SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: ž Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 11£>. V Ljubljani, v torek 22. maja 1894. Letnilt XXII. Državni zbor. Dunaj, 21. maja. PoŠta in brzojav. Pri teh točkah se je zapisalo devet govornikov proti in sedem — za. Prvi je govoril proti — Polchofer, ki se je posebno potegoval za uradnike tistih poštnih uradov, ki niso erarni. Plača naj se jim izboljša, pred vsem naj se jim pa nakloni ob nedeljah več počitka. Vsaj popoludne od jedne naprej naj jim bo popolnoma prosto. Dosedaj morajo delati od jutra do večera. Drugi govornik dr. Eoser je povdarjal, naj bi se poštnim ekspeditorjem, kondukterjem, telegrafist-kam in manipulantkam zboljšala služba. Pri poštni hranilnici se imajo precej boljše. Pošta bi svojim uradnikom vsaj toliko lahko priboljšala. Zanimiva je misel govornikova, naj bi se davki vplačevali po poštni hranilnici, češ, da bi bilo to ljudstvu in dav-karjem po godu. Poštne hranilnice. Minister Wurmbrand je povdarjal vspehe poštnih hranilnic. Leta 1883 je bilo 7.800.000 gld. hranilnih vlog. Sedaj jih je 28,700.000 gld. Se bolj se razvija promet s čeki od 46 milijonov (I. 1884) do 1255 milijonov v letošnjem letu. Tudi clearingov promet se je povzdignil od 3 do 838 milijonov. Večinoma rabi ta prometna sredstva le srednji stan in vendar se je toliko doseglo. Poštna hranilnica naj se še bolj razširi in naj postane res praktična banka za ljudstvo. Morda se posreči, da se mej nami in Ogersko osnuje poštnohranilnična zveza. Misel, naj bi se pri poštnih hranilnicah plačevali davki, je pametna. Za tem je minister odgovarjal načelniku obrtnega odseka v svojo obrambo, kakor smo včeraj brzojavno poročali. Dr. Vašaty, ki je govoril za ministrom, ni imel sreče. Po svoji navadi je govoril o vsem možnem: o Taafleju, o kratenju narodne jednakoprav-nosti, o germanizaciji itd., dokler mu naposled predsednik prepovč govoriti. Poslanec Sokolovski priporoča telefonsko zvezo med Dunajem in Krakovem, ustanovitev poštne filijale v Krakovem ter izraža željo, naj bi se vzlasti nižjim uradnikom iu slugam pri pošti zboljšale raz-merno slabe plače. Dr. Ferjančič stavi resolucijo, s katero po-zivlje vlado, naj še tekom leta erar sprejme v svojo oskrb poštna urada v Idriji in v Kranju. Poleg tega priporoča, naj se ustanovi pošte na Slapu in na progi mej Tolminom in Kobaridom. Dr. Weigel opozarja, da se ne more zahtevati od manipulantk in telegrallstk, da bi od svoje borne plače (1 gld. do 1 gld. 10 kr.) nazaj plačevale v pokojninski zaklad. Po predlogu Šukljejevem se je potem vsprejel konec debati. Za glavnega govornika proti so izbrali dr. Gessmanna, za pa dr. M enger j a. Dr. Gessmann je našteval muogo napak pri poštnih in brzojavnih uradih: predolgo se ne nastavljajo izpraznjene višje službe; manipulacijski di-urnisti so v jako žalostnem stanju. Zato naj se uvedeta dve vrsti; ko diurnist napravi preskušnjo, naj se premesti v višjo vrsto z boljšo plačo. Ce izboli, naj se mu ne ustavi plača, in ko dobi stalno službo, naj se mu prejšnje poslovanje vračuna za pokojnino. Za pismonoše in nastavljene poštne služabnike zahteva, naj se jim vredi pokojnina in naj se jim dovoli pristojnost tam, koder so nastavljeni. Dr. M enger je potrdil upravičene želje Gess-mannove ; potem je posebno naglašal važnost poštne hranilnice. Govorila