okno, vgrabixsa vse, kar j« bdo' kaj vrednega. Policija je razpisala na njiju glave 400 gld. To je v kratkem easu drugi cin, ki posebno objasnujn veliko luestno zivenje, in dunajski predmestni novinarji opi-tiujejo vse to* prav na dolgo in siroko, samo da si pri*
vabijo veliko narofiaikov mej nizim  Ijudstvom    kar «e jim tudi posrefii.   Gola spekulaeija !!—
Ko so bili egiptovski lonci he polni, ko Bunai in
Avstfl\*«?vatB H?7'nala §0 borsneg^ poloma. tedai rasla so gledi§5a in Dunaji, kakor gobo po dezji 'Tedai so rekli, 5e jam Pariz nad 20 gledisc\ zakaj bi jih Du-naj no iinel in res nashda so tudi tukaj Stadtteater, Residenztheater, komische Oper i.t.d. Godilo se jim je ob casu molznih krav prav dobro, sedaj pa ali vsai cez luto dni.j bodo gotovo zaprta. Pri teh okoligeinah upa Diina) komaj dvoje vzdrzevati. Se dvornima gio-discima, katen sta od drzave tiodpirani, godi se prav slabo. Dvorna opera ima letos naimanje pol milijona lzgube in bizkone bode moral drzavni zbor zopet ne-koiiko milijohov podpore iz ljudstvenega zepa dovoliti In 5e momjo avstrijska ljnd«tva za razveselj^vanje Du-najfianov plaftevati, zakaj bi vlad.*. tudi slovehskega gle-di§6a ..e podpirala? Enaka praviea vsaeemn narodu toraj ne le nemskemu, tudi naieinu! Ko bi slovenski dramaturgi le osmi did tega dobivali na leto, kar do-biva eiia tukajsnjih dvornih plosalk v balletili, bi bill gotovo zadovoljni. Pa tudi nij moglo druga^e prijti kakor da je nastal straiunsk deficit, kajti skoro vsi ravnatelji do sedaj so bolje gledali na straiansko dra-go garderobo in dekoraeijo, nego na notranjo veljavo bodisi op«»re ali dramatize predntave. Da lie bo pod novira vodstvom nie bolj^n, sklepamo u^e lehko iz tega, da nij Jauncr uLe v Karlovim gl«»di§6i na nifidni-zega gledal, nego na efekt. In lehko^ivni Dunajean je takoj navdufien, samo 5e mu zivega defanta poka^eg.— Doktorand Wiesinger, eden glavnih stebrov ec-clesiaa militantis, in ki je znal uze kot ^estlotni di'6ko Mo6o na§" od sprcdaj in zadej moliti, ureduje od prve-ga aprila sem Gtuneinde alias „gemeine Zeitung." Nasi duhovniki jo bodo odslqj naprej ^e raji dituli in no bomo miduzev pogreSuli.—
Politi^ni pregled.
Cesar jo bil 16. t, m. v Sebeniku, kiler ga je slovansko Jjudstvo navdndeuo sprejelo, 17. je bil v Skradiiiu, Kistanji in Kuinu, 18. v B.)r-liki. 19. v'Siiyu, obiskal jo tadi velikanski slap Krke. Povsod ga je ljudstvo % iiHJvttdeiii navdnSo-njem sprejelo in prav po slovansko, ker tarn nijso bile Kabraojeae narodae ssastave in drugi narodni obiCaji, t»l<o na priliko so -Dalmatiuci tudi povsod dozdaj cesarja sprejeli oboro^eni s pusko ia hm-^arjein. - Cesar je jako zadovoljen so sprojemom in je vefikrat obljubil. da bo skrbel za razvoj Dalma-.iije; vidoi in prcpri&il se je zdaj, da dalmntinski Slovani so zvesti in da jih je ob svojem Sasu le samovoljnost iiekaterih krutih birokratov silila k uporu. Tudi se je Cesar prepricati moral, da na podlagi %pravega narodnega poduka ZKinore dozdaj zanemarjena Dalmaeija hitro napredovati. Kakor so slisi bode eesar §e do 10-12. maja potoval po Dalmaciji. —
0 deMnih zborih nij §e zmeroni nic" vaznega porofiati, k veCem to, da so slovenski poslanci v Stajerskem zborn dr. Vosnjak, dr. DominknS in dr. Srnec stavili interppllaciio zarad novega dezelwga in volilucga roda. - Vhula pa menda dcz. zbomm hoce vzeti se c»>lo pravico iuterpnllaci.je, kakor je to razvidno iz objav v ^Grazcr-Zeitung* in naine-stnik stajerski se je baje zarad le ssadcvo odpeljal na Danaj po instrukcijp. -No, vsak dan so slisi kaj veo, kako gre v Avstriji svoboda rakovo pot. —
Na Ceskem se podpisujejo peticije na dez. zbor za pravicuejsi volilui red in za <?esko univerzo.— Menda vse bo   v steno, dokler imajoNeinoi vefino.
