Naročnina listu v = Celo leto	.	.	K	l(ri—
Pol leta	.	.	„	5-
Čsrtrt leta	.	.	n	2-50
Mesečno	.	.	„	p—
lama} Ä.vsiri}« : ====
Celo leto	.	,	K	15*—
Posamezne številke « to vinarjev. "
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v poa-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
in upravnlitvo: Maribor marmitta allea 5. = Telefon Si. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Karpatski prelazi ir naših rokah.
10.000 Rusov ujetih — Rusi pregnani z Ogrskega. — Nemci so na Srednjem Poljskem zbrali 600.000 mož. — Pred Varšavo delajo Nemci močne okope. — Rusi v Izhodni Prusiji. — Francoske izgube v Flandriji in v Argonih. — Angleži začasno zaprli Sueški prekop.
Gospodarstvo štajerske dežele.
Pogled v preteklost.
Kakor srno že zadnjič napovedali, da bao skušala nemška- liberalna večina štajerskega deželnega o<' borat zagovarjati potrebo zvišanja deželnih doklad, fako se je tudi zgodilo. Nemški listi od včerajšnje nedelje prinašajo tozadevno poročilo deželnozborske večine. !To poročilo razkriva marsikaj in zopet potrjuje, kako upravičene so bile pritožbe in kako pravilno postopanje poslancev S. K. Z. v zadnjem zasedanju. Primanjkljaj obstoji že od leta 1900. Deželno gospodarstvo je bilo v znamenju vedno Jjolj rastočih izdatkov, iza kojih pokritje pa se večina ni dovolj brigala. Tako je od leta do leta naraščal dolg dežele. Za pokritje vsakoletnega primanjkljaja se je v tem času porabilo 12,000.000 K. ki so seveda deželo nanovo obremenili kot dolg. Leta 1910, torej takoj po volitvah (1. 1909) je hotela večina zvišati doklade. Ker so zahteve Spodnjega Stajerja y deželni zbornici po večini zadele na gluha ušesa, je izbruhnila obstrukcija, katera je trajala do konca leta 1913. Dvojno kratko zasedanje leta 1913 in leta 1914 je rešilo le najnujnejše zadeve, uredilo učiteljske plače in povišalo davek na pivo od 2 na 4 K. Doklad večina ni zamogla zvišati, ker je zadela na odločen odpor slovenskih poslancev, ki so zadrževali zvišanje doklad od leta 1909 do leta
1914.	Sedanji Časovni položaj pa je večina izrabila in predlagala vladi povišanje doklad brez 'dovoljenja deželnega zbora, Gè se tej zahtevi deželnega odbora u-godi od strani vlade, je to prvi slučaj, da se je v deželi naložil novi davek brez ‘dovoljenja konstitucionel-nega zastopstva.
Številke naj govorijo o izdatkih dežele.
Proračun za leto 1915 zaznamuje izdatkov kron 18,712.948, in lastnega čistega pokritja 1,205.849 K, tako da znaša skupni primanjkljaj 17,507.099 K. Zanimivi so deželni izdatki:	1. za deželno zastopstvo
89.400 K (0.48%); 2. splošna deželna uprava stane K 894.037 K (4.78%); 3. doneski za upokojinski zaklad' 506.466 K (2.7%); 4. oskrbovanje redarskih in varnostnih zadev 451.662 K (2.43%); 5. ceste, vode in železnice 429.051 K (2.29%); 6. poljedelstvo 491.638 kron (2.63%);; 7. šolstvo, zlasti ljudsko šolstvo 8,960.095 K (47.08%); 8. bolnišnice in skrb za ubožce 4,935.461 K ;26.38%);	9. obresti za dolgove in amortizacij
1,908.138 K (10.20 %); 10. za obrtništvo 34.000 kron (0.18%); 11. različno 10.000 K (0.05%).
Zanimive podrobnosti.
Število uradnikov se je skoro podvojilo; ravno tako število učiteljev: plače so se zvišale za visoke svote. Vse to se je storilo v dobi, ko je primanjkljaj v deželni zbornici postajal vedno večji. Šolstvo samo stane deželo največ, skoro 9 milKonov kron, torej skoro polovico vseh potrebščin za celo deželo. Bolnišnice in ubožci stanejo deželo do o milijonov kron, torej nad četrtino vseh izdatkov. Ker mestno zastopstvo kaj rado očita kmečkim poslancem potrebščine zn, poljedelotvo, je potrebno, da povdarimo svoto 491.638 Iv (2.62%), ki se izda za te namene. Kar se dostaje izdatkov za ceste, regulacijo rek in za železnice, jih smemo vsaj deloma uvrstiti med poljedelske potrebščine; toda v največ slučajih imajo od njih dobiček io trgi in mesta. Kakor vsa leta, je večina deželnega odbora vkljub odločnemu protestu slovenskega odbornika tudi za leto 1915 črtala skoro do zadnjega vse nasvetovane postavke, ki zadevajo kmetijstvo in poljedelstvo. Za te že tako nujne zadeve se ne bode plačalo niti vinarja; črtalo se je iz proračuna; izdatkov za te postojanke 2,491.506 K, tako da ne dobi poljedelstvo od dežele ničesar, pač pa donaša že deželno poljedelstvo 194.278 Kj čistega dohodka. Tako jo torej mestno zastopstvo, ki ima večino v deželnem odboru, odvzelo za prihodnja leta vse deželne prispevke, hoče pa naložiti večje doklade tudi kmečkim davkoplačevalcem.