sta še poročevalca dr. Einer in Morsey, ki je posebno zagovarjal misel, naj se razvije poštna hranilnica v veliko državno banko, ki naj bi prevrgla sedanji napačni sestav, po katerem upravljajo denar samo dobiČkaželjne delniške družbe. Pri glasovanju sta se obe točki z odsekovimi resolucijami vsprejeli. Državne železnice. Govornikov se je pri tem poglavju oglasilo 17 proti (mej njimi dr. F e r j a n či č) in 21 za (mej njimi Šuklje, RobiČ in Klun). Prvi govornik Ivaftan je najpreje priporočal več lokalnih železnic za južne Cehe in razlagal ministru, kakšne naj bodo tercijerne železnice. Zanimivo je v njegovem govoru, da je pokazal, kako škodljiv je kartel velikih obrtnikov z železom. Sine so predrage in tovarne za železnične vozove, ki morajo kupovati tako drago železo, ne morejo več spe-čati svojih izdelkov v Rusijo in na vzhod, ker so predragi. — Da imajo avstrijska državne železnice 25 milijonov primanjkljeja, je jako pomenljiv dokaz, da je treba temeljite preosnove. Zahteva, naj se še jeden tir napravi iz Prage do Tabora in naj se češka zapadna železnica podržavi. Kraus govori za njim, naj se podaljša železnica Dunaj-Aspang do Hartberga, kar bi bilo največjega pomena za severno-zapadni Stajer. Petimlvajsetletnica šolskih postav. Iz Celovca, dne 20. maja. „Leges abominabiles!" — S tema kratkima besedama označil je Pij IX. blagega spomina naše brezverske šolske postave I In take so ostale te postave, ki so povzročile med ljudstvom vže neizmerno gorjč, ki so ga daleč odtujile od Bogi, do naših dnij I Gorje so prinesle ljudstvu, ki zdihuje pod bremeni, ki mu jih nalaga šola, ki bridko toži, kako šola, ki se je odtegnila vplivu cerkve in živega krščanstva, ne vodi mladine do pravega cilja, marveč jo vedno bolj oddaljuje od njega I Vstvarili so nam šolske postave nemški liberalci, veselijo se njenih uspehov jedino le pod vplivom židovskega framasonstva stoječi liberalci, slavijo šolske postave jedino le liberalci, — a to le prejasno priča, kaj pomenjajo šolske naše postave za nas katoličane in Slovane I Liberalci smatrajo šolski zakon za svojo pridobitev, o n i ga za to glasno proslavljajo kot „noli me tangere" liberalizma kot pravo pravcato .nemško posest I" Ne čudimo se zato, — čudili bi se, ko bi se ne bilo tako zgodilo, — da so se zbrali i koroški liberalni velmožje, na čelu jim naše povsem liberalno učiteljstvo, da slav6 svojo pridobitev, petindvajsetletnico šolskih postav 1 Storili so to vkljubu koaliciji morda prav i namenom, da svetu dokažejo, da so o n i gospodarji situvaciji I Tedaj, zbrali so se naši koroški učitelji (menda jih je prišlo 300) s svojimi liberalnimi prijatelji in sodrugi na binkoštni ponedeljek dne 14ega maja v Celovcu, v takozvanem „wappensaalu" deželne hiše na shod. Mestni zastop je mesto okinčal z zastavami, zlasti na novem trgu. Zastave so se razobesile v ponedeljek. Opoludne sem čel gledat, koliko in kakšnih je 1 Pa glej z največjo skrbjo sem zasačil jedno reci: j e d n o avstrijsko zastavo! In še te ni razobesil mestni odbor, marveč neki šolski vodja. Mestni zastop ni razobesil niti jedne cesarske zastave. Pač pa je razobesil na novem trgu sedem velikih frankfurtaric 11 Poleg kipa cesarice Marije Terezije sta vihrali — dve frank furtarici!! Niti poleg tega kipa niso trpeli cesarskih zastav, — ali pa teh na magistratu sploh