Na znano brosuro od nadvojvode Salvatoija prisla je kot odgovor na dan druga menda pruska brosura, ki Avstriji odsvetuje prijateljstvo z Kasko in svctuje zvezo z Nein§ko ter pridiguje, naj Av-strija skrbi, da. si    prisvoji balkanske dczel?.—
f udno je, da vstanoverui in madjarski listi tej zadnji ideji protivijo, pa vemo kam pes taco moli; oni se boje, da s tako pridobitvijo ne postane v Avstriji slovanski element premo&in.—
Ogrska vUda je vnicila zadnje literarno pribe-^ali§(5e Slovakom: slovasko matico; z lastnim naro-dnim denarom vstvarjeno gimnazijo jim je u2e po-prej zapfla, zdaj naj jim Ogri se propovedo pod kaznijo slovaSko govoriti, potem imamo na Ogrskem lcp izgled azijatske civilizacije.—
Ka inostranskem se nij nifi kaj posebnega go-diio, razuu to, da je nemski dr^. zbor sprojej. po-stavu proti Skofom in da se Nemci ie zmeTom boje vojske z Francozi ter se bcjeci uze zdaj ozirajo po prijateljih,—
ff>ezehii /Jior fton i$ki.
Druga seja dne 21. aprila ob 5 uri zveder. Nil Gortpl!'        PretiSfl'   gr0?U Strass^d0' <WL   fi
r glav!rjeleP°ifc *' "^ PQdaja Sl°VeSn° °*bo
nniioi Vhl<,ni P.!Vd,°L .ohsegaJ°6 na6rt postave zastran poljRkega varstva se  izroei pravnemu odseku 7 udov v
«rSmrml,n,t*k0-,.adi    ^    VM™      P^Og    ZadovajoS
spieinembedoseuajnemerevmHrieno dezelnfh postavah Olavar uazuani eelo vrsto peticij, ki se :izro56 do-ticriemu odaeku.- Daije priobei predlog katereffa ie I'^lai poslan,c Faganel, da se izvoli odsek 'fufoV? Nimen cla vzame ZoPet j razpravo nagrt postave zastran azaehtve obeiwklh iemlji55 v obcmah poknelene gro-
leta 1863 in da stavi douSne predloge.—Motivaeija tega predloga bode na dnevnem redu prihodnje soji
Dr. Lavrift ftita to intorpellacijo ;
m^odeli na Crorwknra bivajocih Slovencov prltoiba-io* per to, da so pn porotni sodniji mesani slovenski in italjaiuki porotniki tako, da so.lijo zato^enca tudi pdro* tuiki, katen njega in prig povedob mnlo ali tudi nid ne razumejo. losobnn je to slovenskim zatozoneem Skod-Uivo, ali saj jako nevarno, ker no more prestavljena beseda nikdar nam»stovati izvirnega govora in je mno» gokrat eelo nemogo&) liipoma in natanjeno tolraaelti tutre razgovora med /.atozoncem in prieami. Kaj fiudno j« tudi to, da govorijo drzavni pravdnik, zagovoruik in pMlsodmk hvojo koneue govoro v italjanskem jeziku, fie tutu no razuini slovmiski zatozenee besede n«3. Pa eelo slovenski porotnid jih vefiinoma no umejo, ker je le n.alo slovenskih porotnikov, ki so v ifcaljanSchu toliko izurjoui, da bi jim bile jasno ufteno to rajsprave.- To jo vse zoper bistro iu niiun«n porotnih sodnij, vkatedh imajo nmzjo izmod Ijudsiva vzeti, soditi po svoji vestl. vrh tv>ga jo to velika poiratu easu in vzro&iife nopotve-bmh stroskov; kajti zlajsulo bi seporotnikom breme na pel, ko bi ko pokliciili v sluKbo po narodnosti xatofcanoa m bi so tolmac vzel le takrat, kodar ni drugafio raogo-ee, to je, kedar je kak i priea all kak zvedeaec druge narodnosti od zatozenca.