Koliko plačnjejo davkoplačevalci za deželne potrebščine?
Za podlago naj velja leto 1913. Štajerska dežela je plačevala državnega davka 19,402.884 K. Štajerski finančni -referent trdi, da bo za leto 1915 samo le 14,967.746 K državnih davkov, katero svoto vzame za podlago pri določbi doklad. Dosedanjih 50%', oziroma 56% deželnih doklad je dalo 8,406.900 K; 10% deželnih doklad na užitninski davek je proračunjen na
240.000	K; državni prispevki iz direktnih in indirektnih davkov so proračunjeni na 4,108.550 K'; davek na pivo bo r.našai 2,904.852 K; tako da bi znašali dohodih1 1 ".,060.125 K in bi preostaja!',) primanjkljaja 1,846.974 K. Deželni odbornik pl. Kaan trdi kot fin. referent, da se bo ta primanjkljaj povišal še na kron 2,488.099, ker je radi vojske s sigurnostjo pričakovati, da o padejo marsikateri davki.
Uspehi slovenskega zastopstva.
*
Za pokritje primanjkljaja je hotela večina dež. Odbora naložiti 15% več deželnih doklad in je že o tem sklepala v svoji seji. Deželni odbornik dr. Karol Verstovšek je stavil minoritetni predlog in podal vladi svoje utemeljevanje, češ, da je zvišanje doklad brez dovoljenja dež. zbora protizakonito, da se sedaj, ko je ljudstvo že itak hudo prizadeto vsled vojske, ne sme nalagati višjih davkov in novih bremen. Ravno tako je vložil predsednik Slovenskega kluba, dr. Korošec, protest proti nameravanemu zvišanju doklad. Večina dež. odbora je posredovala z dež. glavarjem vred pri vladi osebno, Osebno sta protestirala pri vladi poslanec dr. Korošec in odbornik dr. Versfovše k. Vlada je do sedaj obljubila, ker je deloma hotela ustreči ugovorom slovenskih zastopnikov, nemški večini le 10% zvišanja. Odklonila pa je takozvano diferencizaeijo davkov ; mestni zastopniki so namreč hoteli zvišati doklade na zemljiški davek za 15%, na hišni davek, torej večinoma za mešČUane, pa samo na 8 ali 10%. To nakano so preprečili naši
LISTEK.
Nekaj o lvovskem metropolitu
Monakovskemu tedniku „Allgemeine limitiseli." poroča neki F. Waldner naslednji dogodek, M mora poglobiti sooštovanje vseh avstrijskih katoličanov do neustrašenega, apostolskega metropolita Septicks-ga, ki so ga, kakor je znano. Rusi odvedli v ujetništvo v Kursk.
„Bilo je“, tako pripoveduje Waldne, „v predavanjih sivolasega učitelja cerkvenega prava Lämer-1 ja v Vratislavi (Breslau). Častitljivi učenjaki je govoril o beneficialnem pravu in je ravnokar začel razlagati pravice in dolžnosti metropolitov. Pri naštevanju metropolitskih stolic je imenoval Lvov. Tukaj je prenehal. Svoj vedno resni pogled je povzdignil čez nas v daljavo, kakor da bi. koga iskal . . . Po kratkem odmoru je nadaljeval s tihim, skoro brezzvočim glasom: „Sedanji lvovski metropolit grof Septicky je sedel v osemdesetih letih tu pred menoj kot slušatelj, kakor Vi. Bil je idealen, plemenit mož, inoj najboljši učenec. Približal se mi je tudi osebno in nekega dne mi je rekel: „Jm sem narqden Polfak, toda vidim, da ravnajo Poljaki v Galiciji z rusinskim prebivalstvom krivo. Zatirajo ga in ga' prezirajo, tako da obračajo nekateri Rusini pogled na Rusko. Dokazati hočem pa
svojim rojakom, da je takšna ravnanje krivično in da se da rusinsku ljudstvo z ljubeznijo hitreje pridobiti. Prestopil bom k rusinskomu obredu!“ Storil je to, in ko je bil posvečen v. mašnika, je vstopil celo v red bazilijancev, katere je ravno tedaj začel papež ’reformirati. Blago, požrtvovalno srce mladega grofa je bilo v. redovniškem poklicu neizmerno srečno. Svoje moči je posvetil popolnoma redovni reformi ter je postal predstojnik novincev. Za ponižnega redovnika je bila težka žrtev, ko ga je zaupanju avstrijskega cesarja poklicalo na metropolitski prestol v Lvovu. Pokorno je sledil temu klicu, pa tudi kot nadškof jo ostal skToinen, pobožen menih in tihi učenjak. Bil je to velika, nenavadna duša . . . Sedaj so ga Rusi s silo odpeljali. Dobro sem vedel, dja ne bo nikdar zapustil svoje Črede. Postal je konfesor, «poznavalec, v starem pomenu besede . . .“ Tu je starček prenehal in si s tresočo roko zakril oči, da M zatajil solze. Svečana tihota je zavladala v dvorani.“
Vseučiliški profesor prelat dr. Hugo Lämmer, ki daje tteko častno izpričevalo nadškofu Šeptickemu, je rojen leta 1835 kot sin protestantskih staršev. Komaj 22 let star, se je habilitiral na protestantski bogoslovni fakulteti v Berolinu in objavil svoje prvo večje delo „Papež Nikolaj T. in carigrajska cerkev njegovega časa.“ Že kot protestant je gojil veliko zanimanje za Marijino češčenje v katoliški cerkvi. V oktobru leta 1858 je mladi učenjak postal katoličan ter d rej el leta 1859 mašniško posvečenje in deluje od leta 1864 kot profesor cerkvenega prava na vratislavskem vseučilišču, priljubljen kot učitelj in visoko čislan kot učenjak.