nimajo?! Celovški mestni zastop nima prostora, da bi razobesil cesarske zastave, ko se praznuje avstrijska postava — to dejstvo dosti jasno kaže, kak duh vlada v naših mogotcih, za kaj se vnemajo koroški učitelji! Kam jadramo ? Proti večeru razobesilo se je še nekaj zastav pa le pri nekaterih gostilnah. Bilo je precej frankfurtaric, pa i nekaj cesarskih. Svojo bišo je na ta način okinčal tudi vodja mestne šole (tudi s cesarsko) deželni glavar (tudi s cesarsko) in „Praeparanden-heim" (brez cesarske). Omeniti pa moram, da so listi prej rotili meščane, naj razobesijo čim več zastav in tako pokažejo, kako gorijo za novodobno brezversko šolo in .fortšrit", ki ga rodi ta šola. — Da sodimo po razobešenih zastavah, gorijo tedaj za sedanjo šolo: 1. Učitelji; 2. Mestni zastop ; 3. Deželni glavar; 4. Gostilničarji (!) —5. Ljudstvo pa teh zakonov ne mara, ker mu ne hasnejo ! V Bwappensaalu" zbralo se je neki precej občinstvi. Bil je tam dež. glavar, dež. šolski svet na v čelu mu nadzornik dr. J. Gobane, mestni odborniki in druge liberalne korifeje I Povabljen je bil posebej tudi dež. predsednik, ki pa ni prišel. V imenu učiteljske zveze je pozdravil došlece njen načelnik Ruckgaber v imenu mesta pa z navadnimi frazami podžupan Neuner. Zupan dr. Posch se je bil, ker uživa tudi duhovski kruh, odtegnil vsej komediji s tem, da se je šel v Karlovevare ,zdravit." Slavnostni govornik II u g o n M o r o , ki zna tako ljubko pobijati (.zermalmen") Slovence je malone zamudil vso slavnost in slavno občinstvo je moralo nekaj časa čakati, da je dospel na govorniški oder, od koder se je potem v hitrem in polnem toku vlil nad glave poslušalcev deroč potok — praznih puhlic! Gola fraza in prazna puhlica — tako se kratko označuje slavnostni govor; nasprotni listi ga seve po svojem hvalijo kot pravi umotvor. Kdor mora prebirati redno te liste (nehvaležen posel!) se navadi nakopičenim budalostim, a odkritosrčno rečem, da je Moro z „mojsterskimu svojim govorom daleč prekosil te liste. Združiti toliko puhlic v jedno celoto in jo navdušeno prebrati, kakor je storil imenovani gospod, je pač — mojstersko delo I Da je pri tem .resnico" zajemal le iz kalnih liberalnih virov, da je skrajno pretiraval na vse strani, zdihova[ K C /v črez staro šolo pred 1. 1869. in cerkev, ki jo je sama oskrbovala, grdil prizadevanje za versko šolo na najnedostojnejši način, je tudi samo ob sebi umevno. S pravo drznostjo metal se je občinstvu pesek v oči, in zato se je govorniku živo ploskalo in častitalo ! Ne moram se spuščati v posameznosti in odgovarjati raznim neslanim in neresničnim trditvam govornika. Spis bi preveč narastel. Omenim naj nekatere stvari. Moro delal se je prav patrijotičnega in v tem smislu proslavljal postavo in učiteljstvo! No, raz-obešene zastave in vse priprave so pričale prav nasprotno: cesarske so bile prav „bele vrane", a frankfurterice so štrlele na vseh konceh! Rekel je, da je šolska postava prav po volji in misli ljudstva, ki si te .svetinje" ne pusti vzeti! L. 1869 pa se je sklenila ta postava ob navzočnosti le 115 poslancev od 353!! Vsi Slovani in verni katoličani so bili zapustili državno zbornico in v največji naglici so liberalci sklenili postavo, ko se je bilo od vseh vetrov hitro zbobnalo potrebno število poslancev. Ali je tedaj postava po volji lj ud-stva? Ne, in stokrat ne! Potem je