Vs.'ga toga so se porotniki iz slovenskih krajev mesifcn rlecembra preteklega 1 tu preprifali, in so doti-Luo pritozbo podali e. kr. ministerstvu pravosodja.
Zares se nam Slovencem velika krivica godi, ka-tera jo toliko vefea, ker nas je v t«j grofiji dve tretjinl preldvalstvt; tn.li je pod tioribkim Tribunalom ,sado«ti slovenskih porotnikov, torej bi so stvar daia lahko po-ravnati po v lauski interp<4aciji   razvitem nafiinu.
Opir«j-i se na vzviseno nalogo pravosodja in. porotnih so.luij, na ze davno proglaSeno enakopravnost vseh avhtryskiu uaro luosii in na pravicnost te zadeve, pra^a-mo:
Kaj mi-di storiti vlada, da bi izpolnila, kar je o-monjeno y intcrpolaeiji stavljeni v tern dezelnem zboru ine 18. septembra 1874? V Goriei 21. aprila 1875
Podpisitni so: Dr. LavriS, J. Faganel, Dr. Abram Dr. Zigon, Pagliaruzzi, Karl Pollay.Ant. Cerne, Dr Jakopi6
Vladni zastopnik, baron Reehbacli, kojemu se. izroei interpcllacija, pravi, da jo hoce predloziti yiBoki vladi.
Po prestopu na dnevni red poro5a dr. Deperis v ouborovcm imenu o volitvi oiiega poslatiea iz razreda >lov«*nskili velikili posestnikov,
Volitev dra. 'Jakopie-a se soglasno potrdi.
Dr. A b r a in poroija o prosnji Auberske katastral* n« obt-ine, da bi s«» razdruziU od sodnijskega okraja Ivom n^koga iu pridruziia Sezanskemu.
Zbor naroyi odboru, naj vladi priporoSa, da pro-snjo uslisi in da doz«Mie zazejjeno razdruz<mje.
Vol'tev encga uda in enega namestnika v dezel-no komisijo za nravnavo zeniljisenega davka namesto grofti Goronini-ja, kateri je voljen v doticno centraino kouiisijo in iv.' Cmdido, ki je ud okiajne komisijej za gorisko mesto.—se odlozi za eno  prihodnjih sej.
Dr. Pajer stavi odborovem imenu nujni predlog, naj zbor odobii potrosVk 10.000 gld. za priprave in slavuosti pri siovesnem sprejoinu prosv. Cesarja dne 4. aprila in u^j dovoli, da se sme v ta namen §e do 500 gM. porabiti, ako bi se pri koneenem ugotovilu do-tifinih racunov pokazalo, da se kaj  primanjkuje.
Zbor privoSi   soglasno.
Dottori sez?ihvaljuje dekdnemu odboru in pred vsem g. glavarju v imenu doz. zbora in prebivalstva eelo di'Zele za vsestransko prizadevanje in ^elik trad, da so se slavcosti 4. aprila tako dostojno in 6astno do-vrsile.                                                                         ,
Glavar odvrne, da je odbor vesel, ker vidi da je v tern oziru spolnil z\djo vis. zbora in prebivalstva eele dezele.
Koneeno se volt pravni odsek. Njegovi udj^ so: Winkler, predsednik, Dr. Lavrie, Dr. JakopiS,; Cerne, Dr. I'aier, Dr. Deperis iu Del Torre.— Prihodnja ieja bo drugi teden.
Razne vesti.