Ö b puškimh cev eli smo se greli.
Učitelj Viktor Bregant piše s srbskega bojišča prof. č. g. J. Vrežetu:
Veleč, gospod! Prav prisrčna hvala za* Vaši krasni dopisnici, kakor tudi za časopis. Gotovo Vas bo zanimala naša slavna, a strašna noč med 28. in
29.	novembrom na bojišču.
Zasedli smo po težkem naskoku holmec Zajčica okoli 12. ure opoldne. (Zajčica leži blizu mesta Uranjani južno-izhodno od Valjeva.) Srbi so sprva utekli daleč od tega holmca na drugo višino. A okoli 2. ure popoldne smo opazili, da se pomika sovražnik polagoma proti nam, tako da so okoli 3. ure popoldne napravili naskok na nas. Nerazumljivo nam je bilo začetkoma, zakaj so prej tako bežali pred nami in zdaj delajo zopet naskoke. Zvedeli so, bogve kitko, da je nas samo malo število, a njih je bilo okoli treh polkov. Pridni naši Dalmatinci so streljali ljuto na bližajočega se sovražnika s tako pilo, da je moral sovražnik ustaviti naskok. Približal se nam je že do 20 korakov.	'
Napočila je praga zimska noč. Mraz je pritiskal z vso silo, tako da so drevesa pokala. Ivje je že krasilo drevesa in skoraj bi lahko1 rekel,, vsako tako drevo bi bila krasna božičnica vsled svojega snežnega krasa. Da nap ni zeblo, smo pridno „pucali“ (streljali) in se pri ogreti puški greli. ‘Milo je nas pogledoval mesec in nam delal bojevanje še težavnejše. Od 5. ure naprej smo že imeli malo municije. Kaj le bo, ako se nam je ne dostavi ! Nikdo ni mislil’ med gromenjem topov, regljač in pušk na želodec, ki ni že
slovenski zastopniki. Nadalje se je 'vlada ozirala tudi v toliko na protest slovenskega zastopstva, da je dovolila povišanje teh doklad samo za polovico 1. 1915. Poročilo nemškoliberalne večine priznava, da so nastale velike težave v dež. odboru, ker se ni nikjdar zamogel doseči jednotni sklep; uspehi se morejo smatrati za tem večje, ker vemo, da se upira proti vsem načrtom večine le edini slovenski odbornik.
Konečno še povdarj'apio, da zakon še ni sankcioniran; vlada je do sedaj samo obljubila, da bo kolikor bo mogoče ugodila želji deželnozborske večine.	__________________________________
Kaj dela Italija ?
!Milan, 28. januarja.
Kralj je izdal dekret, ki pooblašča italijansko ministrstvo, da sme rekvirirati (proti plačilu si prisvojiti) ladje.____________________________________
Nov moratorij.
Izšel je nov moratorij, ki velja; samo za zasebnopravne terjatve, ki so pred 1. avgustom nastale, a zapadle v plačilo še le po tem času in določa v glavnem sledeče:
Plačila, ki so zapadla že po prejšnjih moratorijih in se še niso izvršila, se morajo seveda plačati in povrhu tega pa še sledeči zneski v naslednjih rokih:
a)	od terjatev, ki so najkasneje dne 14. avgusta zapadle v plačilo, dne 14. februarja 25 odstotkov (8. četrtino) in ostanek dne 15. aprila 1915;
b)	od terjatev, ki so zapadle v plačilo med dne
15.	in dne 81. avgustom 1914, 25 odstotkov (tretjo četrtino) oni dan meseca februarja, ki po svoji številki odgovarja^prvotnemu dnevu zapadlosti; najkasneje pa dne 28. februarja in ostanek pa oni dan v aprilu, Id odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti, najkasneje pa dne 30. aprila 1915;
c)	od terjatev, zapadlih v plačilo meseca septembra ali meseca oktobra 1914, je plačati 25 odstotkov (tretjo četrtino) oni dan v mesecu marcai, ki po svoji Številki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti, in ostanek oni dan v maju, ki odgovarja dnevu prvotne zapadlosti;
d)	od terjatev, zapadlih v mesecu novembru 1. 1914, 25 odstotkov (drugo Četrtino) na oni dan v mesecu aprilu, ki po svoji Številki odgovarja prvotni zapadlosti, najkasneje pa do 30. aprila. 1915.
e)	ostanek terjatev, zapadlih v mesecu novembru, in terjatve, zapadle v decembru 1914 in v januarju 1915, so odložene do 31. maja 1915.
Pri menicah in šekih je plačati najmanj 100 K, če 25 odstotkov terjatve ne doseže tega zneska.
Mjslo-imko bojišče.
Maribor, 31. januarja.