dokazoval (kako!), da je naša šola »interkonfesijonalna", a ne »brezverska" in se hva-lisal s svojim in učiteljstva »verskim prepričanjem". No, to nam je zlasti na Koroškem le predobro znano, občudujemo le drznost, s katero se je izpregovorila taka — neresnica! Pravi, da je tudi učitelje skrbna mati učila Boga moliti, ljubiti in spoštovati! — Radi verjamemo, pa tudi le predobro vemo, da je mnogo izmed njih te zlate materine nauke že dolgo pozabilo ! Pravi, da nova šola ni odtujila niti jednega otroka veri očetov. — Gospodine Moro! Vedno množeči se samomori med mladino, socijalna demokracija itd. pričajo povsem drugače! Sličnih nesmiselnih trditev slavnostnega govornika dalo bi se navesti še več. Slavo je pel seve tudi dež. šolskemu nadzorniku dr. Gobancu, češ, da temu grč največ zaslug, da na Koroškem vlada zlata doba nove šole, dež. predsedniku itd. Slavnost samo je proslavljal kot „ein Fest der glaubens- (čujte!) der reichs- u. kaiser-treuen Lehrerschaft". Pač bujno fantazijo mora imeti, kdor nabere v kratkem govoru toliko puhlic, kakor je to storil pesnik, okr. nadzornik H. Moro! No, ne dvomimo, da se je tudi s tem govorom spet prikupil, kakor s prejšnimi pesniškimi proizvodi na višjem mero-dajnem mestu. Škodovalo mu ne bode, kakor mu je i „parteitags"-spev le koristil. H. Moro je izdal tudi slavnosten spis »Zum 14. Mai 1894", ki obsega nekaj pesnij, spis A. Katschinke na Dunaju o šoli, življenjepis dr. J. Go-banca (»Der treue Eckart der Karntner Schule") od urednika Dobernika in Morotov slavnostni govor. Po slavnostnem shodu je bil pri »Sandwirtu" komers, o katerem pa listi le kratko poročajo. Slavili so petindvajsetletnico tudi socijalni-demokratje, ki so z novo šolo najbolj zadovoljni. Pridružilo se jim je precej učitejjev (!), ki so zvesto poslušali tukajšnega »slavnostnega" govornika Fr. Prescherna, znanega socijaldemokrata in dopisnika beljaške »D. allg. Ztg." Zvečer je imela biti razsvetljava, ki je pa tudi spodletela. Razsvetljen je bil samo novi trg, katerega je razsvetlilo mesto in nekaj — gostiln ter kavarn! V proslavo petindvajsetletuice so tudi v Beljaku razobesili zastave in po več drugih krajih priredili manjše slavnosti. Po ziljski dolini so hoteli zažgati kresove, pa jim je dež pokvaril to veselje. —m— Narodnogospodarske razmere. Govoril poslanec Fr. Povše 16. maja v državnem zboru. (Dalje.) Planinarstvo. Preidem na drugo za svojo domovino prevažno zadevo; to je planinarstvo. 2e pred tremi leti prosil sem gospoda kmetijskega ministra, da bi zdatno podpiral kranjsko kmetijsko družbo v njenem delovanju, namenjenem povzdigi planinarstva. Doslej žal ni došla nikaka podpora, katero je pa financijelno zelo obtežena dežela naša podelila. Ce ta apel ponavljam, dovolj imam povoda in vzrokov. Čedalje bolj se omejuje gozdna in planinska paša, kakor to spričujejo razne peticije, došle tej visoki zbornici od raznih kmetijskih podružnic iz Gorenje Štajerske, Solnograda itd., in kakor zelo žalostne razmere na Gorenjskem, le prejasno dokazujejo. Opustim to vprašanje danes razpravljati, ker celo to vprašanje je tako važno in tako odločno sili na rešitev, da bi ta visoka zbornica morala v tej zadevi baviti se ter po temeljiti razpravi skleniti zakon, ki bi odpomogel tem neznosnim razmeram. Evo je neovrgljivo resnično, da se v prid gozdoreje zatira paša, s tem pa