(Volliev v trff<»v*ko mbarnico.) 28. t. m. bode volitev v trg. zbornieo, kateri zastop js vazen glede na materijalne interesse in tudi glede na to, da volt 2 po-slanca v dez. zbor. Zatorej oporninjamo uujno vse slo-venekti volilce, da po&ljejo dotifcne volilno listke kake-mu zanesljivemu ruozu iz Goriee, da jih 28. t. m. odda volilni kommissiji. — Gledati je treba, da saj 4 Sloven-ee v zbornieo spravimo in glede na to, naj se volt* g. M. Kacafuro iz Toirnina v I.; g. Bolkota Leopolda iz Gorice, g. Daniela Godina iz Aj 'fovSBfne in g tiSha iz Bihenberga pa v III. razredu; Kdor nij toga stoiii in je drugaSe voiil, n»j popravi, ker je §e 6as — Italijan-ske kandidate smo nze t»»di naznanili volilcem po de-zeli. - Sicer pa je najboljse, da vst. ki nijso nze po zu-panstvali odposlali svojih listov, te liste poSIjejo kakerau odbornikn Sofie v Gorico,  ker  tako  ne  bodo  nastale
(%'oiitev « meiino d«»reiin»i«vo) goriiko bodo za 3. razred 30. apr. za 2. razred 4. maja in za 1. razred 7. maja; 3ji razred voli 3, drugi letos zarad odstopa prof. Culot a 3 in 1. tti li 3 stareSine. — Bjj mej strankarai bo ta pot prav hud; uze zdaj se pmv urn> agitujena vse strani. Menda bodo ta pot klerikalei in vladnl skup potegnili; gotovo pa bodo tudi nekateri klarikalei z liberalci gla-sovali.—Liberalcem gre letos za jako vazne reH, vladi pa za to, da se Goriea pokazu 6ez vse zvesto Drugifi kaj vec o tern.
(Ubii se je) v pondelek hlapee nekega gostilni-fiarja v Solkann; peljal se je iz Kanala; na potu pa se ran spla§i konj in ko hlapec iz voza skoei, tako ne-sreeno pade, da koj mrtev ostane.
<iz »<.niberjf»o Dne %: maja napravi slovenska na§a Sitalnica besedo, h kateri so vabljeni vsi rodoljubi. Nadejati se je, da se bode vdetezilo tudi te beside mnogo gostov, posebno pa, ker bole prilika isti dan pokusiti posebno* dobro kaplieo dornberSkoga vina. Ne-kteri obdinarji namre& bodo rastavili svoje vina, katere so po nasvotu tukaiSnoga vinon«jskega drnStva na ra-zltcne nafiine napravili. Program besede objavimo pri-hodnic.
(Ritnca Miov«-nijit) naznanja delni&irjpm sledece: Opravilni svet zavarovalne banke„ Slovenije je v svoji seji dne 18 t. in. dolocil da zapadejo vsi tisti med&asni listi, na katere se do pervega maja t. I. dopla-Silo vplaSalo ne bode, in da be bodo dofci^ns §tevilke po preteko tega 5asa po casopisih naznanile.
(ii«Tvolorn» mnti). y KmSah je 7. t. m. mla-da zakonska mati svoje prvo rojeno dete koj po rojstvu zadu§ila, v skrinjo skriia in se le Scz 8 dni poka/.aia. Be6 je bila tako. Ker je bila zena vze pred poroko se sedajnim mozein, z nekim pastirjein noseea, ji je moz Sugal, da umori njo in otroka. Ko je priSIa lira rojsfva (bilo je po noei) poslala je moza v kuhinjo po vode, 6e§ da ji je slabo Med tern pride nje ta§Sa v sobo pra-§aje kaj da iraa, ali je morda na porodii, odgovori da ne. Ta§5a se zopet vrne in raed tem je krntinja vze porodila, otroka zadavila in berz skriia. Ljudje pa in posebno nje verstnice so poprasavali po nji, ker so ved-li da mora roditi; a raofc jih nekaj dni zavrafial, da se ji je pokazilo. Slednie pride vsa ree pred zup«tna, in ta poile nt'inudoma obeinsko babico k umorilki. Ta pa /red-li da gre babiea, se koj vleze in vzame vze snn»rdi*6e-ga, otroka k sebi.>Re6 se je nemudoma naznanila sod-niji in 14. t. m. je bila kdmisija eelo noc v Ren&ih. Morilka Di tajila nee, kot da je saraa imioriia, dete in da je vseiri moz 6isto nedoizen.