Glavna točka, za katero se vrši sedaj na severu boj, so K aj r p a t i, Mi splošno napredujemo. Posrečilo se nam je, ruskega medveda pregnati iz sneženih karpatskih brlogov. Vsi karpatski prelazi so sedaj v naših rokah. Zadnje dni so namreč naši1 zavzeli turi gorski sedli B e r e c z k e in Beški d (zahodno od Dulde). Naše čete, ki so se dosedaj nahajale na ogr-
drugi dan okusil nič toplega. Ves čas od 3. do 7. ure zvečer so žvižgale krogle kakor čebele nlad našimi glavami.
Okoli 7. ure so začeli pevati puške strašno pesem, grmelo in bobnelo je okoli nas, granate, Srap-neli in bombe so padale iv naše okope in tu in tam je izdihnil blagi naš svojo mlado dušo. Dozdevale se je nam, kakor da bi se zemlja okoli nas odprla in nas hotela požreti. Videli smo črne množice se nam bližati v neobilni meri, a vendar naše puške so te pošasti prestrašile, da so se zopet zakrile. Tak) napadi so trajali celo noč brez počitka, a mi nismo hoteli poJ pustiti to višino, ker smo vedeli,, kakšne neizmerne vrednosti da je. Strašna je Ma ta noč, a slavna za nas, kajti drugi dan v jutro niso naši več hoteli o-stati v svojih okopih, na lastno pest ,so hoteli pregnati močnejšega sovražnika: a glej čuda, ko vendar pridrvimo do sovražnih okopov, vidimo strašno sliko pred nami. Jarki so bili napolnjeni s trupli sovražnih čet in sneg je kazal krvave sledove. Strašen utis je napravilo to na me, mrzlo mi Je postalo od tega tako strašnega prizora, ki ga nikdar v mojem življenju ne bom pozabil.
S tem, da, smo držali to višino, smo sovražniku vzeli predzadnjo višino na poti v Pranjani. Naš slavni brigadir, plemeniti mož, Nöring, je imenoval tade dan za praznik našega polka.
Prav na kratko sem, Vhpi označil junaško ponašanje naših hrabrih Hrvatov iz Dalmacije.
Slava onim, ki so na ta. dan žrtvovali svojo aalado kri, naš polk jim Bo v spomin vsako leto položil venec slave.
Ne zamerite mi mojega ne prav lepega pisanja.
Mnogokrat se spominjam na Vas, moj dragi gospod in s hvaležnim srcem Vam pošiljam pozdrave: Vaš učenec Viktor Bregant, učitelj.
ski strani Karpatov, prodirajo na nekaterih krajih že na gališko ozemlje proti pusom. Sovražnik ima velike izgube. V bojih so bili uničenj 8 ruski bataljo-n i. Skupno je zadnji čas bilo ujeth 10.000 Rusov.
Rusi pošiljajo sedaj proti naši armadi v Karpatih močna ojačenja. Sumijo namreč, da ima naše prodiranje čez Karpate v Gal cijo namen — osloboditi Pr» zemysl. Trdnjava se nahaja v sredini črte, v kater. prodirajo Avstrijci.
V	B u kovini se je ruski načrt, ob rumu n sic:. meji prodirati na Sedmograško, izjalovil, Ruska armada se je mora'a umaknit , naša pa je sedaj v ofenzivi. V prostoru pri. mestu Dorna Watra smo dobili močna ojačenja.
V	zahodni Galiciji in na. Rusko-Poljskem se vršijo le poedini artilerijski h o j j. Pred .Varšavo ni velike spremembe. Nekatera poročila pravijo, da so nemške čete si izkopale jarke že do predtrdnjavskega pasu. Nemci zbirajo sedaj v srednji Poljski armado 600.000 mož Njen glavni sunek velja Varšavi in ostalim točkam ob Visli,
Umikanje Rusov v Bukovini.
Budimpešta, 29. januarja.
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča: Po krvavem porazu Rusov pri Kirlibabi vlada na bojišču v Bukovini mir. Rusi se umikajo v dveh smereh in sicer se je umaknila armada, ki je bila po porazu pri mestu Jakobeny primljena ustaviti svoje prodiranje, proti mestu Kimpolung, druga ruska armada, ki je bila poražena pri Kirlibabi, se je pa umaknila proti mestu Radauc.
Rusi zapustili mesto Kimpolung.
Budimpešta, 29. januarja.
List „Pesti Naplo“ je dobil brzojavno obvestilo, da so Rusi izpraznili mesto Kimpolung v južni Bukovini.
Ruski poraz v srednjihKarpa tili.
Gradec, 30*. januarja.
Vojaški sotrudnik graške „TagespoŠte“ opisuje položaj na Karpatih in tamošnje borbe sledeče:
Rusi so zadnji čas poslali na Karpate velikih o-jačenj. Kljub temu pa se jim ni posrečilo, da bi važne prelaze, ki so prešli zadnje dni zopet v našo posest, dobili nazaj. Rusi so odtegnili iz* srednje- in iz-liodno-galiških mest, kjer so imeli močne posadke, še mnogo čet proti Karpatom. Istotako so zelo oslabili tudi oblegovalno armado pred Przemyslom.