uničuje blagostanje kmetovalcev, ki se v planinskih pokrajinah jedino še živinorejo zamorejo vzdrževati. (Prav res!) Le poglejte v statistične knjige in našli bodete za to trditev jasnih podatkov, kakor jih nahajamo v okraju radovljiškem, kjer se je vsled omejitve gozdne paše znižalo število goveje živine v poslednjem desetletju od 12.032 na 9845 glav. (Cujte.) In pred malo dnevi prejel sem pismo, iz katerega posnamem, da je ondotna politiška oblast doposlala občini Doslo-viče - Breznica nalog, pogozditi planino dosloviško. Res je, da pred leti so stala drevesa ondi, katera so se posekala, ker doraščena, to pa, ker so dotični občinarji potrebovali ta svet za pašo, ker jim je dokaj bolj priležen, zato so pa opustili drugo planino Bitgovec, da se je ondi les zaredil, kakor sedanji stan spričuje, da je dotična planina povsem dobro zaraščena, oziroma pogozdena. Ko bi ta nalog morala izvršiti občina, morali bi ondotni gospodarji polovico svoje živine zmanjšati in ako bi se izvršil ta nalog, reklo bi se to on-dotne kmete popolno uničiti! Predolgo bi zadržaval visoko zbornico, ko bi hotel to zadevo nadalje razpravljati, to opustim, kakor rečeno, danes, ker pride za to posebna prilika, ko se bo tu razpravljalo o peticijah zgornje-štajerskih kmetijskih podružnic, ki prosijo za pre-naredbo gozdnega zakona. Za sedaj prav iskreno in pa tudi najodločneje prosim g. kmetijskega ministra, da odredi vsem deželnim vladam okrožnico, v kateri naj jim nalaga, da se kar najbolj mogoče ozirajo na potrebe kmetijstva oziroma živinoreje ter da naj izvršujejo gozdni zakon le ondi v polni meri, kjer na to silijo gozdno-varstveni oziri. Vsaj je osobito v naši deželi skoro 46 odstotkov zemlje, ki spada na gozd in nahajajo se prave goličave, katere zaman pričakujejo pogozdenja. Posebno pa prosim gospoda ministra, da ugodi prošnji občine dosloviške, ki bo pri njem iskala pomoči, ker rešil jo bo pred propadom. Neki bogat berolinski baron Born došel je v našo lepo Gorenjsko, kjer je že tisoče oralov, tudi kmetijskega posestva, nakupil ter to porabil v svrho naprave velikanskega zverinjaka. Tudi te zadeve danes ne bom nadalje razpravljal, ker vsekako bo treba skleniti posebni zakon, ki bo zabranjeval tako nakupovanje zemljišč, ker sedanji gozdni zakon sicer pravi, da se ne smejo porabljati zemljišča (polje, senožeti, pašniki) za gojitev divjačine — zverinjakov, toda dokaj premalo jasno. Da je živinoreja osobito v vseh planinskih deželah največje važnosti, je jasno, in to povzdigniti in zboljšati ter pomnožiti mora biti cesarski vladi najvažnejša dolžnost. Zato ponavljam prošnjo, da naj kmetijski minister našo kmetijsko družbo kranjsko podpira z izdatnimi svotami v njenem delovanju za prospeh planinarstva. Gosp. kmetijski minister je z ustanovitvijo poskuševališča za planinarstvo na Sald-ling-planini pokazal, da ume ceniti velik pomen planinarstva, za kar mu je slehern prijatelj avstrijskega planinarstva hvaležen. (Prav dobro.) Želim, da gospod kmetijski minister to poskuševališče do dobrega spopolni in vredi, ob jednem pa, da osnuje jednaka planinarska poskuševališča tudi na Kranjskem, Koroškem in drugod ter da vsaj dotične kmetijske družbe izdatno podpira, da one zamorejo osnovati jednaka poskuševališča, od katerih si obetam mnogo, ker pospešila se bo krmoreja, s tem pa pomnožila tudi krma na