Poslanice.#)
V saboto smo v „ Triester Zeitung gitali, da je p r egastiti gospod farman v Sezani svetnik, in da si pre castiti gospod kapbn, ktm zmirom z njim poha-ja, tudi ta naslov pridobiti zaraore. Obedva preeasiita gospoda v popolnern misljenju, da sta vze sveta, ozna-nita pri prvi kod drugi sv. inasi v nedeljo, "dne 18. aprila Jeta 1875. to le:
„Kdor od faranov ne pride v 14. dnevih k spovedi, ne bode v smrti pri pogrebu cerkvenega spremstva na blagoslovljeno zemljo zadobil. "
Ker pa do dana§njega dneva pri nas se ni navada, da bi se mrtva trupla Ijudi sezigala, in bi se lahko pripetilo, da bi eden od nas katolicanov v sezan-ski srenji morebiti v teh napovedanih 14. dnevih spovedi pri omenjenih, preSastitib, blagoslovljenih gospo-dih opraviti ne mogel ali hotel, lako se pobozni dopi-sovalee „ Triester Zeitung " prosi, naj nam on iz te zadrega pomaga in omenjena precastita, blagoslovljena gospoda prosi, naj nam pri hod njo nedeljo v c^rkvi sv. Martina oeitno v na§o tolazbo razloziti ho5«»ta, kaj se bode po nepricakovani smerti z naSimi trupli vendai godiio. "
dop.)
VeS Sezaneev, kteri se ne mislijo v zapoveda-nih 14 dnevih pri omenjenih dveh pre eastiiih gospo-dih izpovedati.             __________
Iz Stverjana t Brdah, dne   15.  aprila  1875.  (Izv.
TJze mnogokrat smo citali v nSofii-4 cudne re5i o na§era sedajnem dnSnem pastirju g. Marku, in ven dar nijsmo bili popolnoma preprieani, tla ta gospod se res tako 6ndn«> vede.—Res je, da posebno ona dogod-ba z renSkim zupaaora nas je osupnila, ker je zupan javno dokazal, da s» ne boji nastopiti dokaz resniee tudi pred sodnijo, mej tem ko je g. kaplan nitjprej zu-gal se sodnijo, po tem rep mej noge potegnil. A nam je bilo doloeeno, da tudi mi spoznamo prav od bli/o tega gospoda in to v primerno kratkein easu. Na ve-liko nedeljo nij nas kaplan, kakor mi pravimo, kr.sta ponovil, in zjutraj pri slovesnosti vstaji*n,a je namesto navadni „Ahdnja" rTe deum laudamus zapel." Nefcate-ri komunski moije .smo se nad tem spodtikali in se javno pritozevali ter godrnjali; a gospod Mark* nas je, namesto da bi nas bfl z lepoma prosi! za potrplje-nje, pri pridigl v nedeljo po veliki no§i strastno rmpa-dal, oMeval in sramotil pred ljudstvom, malo je manj-kalo, da nij imeuovat tinnn, kar bi bilo gotovo imelo slaba nasledke, ker je bilo ljudstvo razkaeeao —Pa ne zadosti s tem: §e drugo nedsdjo je pridgal skoro sa-mo o sebi in svoji jezi in sploh se spuStal v osobnosti na tistem raestn, kder so ufii Zvoli^arjev nauk o kri stjanski ljubezni.—Mi pa praLamo. koliko koristi to vr-ri, 6e se gospodje mladi kaplanje spusrajo v osobne napade v eerkvi.—
Oporninjamo ob enem tudi dukovsko visi gospo-sko, da pazi na take gospode ter bi bili tako zadovolj-ni, ko bi se mo^li resiti gospoda Marka, da inn nit-pravimo prav radi vcliko para do ter ga radi se strft-ijanjem in godbo spremljamo do goriskega mosta, sa-mo da bi nam dal bosedo, da ga tiikoli vec ne bo v na§e kraie.—
Co pa ima gospod Marka §e ka; pravega 6uta v sebi, bo sam vedel kaj mu je storiti.—
________Vec obcinarjev.
Zavarovalno druztvo „Uii!oneM iz Florence je vsled postopanja polittfnih oblastuij proti njemu vso to zadevo izrofiilo c. k. viSim sodnijam austro-ogerskem in je denes v polozaji, obSinstvu javljati, da v onem slueaji, kd«r je spozrinla neka okrajna sodnija kot neveljavne pogodbe tega druStva, je trzuSka t. k. nadsodnija z rt^4.> lb i 22 d-ieembra 1874 §t. 6925 vnifiila prvo razsodbo in zavkazala novo obravnavo po navadrrih ob-enih principih prava.—
In v zivetji tnh prineipov je jjUnione" gotova svojih pravie, kajti glede na to, da uziva vse prednosti juridiSne osebe po postavah svoje Iastne dezele, seona lehko dene pod varstvo §§. 33-34 drzavijanskega zakonika avstrijskega.—
Glode ni to opozoruje „Unione" Iastne zavaro-vinee, da ne verujejo nasprotnim izjivam in na nevar nost, kateri se izpostavijo,' ee no plaCajo zavarovalnih premij ter na stro§ke in dnigc* sitnosti, ob enem pa druztvo zagotovlja, da od svoji strani ne bode nikoli ogibalo se izpolnovanji dolzuosti, katere jo prevzelo nasproti zavarovancem.                                                    K
Florenea 7. aprila 1875
Za zavarovalno druztvo italijansko „U Unione44
Glavni ratnatelj: Oonte Giuseppe Barbaro.