Glavni ruski napad je veljal zadnje dni našim avstrijskim postojankam v okolici uszošfcega prelaza. Toda Rusi so bili vrženi nazaj in so imeli velike izgube. Umaknili so se, kakor se dozdeva, proti gališ-jdm mestom Turka in Lutoviska. 'Naše čete krepko zasledujejo sovražnika, ki je bil od
24.	do 27. januarja poražen pri prelazih Wiskov in Rafajlova (južno-izhodno od uszoškega prelaza)- Dne
28.	januarja so Avstrijci ujeli 400 Rusov. Obe armadi, naša in ruska, se močno ojačujeta, Pričakovati je torej, da se bo v bližnjih dneh vršila na gališki strani Karpat srdita borba medi Rusi in Avstrijci.
Gibanje čet pri Dukla-prelazu.
Pri prelazih Dukla in Lupkov se pripravljajo večji boji. Dostavljanje .vojaških potrebščin je zelo težavno, ker so sneženi zameti strma gorska pota ponekod skoro popolnoma zamedli. Živež, strelivo in pa druge vojne potrebščine se dovažajo s sanmi, v katere so po večini vpreženi voli. Naše čete se zelo vrlo držijo, na mraz in sneg so se avstrijski vojaki že do dobra navadili, oziroma proti njimlai zavarovali.
Rusi izpraznjujejo Lvov?
„Neue Freie Presse“ piše, da so prispele iz L-vova vesti, ki pravijo, da so Rusi dne 12. januarja nabili v Lvovu plakate, y katerih pravijo, da bodejo najbrž kmalu primorani, opustiti Lvov iz strategičnih ozirov. Zato poživljajo prebivalstvo, da naj bo le za vsak slučaj mirno in da naj, če pride sovražnik, nikakor ne dela izgredov ; kajti oni, Rusi, se hočejo še vrniti in nikakor ne bodo prostovoljno prepustili mesta Lvova sovražniku.
Solni rudniki v Bochniji.
■Krakovski listi poročajo: Ko so bili Rusi potisnjeni iz Bochnije in so se tjekaj vrnile domače oblasti, je župan javil, da so mm merodajne ruske osebnosti izjavile, da so solni rudniki podminirani. Toda to naši rudniški inženirji niso hoteli verjeti, ker bi bilo treba za podminiranje obsežnih salin veliko vagonov dinamita, ki bi se moral spraviti v rudnike, a za to Rusi niso imeli časa,. V resnici so se tudi te grožnje izkazale kot prazne. SalinsM stroji, ki so jih bili Rusi demontirali, so deloma že zopet postavljeni ter se je v rovu „Sutoris“ že uvedel obrat; v prihodnjih dneh se začne delati tudi v rovu „Campi.“
Avstrijski uspehi oh reki Nida.
Petrograjski list „Nowoje Wremja“ poroča, da so dosegli Avstrijci pri mestu Andrejev (leži južno-izhodno od mesta Kieloe ob reki Nidi na Rusko-Poljskem) dozdevno velike uspehe. Vkljub srditemu odporu ruskih čet se jim je posrečilo zasesti več višin severno od mesta, vsled česar-je cela dolina reke Jede sedaj v njihovi oblasti. Avstrijci so tamkaj postavili več zelo težkih baterij in obstreljujejo železniško progo proti mestu Kielce, ki je za Ruse velikanske st rate glene važnosti.
Uradno nemško poročilo.
Berolin, 30 januarja.
Iz velikega vojnega stenla se poroča:
V: Izhodni Prusiji so napravili Rusi brezuspešen napad na postojanko ob mostu izhodno od mesta Darke hmen, so obstreljevali nemške utrdbe izhodno od jezerske ravani ter so poskusili napad južno-izhodno od jezera Löwentina. 'Ogenj nemških čet je odbil napad.
Ponočni napadi Rusov izhodno od mesta Loiwi-eza so bili odbiti, pri čemur so imeli Rusi zelo težke izgube.
Lodz prekrščen v N ovo - V ratislavo.
Amsterdam, 29. januarja.
Angleški listi poročajo, da so Nemci prekrstili poljsko mesto Lodz, ki so je zasedli, v Novo-Vratisla-vo. Nadalje so Nemci uvedli naravnostne železniške zveze med*Noivo-Vratisl avo (Lodz) in med Berolinom, Vratislavo in Slezijo.
Rusi zopet v izhodni Prus’ji.
Kakor poroča nemški glavni stan z dne 29. januarja, so Rusi dne 28. januarja napadli nemške postojanke pri kraju Küster (severo-izhodno od mesta Gumbinnen) v Izhodni Prusiji. Nemci so ruski napad odbili, Rusi so imeli težke izgube. Iz tega poročila je posneti, da so nekatere r u s E e è e t «-že zopet prekoračile izhod no-prusH® m e j o in se boji vršijo sedaj že na nemškem ozemlju.;
Boi za Varšavo.
Pri mestu B o 1 i n o w, ki leži izhodno odi Lovi-ca, je dosegla Hindenburgova armada lep uspeh in se je zopet znatno pomaknila bliže [Varšavi. Na se-veroizhodni strani Bolinowa, severno od proge Lodz-Varšava, so nemške čete dne 28. januarja, kakor pravi poročilo nemškega glavnega stana z dne 29. januarja, vrgle sovražnika iz njegovih glavnih postojank. Boj je bil zelo srdit in se je nadaljeval tudi še v. noči od 28. na 29. januarja. Ruski protinapadi so ostali brez uspeha. Nemške čete so zasedene ruske okope obdržale kljub silnemu sovražnemu ognju. N e m c i so se pri mestu Bolinowu v obliki zagozde zarili v glavno r u s k o b o j n o črto pred V a r Savo.