planinah, s tem pa pomnožila naša toliko znamenita živinoreja. Splolne gospodarsko-politične zadeve. In sedaj bodi mi dovoljeno spregovoriti tudi v splošnem agrarno-politiškem smislu in te moje besede namenjene in obrnjene so na Vas, gospodje poslanci I Da se nahaja avstrijsko kmetijstvo v žalostnih razmerah, tega cel6 za kmetski stan zel6 mrzlo misleči politiki ne tajijo. Dovolj na tem, avstrijska tlada sama priznala je to slabo stanje, zato se nahaja v prestolnem govoru leta 1891, ko se je sešel ta visoki zbor, za program tudi točka, da naj se državni zbor bavi z vravnaujem in zboljšanjem kmetijskih sedanjih zelo nepovoljnih odnošajev. Vlada je nam predložila zakona, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge in vpeljati takozvani kmetski domovi, ki se oddado proti letni renti ali letnemu odplačilu. Leto za letom se slišijo v tej visoki zbornici pritožbe o visočini zemljiščnega davka, in to z vso pravico, ker v celi Evropi ni države, ki bi imela tako visok zemljiščni davek, kakor Avstrija. Ne bom, kakor sem imel namen, navajal obilnih številk v ta dokaz, ker je gospod predgovornik že to ravnokar navedel. Navajam le, da poleg intabuliranih dolgov nahaja se mnogo izposojenih svot, katere niso vpisane, ker si jih sosedje kot možje poštenja na moštvo izposojujejo. (Res je!) In če vse to seštejem, gotovo ne zgrešim, da znašajo vsi dolgovi na avstrijskih zemljiščnih posestvih skoro tri milijarde (3000 milijonov goldinarjev) in od teh treh milijard morajo kmetovalci plačevati obresti. (Cujte, prav res!) Ce vzamemo, da eno k drugemu treba po pet od sto obresti, le prenaglo zračunimo, da treba le za plačevanje letnih obrestij kmetovalcem spraviti skupaj na leto poldrugi sto milijonov goldinarjev in če to svoto primerjamo svoti zemljišuega davka, ki znaša 36 milijonov gld., vidimo še le, kako grozno je breme dolgov, in kako le obresti od dolgov tarejo naše kmetijstvo. Da imam prav, če računam v srednji meri obresti s 5 odstotki, kažejo mi statistični izkazi na novo vknjiženih dolgov v 1. 1890. Vknjižilo se je 76 in pol milijonov gld. in od teh se je le 47 milij. vknjižilo z ne več od 5V2°/0, torej z 4, 5 in 5V,°/e nasprotno pa se je ostalih 30 milijonov gld. vknjižilo z več od 6, 7 celo 8°/0! (Cujte!) To nam kaže, da čisti katastralni priuos vseh avstrijskih zemljišč ne znaša toliko, kolikor treba za poplačanje zemljišnih davkov in obresti od raznih zemljišnih dolgov. In kaj se pravi to? To se pravi: Avstrijsko kmetijstvo ne dela več aktivno ampak pasivno, ali ono dela v zgubo. (Pritrjevanje). In gola resnica je, da že velik del kmetijskih gospodarjev ne shaja in ne živi več iz dohodkov kmetije, ampak iz vrednosti kmetije, ali kapitala in dokler zamore še dobiti na up, se še vzdržuje, dokler ne prekorači meje zadolženja, ko mu nihče več ne da posojila, ter kot zrelo jabolko odpade ali zapade eksekucijski prodaji. Ce se je trdilo, da pred 1. 