Odpravilni svetovalec:
Advokat C. Panattoni poslanee v parlaraentu.
PS. Letne premije se lehko posllja v rekoraandi-ranih pismah pod naslovom MGalraliere Tito Albanesi direttore della compagnia d'Assieurazioni Ganerali „U Uuione'' a Udine ali pa plafni zastopnikom, katerih ima druztvo v vsakem okraju.
*} Urednistvo nij odgovomo ne za obliko ne za zadr2aj.
Vsem istera gospera in gospodom, ki so   mo-jemu nepozabljivenm stricu gospodu
D.r IVAN PITTAM1TZ-D
c. k. sodniku v Podgradu. zadujo 6ast skazali, izrekam ser6no zahvalo. v Trstu 16. aprila 1875.
D.rd IVAN PITAMIC adv. konclp. y Tolminu.
MladeniC.
od 12. do 14. let, ki zna dobro p i-s a t i in r a L u n i t i se precej vzame y eno w6\ prodajaluico vgoriikem okra-ji.- Ponudbe z dokazi ssmoSnosti prejem-lj« iz prijaznosti   Upntvnistvo „Soae.*
vabi na narocbo in predplato na
& „VESTNIK" ?g
v starej obliki
zuaiistveno prilogo wZoriw Tudi nenarofr* niki Zore lehko ffVestnik* naroCujejo. Jziti ima letos 8 §tev. c e n a f. 1. 2 0. Prido-bili'smo jako lepih rokupisov in izvrstnih pripomo5nikov, Ako bode dovolj naroCnikov, izide 1. list 1. maja, ali najkasueje 15. maja. Naro6ui»ia se poiilja gore imenova-nej tiskarni. Napnvj!
JAVNA DRA2BA.
1. 2.
1 lahta do 3.
Podpisani odhor dajfj na zvianje, da bode 11., 12. in eventuelno tudi nasledne dneve lastnovoljna javna dra^ba od zdolaj popisanega blaga, ki je shizilo za kioi javnih kraje? o priliki prihoda Njegovega Veligaustva v Goeico.
Rudeca kotenina.
zastave iz volne in kotenine, belo-modre, belo-rudece in   rumeno-5rne, ki merijood
3 lalitov za 14 lattov.
Predtvne vrvice v raznih barvah, nove in ze rabljene.
4.  Volnena in lesena pozlaSena wsala za kinc.
5.  Koliei ali stange iz niehkega lesa, sulice iz kosttarja, lesene krogle, vse za raho pri zastavah in v raznih me rah.
6.  Baloni iz raznobarvanega papirja za sveSavo in drugo razne refi.—
7.  Jarbola hojeva, poharvi' »a 5 do l1^ se^njev dolga in zdolaj debela 6 do 10 pake?.
Dne 11. maja se bede prodajalo blago zaznamovano pod it. 1., 2., 3., 4., 5. in 6. v v dvorani nove mestue palace, kder je realka; 12. maja in iiaslednje dni pa jarbola zaznamova-nR pod §t. 7. na zemljisfiu za zicfenje, ki je na voglu ulice javnega vrta (Via Giardino) in ulice Stavbene banke trzaske.
Gorica 21, aprila 1815.
1	"            "                 ^^      =r-7S=5S=;5=S=5===S!5=a5S5=a	!BJiL..LgB
		^F
I. _	M.   PAJK-OVA   TISKARNA   V	
SJavnostni odbor
Lastnik  VIKTOR DOLENEC. Izdavatelj in za uredni§tvo odgovoren; AJuOJZIJ VALENTINOlC. — Tiskar; PATERNOLLI v Gorki.