Napad na velikega kneza Nikolaja?
Dunaj, 28. januarja.
Od včeraj zvečer se širi vest, da je bil na ruskega generalisimusa Nikolai Nikolajeviča izvršen napad. Nek častnik, katerega je veliki knez javno žalil, je potegnil revolver in velikega kneza z več, streli težko ranil. Velikega kneza so v nevarnem stanju prepeljali v Petrograd.
I>ve ruski Ladji z vojaki zamrznili.
Berlin, 28. januarja.
i,Deutsche Tageszeitung“ poroča iz Londona p® „Timesu“ iz Petrograda: Dve ruski transportni ladji z vojaki sta zamrznili in se nahajata nedaleč od Novo je Zemlje.
Ujetniki v Rusiji.
Kodanj, 28. januarja.
Ruska glavna uprava jetnišnic je določila z 0-. krožnico, da v notranjo Rusijo poslani Nemci, O grl, Avstrijci in Turki ne smejo imeti za osebo pri seht nad 25 rubljev; le pri odpošiljanju celih rodbin je dovoljeno, da se sme za vsako rodbino vzeti pet rtd»-ljev več.
Maribor, 31. januarja.
Kako so Nemci svojo zmago pri Soissonsu izkoristili, ne stoji v uradnih nemških poročilih. iTt»K časnikarska poročila ne vedo povedati kaj več. Napadalni so skoraj vsepovsodi, kjer se je na tem bojišču bojevalo, Francozi. Prišlo je do večjih spopadov pri Nieuportu, kjer so imeli Angleži in Francozi znate® izgube, kajti čez 300 vojakov je pokrivalo bojno polje. V središču bojne Črte, vi Argonih, je istotako prišlo do večje bitke, v kateri so Francozi izgubili 12 a-jetih častnikov, 731 mož in večje .število topov, 500 Francozov je pa obležalo mrtvih na bojišču. Tudi u» levem krilu pri Verdunu so se vršili napadi Frame«-
zov na nemške postojanke, ki so pa bili odbiti. Pripravljajo pa se baje večje reči, nego so te, o katerih smo ravnokar poročali.. Iz dejstva, da je vpoklicala Francija vse svoje rezerve in da pošilja Anglija neprestano na bojišče sveže čete, kojih je v enem samem tednu poslala baje 160.000 mož, bi se dalo sklepati, da nameravajo Angleži in Francozi v najkrajšem času zastaviti svoje moči za kaka večja podvzet-ja proti Nemcem. Kajpada mora vreme biti ugodno in se ne sme nič neugodnega pripetiti.____
Mja-Husija-Dnglija-francp.
Maribor, 31. januarja.
Pri O 11 y j u so bili Rusi poraženi. .Turki so
ujeli 300 Rusov. Velliko važnost se polaga na prod -ranje ruske kolone južno od Datuma. Riusi šo tam došli že do 30 km daleč v turško ozemlje ob C r -nem morju. Domneva se, da hočejo Rusi priti do mesta Trapecund. V Perziji, posebno v pokrajini A z © r h e i: d ž a n gre Rusom dokaj slabo. V okolici mesta Clior divja že teden dni krvava bitka, ki se za Turke ugodno razvija.
Turško brodo v je je objstreijtevalo neko rusko vojaško postajo ob zahodni obali črnega morja.
Anglija je premei skozi Sueški prekop do preklica prepovedala. Radi tega je nastalo med nevtralnimi1 državami nemalo razburjenje. *0!> Sueškem prekopu so se že vršile manjše praske med turškimi in angleškimi četami._
Raznoterosti.
Pogreb č. g. Vincenca Žolgar. V Grad mi se je pretekli petek pogreb zelo slovesno izvršil. Udeležilo se ga je mnogo graške duhovščine, kakor tudi mnogo graških Slovencev. Med drugimi je bilo opaziti gosp. prošta Schabl, umirovljenega dekana Jurčiča in nekaj slovenskih visokošolcev. Truplo je blagoslovil vojni kurat Peter Jurak ob veliki asistenci usmiljenih bratov duhovnikov m več svetnih duhovnikov. Po izvršenem blagoslovu je mestno pogrebno društvo prepeljalo delavnega in zaslužnega duhovnika na južni kolodvor in od tam v Maribor, kjer se je vršil pogreb v Soboto ob "2. uri popoldne. Sprevod je vodil ravnatelj bogoslovja, č. g. kanonik dr Matek. Obče priljubljr.e-ga ranjkega je spremljalo k zadnjemu počitku okrog 30 duhovnikov, med katerimi je bil tudi sošolec rajnega č. g. Ivan Lah, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Množica občinstva je bila nepregledna. Udeležila se je pogreba magdalenska Marijina družba z zastavo, Slovensko kat. izobraževalno društvo v Studencih z zastavo, Katoliško delavsko društvo v Mar born, udje magdalenske podružnice „Slovenske Streže" kot svečarji, 4 višji razredi magdalenske deške šole štev. 3 z učiteljstvom vred, učiteljstvo in učenci šole na Teznu, oskrbnik in kancelist mariborske bolnišnice, oskrbnik Zöhrer iz Radvanj, oskrbnik knezo-školijskik posestev g. Baumann, več odličnih oseb, köt trgovcev, meščanov, odposlanstvo šolskih in usni ljeir.h sester v Mariboru in nebroj drugega občinstva, ki1 je spremljalo obče priljubljenega duhovnika k zadnjemu počitku. Nagrobari govor je imel č. g. kanonik dr. Matek, ki je v kratkih in jedrnatih besedah O-plsal požrtvovalno delovanje dragega pokojnika v cerkvi, šoli in povsod, kjerkoli se mu je nudila prilika. Krsto sta krasila 2 venca magdalenske duhovščine, ver(ec podružnice magdalenske „Slovenske Straže“ in Šopek magdalenskih cerkvenih strežnikov. Pokopan je bil v žri rajnega magdalenskega dekana kanonika g. Rožanca. Legel je v prezgodnji grob mlad duhovnik, ki je posvetil vse svoje moči in svoje življenje delu za' cerkev, domovino in katoliško ljudstvo.