1848. so delali kmetje za svoje grajščaka, sme se sedaj reči, da delajo za kapitaliste. (Pritrjevanje!) Katero pa teh obeh sužnostij je kaj boljega, to naj vsakdo sam sodi. Kmetijstvo — studenec blagostanja. Pogostoma se čita v raznih učenih knjigah, da je kmetsko ljudstvo nevsabljiv studenec ljudske blaginje. Ta sicer opravičen izrek pa ima le toliko časa veljavnost, dokler to ljudstvo živi ne le v prostem zdravem zraku, ampak da ima tudi potrebnega do-voljnega živeža. Tako pa sedaj ni več, in propadanje kmetskega ljudstva bede tudi celoskupnost države še britko občutiti morala. Slavna gospoda! Nič ni bolj škodljivo in kaznjivo, kot prezirati nevarnosti, kakor ptič — strus skrivati se, in pripuščati, da pride do poloma. Modri in previdni ozira se do časa, da se reši; le lehkoživec živi kar tje v en dan, dokler ga ne doseže osoda. Kedo bi bil pred 10 leti mislil, da bomo vže v tem letu globoko tičali v socijalnem vprašanju ? Kakor snežni plaz narašča in se vali socijalistična agitacija in ima vže neverjetno mnogo vspehov dokazati (Tako je!) in vže stika svoje roge v agrarne ljudske mase, katere ker resnično živeče v bedi in revščini bi zamogle biti in postati kaj plodno polje za take agitacije. To nam kaže Italija, kjer je letošnjo zimo zelo vrelo in mnogo krvi se prelilo ter bilo mnogo milijonov potreba, da je vlada zatrla to agrarno — so-cijalno gibanje. (Prav resuično!) (Konee sledi). Politični pregled. V Ljubljani, 22. maja. Državni »bor bode zboroval cel ta mesec in še prve dni junija. Dne 5. junija se otvori deželna razstava v Levovu, h kateri pojdejo vsi gališki poslanci iu tedaj bode že moral državni zbor prenehati zborovanje, ker ni misliti, da bi se poslanci še vračali nazaj na Dunaj. Pravosodni minister bi rad videl, da se še v tem zasedanju reši nov kazenski zakon v generalni debati, ali za to najbrž ne bode več časa. Poslanci so tudi že preveč utrujeni, .s ' da bi se lotili take stvari. Kdaj se snideta delegaciji, še ni določeno, ker se je zborovanje ogerskega državnega zbora zavleklo vsled obravnav o civilnem zakonu, o kateri stvari se je pretečeno soboto skon-čala zopet debata in je včeraj bilo glasovanje. Civilni zakon na Ogerskem. Ker baje še ta teden civilni zakon pride v gospodski zbornici na vrsto, najbrž ne bode moč več imenovati dvajset grofov in baronov za nove dedne člane gospodske zbornice. Krona mora poprej se vendar še informo-vati o dotičnih osebah. Poleg tega je pa sploh še dvomljivo, ako se imenovanje toliko novih članov dovoli. Za to je naravno, da že celo v budimpeštan-skih krogih računajo s tem, da bode moral odstopiti Wekerle. Ogerski liberalci pa baje hočejo poskusiti onemogočiti vsako novo vlado z nasprotovanjem. To se jim utegne pač posrečiti, če bode vlada se hotela opirati jedino na Mažare. Ako se bode pa nova vlada hotela opirati na konservativne elemente vseh ogerskih narodnostij, pa ni dvombe, da pri novih volitvah dobi večino in liberalne mogočnosti bode konec. Srbija. V Srbiji je kralj napravil državni prevrat. Sedanjo ustavo je kar odpravil in obnovil prejšnjo, po kateri bode smel več članov skupščine imenovati. Državni svet, kasacijsko sodišče, več uradov je preosnoval, odstranivši dosedanje člane je imenoval nove. Tiskovna in društvena svoboda se je odpravila. Tudi znani Kristič je zopet prišel na površje. To je začetek hudega boja mej radikalci in kraljem, in se nikakor ne ve, kedo da zmaga. Prav lahko je še mogoče, da še kralj podleži. Velicih simpatij v Srbiji Obrenoviči nimajo. Jedino na vojaštvo se opirajo, a še častniki niso vsi zanje. Več nezanesljivih častnikov so vže morali odstraniti, ali ne ve sc, če se odstranili vže vse. Toda s silo se bode težko dalo dolgo vladati. Dnevne novice. V L j u bij an i, 22. maja. (Shod kat. polit, društva v Trnovem.) Odbor katol. polit, društva napravi društveni shod v Trnovem na Notranjskem. Prvotno je bila v to določena prihodnja nedelja 27. maja; ker pa se vrše isto nedeljo po mnogih krajih na Notranjskem procesije sv. R. Telesa, preložil se je shod na prvo nedeljo v juniju to je 3. junija. — Vabilo na shod z vsporedom objavimo pozneje. (Enketa za Kropo.) Včeraj se je na povabilo gosp. deželnega predsednika barona H e i n-a vršila enketa, pri kateri se je razpravljalo, kakim potom odpomoči kroparskim delavcem, ki so sedaj brez dela ter jim oskrbeti kako drugo prilično delo. Mi želimo, da bi se posrečilo deželnemu predsedniku, ki se je zadnji čas sam osebno prepričal o žalostnih kropenskih razmerah, v tem oziru kaj povoljnega doseči za delavce brez dela. (Vrhniški cestni odbor) si je izvolil za načelnika g. Pr. G a 11 e t a , posestnika v Bistri, g. Gabrijela Jelovška, vrhniškega župana, pa za njegovega namestnika. (Potrjena volitev načelništva v okrajni zastop.) Cesar je potrdil izvolitev posestnika in župana K. Amon-a načelnikom in Karla Valentiniča namestnikom za okrajni zastop Laški trg. (Operni pevec g. Pogačnik) je preteklo sredo pel v Dunajskem gledališču »an d*r WienM vlogo Almavive v operi Seviljski brivec. Uspeval je sijajno. Dunajska kritika ga hvali, da ima krasen glas, izvrstno šolo in lepo igro. (Slovenska šola.) Deželni šolski svet je dovolil, lj»lli. 295 2 Nadaljevanje prostovoljne prodaje Grrajščina „Rakovnik" pri zelenem hribu v Ljubljani nadaljevala bode prostovoljno prodajo po kosih dne 28. maja 1894 ob 8 uri dopoldne na lici mesta. Na drobno prodalo se bode blizu ii® o®®1 hribov, n|lw im tfifffiil®? kar se s tem daje na znanje. 296 (3-2) -g|Q Dunajska borza. Dni 22. maja. Papirna renta 5%, 1<5£ davka reor . . , 98 gld. 40 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 „ 35 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....120 „ 75 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 97 „ 95 „ Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 998 . — . Kreditne akcije, 160 gld................352 . 75 . London, 10 funtov stri...... . 126 „ 25 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 95'/,. Cesarski cekini..................5 „ 90 , Nemških mark 100........61 „ 32'/,. Dni 21. maja. Ogerska zlata renta If, . Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 1% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 51» državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo . . . 120 ifld. 65 kr. 8t. tienois srečke. 40 gld. . 95 10 , . 147 ~~ n . 157 75 „ . 200 ' m , 98 50 „ . »7 60 „ . 198 70 — „ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 , 70 , Radolfove srečke, 10 gld............22 , 50 , Salmove srečke, 40 gld....... . 74 . — . Waldsteinove srečke, 20 gld......50 . — „ Ljubljanske srečke...... . , 25 . — , Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . 80 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. «t. v 3040 , —■ . Akeije južne železnice, 200 gld. sr. , 104 „ — „ Papirnih rubeljev 100 . . . . 134 „ 37 „ Nakup in prodaja ~3tXH vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kalantna izvršitev narodi! na borzi. Menjarnična delniška družba „M KRČU R" Kollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. JJ^T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.