Naš cesar krstni boter. Ko je izbruhnila vojska, je bil poklican pod orožje tudi pešec Gustav. Hocke iz Nieder-Ehrendorfa. Pred kratkem se mu je rodil sedmi otrok. Vsi njegovi otroci, sedem po številu, so krepki in zdravi dečki. Pred kratkem je došlo naznanilo iz cesarjeve kabinetne pisarne, da je naš cesar prevzel mesto botra sedmega 'dečka pešca Hocka, ki je dobil' takoj nekaj dni popusta. Veselje srečnih starišov, imeti za botra svojemu otroku našega cesarja, je nepopisno.
Molitve za mil*, ki se morajo moliti po naročilu sv. očeta v nedeljo, dne 7. februarja po vseh evropskih cerkvah, se nahajajo natančno po predpisih v knjižici „S v. Križev pot za vojni čas in druge primerne molitv e.“ Sestavil F. S. Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. To je jako primerna knjižica za sedanje resne čase, ko Bog tepo in skuša ljudstvo s strahovito šibo svetovne vojske, v teh hudih časih se ljudstvo spokorno obrača k Bogu za pomoč in tolažbo. Na prvem mestu je sv. Križe» pot za vojni čas. Nato sledijo razne primerne molitve n. pr. za odvrn tev vojskmih nadlog, za cesarja, za domovino, za vojskovodje, za stanovitnost, za zaupanje v bož,o pomoč, k sv, Mihaelu, za vojake na bojišču, za ranjene in umirajoče, za sina v vojski, za ljubega očeta na bojišču, za moža na bojišču, za padla vojake, mol.tve v prid vojakom, ki so obdarjeni z odpustki, molitev za mir i. t. d. Knjižica se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Stane pa sto komadov, skupaj s poštnino vred 7 K 50 vin; 50 kom. skupa,, s poštnino vred 4 K; 25 kom. 2 K; 10 kom. s poštnino vred 90 vin. Manj kakor 10 kom. se po pošti sploh ne bo poslalo, ker so stroški preveliki. Ker je svom malenkostna in se ne izplača pisati računov in denarjev posebej pošiljati, zato se naj denar pošlje naprej in sicer v poštnih znamkah v pismu, ako si kdo naroči manj kakor 25 izvodov. Knjižico pobožnim .vernikom toplo priporočamo posebno za sv. postni čas.
Dalmatinske zadeve. Katoliški, listi očitajo deželnemu odboru, da se ni udeležil posvetitve presv. Srcu .Jezusovemu.
Lieb’ Vaterland, kannst ruhig sein! V Jelena-brunnu pri Krefeldu je pretekle dni slavil nek meščan rojstvo 16. svojega potomca. Tako bo Nemčija i-mela še nadalje dovolj stražarjev na Reni.
Bodočnost Jeruzalema, Dunajska „Reichspost“ poroča: V zadnji seji ruskega Svetega sinoda je bilo uradno (?) naznanjeno, da končajo zavezniki vojno s Turčijo še le tedaj, Čim bo Jeruzalem proglašen za svobodno mesto podi zaščito Rusije, Anglije in Francije. Sveti sinod je odredil v ta namen molitve po vseh ruskih cerkvah.
Protialkoholna postava v Italiji. V Italiji se je uveljavila dne 25. januarja nova protialkoholna postava, ki uvaja licenco za točenje likerjev in žganja, ob praznikih in ob volitvah in vsem mladoletnim pocl
16.	letom, kakor tudi pijancem in umobolnim. Prepoveduje se tudi izdelovanje in uvoz absinta.
Opomin. V Ljubljani je bival pred kratkim neki «ernej Pirš, upokojeni orožnik, rojen okrog leta 1850, Nosil je duliovsko òbleko. Zasledovala ga je policija da mu prepove nositi' duhovsko obleko. Zdaj je odšel drugam, baje v Gorico. Toliko n!a, znanje, da, ne bo kje kake neprilike.
Upravne spremembe. Cesar se je komisiji za
spremembe v avstrijski ustavi zahvalil za njeno delovanje. S tem je njeno delovanje končano.
Imenovanje novega ministra-krajana za Galicijo. Cesar je imenoval sekcijskega načelnika dr. Zdri-slawa viteza Morawskega za gališkega ministra-kra-jana.
Nadomeščanje odvetnikov po pisarniških u-radnicah. Justično ministrstvo je pred kratkim interpretativno odločilo, da v zmislu § 31, odstavek 4 c.
p.	r., ni treba, da bi bile osebe, ki nastopajo pred'sodiščem s poverilnim pismom, moški ali samopravne osebe, marveč gre le za razumljivo izražanje o predmetu procesa, torej smejo nastopati tudi nedoletne ženske, odvetniške nastavljenke kot namestnice odvetnikov pred sodiščem in sicer pri prvih dnevih, pri prisilnih izvršbah in pri zaslišanjih.
Hijene na bojišču. Celovški list „Freie Stimmen“ prinaša sledeče sporočilo: Pred nekaj dnevi že ste bili v Beljaku na kolodvoru, ob prihodu državnega vlaka iz Solnograda, aretirani dve ženski, kajeri ste bili pozneje snoznani kot neka Alojzija Thaller in neka Sofija Plöbst; obe ste ženi dveh. podčastnikov, ki služita pri 8. artilerijskem polku. Omenjeni dve ženski ste bili aretirani, ker ste bili na sumu, da, i-mate s seboj več blaga, denarja in drugih predmetov, ki so bili odposlani, vojakom na bojišče. Ko je o-blast pregledala kovčege teh dveh žensk, se je notri v resnici našla prav izdatna množina kave, cigar, cigaret, tobaka, čaja, konjaka, čokolade, nogovice in druga obleka, volnene odeje itd/ Med odejami ste bili dve iz državne zaloge. V torbici ste pa imeli omenjeni dve ženski še zlato uro in 1300 K denarja. Dognalo se je tudi, da ste ti dve tovaršici napravili že večkrat to vožnjo v Galicijo in zopet nazaj, potovali ste vedno v II. razredu. Obe dve nepošteni ženski ste bili izročeni nia to celovškemu okrožnemu sodišču, in bode preiskava dognala, ali ste imeli še kakega pomočnika pri svojem grdem „rokodelstvu.*4
Izmenjava za hoj nesposobnih vojnih ujetnikov. Švica vodi med Nemčijo in Francijo pogajanja v svrho izmenjave za boj nesposobnih vojnih ujetnikov, ki vsled zadobljenih ran ne morejo opravljati nobene vojaške službe. Kakor poročajo švicarski listi, se pogajanja nadaljujejo in bo prišlo v najkrajšem Času do popolnega tozadevnega sporazuma, kar je v. prvi vrsti zasluga sv. Očeta, ki je posvetil tej važni zadevi veliko truda in zastavil svoj mogočni upliv za eelo stvar.
Nakupovalna zadruga za žito, katere ustanovitev je naznanil ministrski predsednik, se bo organizirala kot akcijska družba s kapitalom 50,000.000 K, ki ga bodo vpisale velike banke. Držama naj'prevzame garancijo za eventuelne izgube, na drugi strani pa naj pripade dobiček, v kolikor bi presegal- normalne obresti glavnice, vojnooskrbovalnim bamenom. Ta družba bi imela rekvizično pravico ter vršila distribucijo s pomočjo posebnin razdeljevalcih komisij.
Pomanjkanje riža. Ker je žjvteza z deželami, od koder se dobiva riž, popolnoma pretrgana, so zaloge riža skoro izčrpane. Boljših vrst sploh ni več v. trgovini. Cena znaša sedaj približno 100 K za 10U kg in jo poskočila od izbruha vojske za približno 100 odst. Leta 1913 je znašal dovoz surovega riža po suhem 3 milijone kron, po morju pa 15 milijonov kron. Od tega odpade na angleško Indijo 13% milijona kron. Kakor je znano, je Italija prepovedala izvoz.. Nemčija pa prevoz riža, tako da je izključen tuda dovoz preko Nizozemskega. Tudi zaloge riževe moke so popolnoma izčrpane.
Velikanski vodovod za ves goriški Kras je
sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Bistrica, ki se bo umetno dvigala kakih 250 m visoko, kjer prične ta vodovod za goriški Kras. Ob pričetku bosta dva. glavna nabiralnika (rezervoarja) in po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50.000 prebivalcev je pro-računjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov. Skupni potrošek ho znašal okroglo 8,700.000 K, h katerim naj bi dežela prispevala samo pol milijona kron. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) Deželnozborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico pretekli teden, so razpravljali o tozadevnih 'predlogih ogromne naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37.000 K, kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, ki jih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača, Povir, Sežana, Tomaj, Kra-njavas, Komen; II. Divača, Lokev, Bazovica, Pad-rič, OpČina, Prosek, Gabrovi ca:, Šempolaj (veja proti Nabrežini), Mavhinje, Cerovlje. III. Divača, Senožeče itd.
*	Delo v vinogradih. Radi pomanjkanja delavskih moči bodo letos posebno vinogradniki močno prizadeti. Na stotine krepkih viničarjev je na bojišču. Kdo bo kopal v vinogradu? Dela v vinogradu ne razume vsak človek. Za isto se tudi poljski in rusinski begunci ne bodo dali uporabiti. Tukaj je edina pomoč: Sam se pridno oprimi dela! Kakor hitro bo sedaj ugoden čas, obreži trte. In ko bo zemlja postala suha, pa tudi s kopjo in saditviio trt ne odlašaj. Pripravljaj tudi sedaj v zimskem času kolje, gnoj in vse potrebno!
*	Živinorejci, pozor! V sedanji vojski porabi vsaka država mnogo več živine za klanje, nego v mirnem času. Zato bo tekom vojske vedno manj živine. Bati se je, da se po končani vojski živinoreja ne opomore tako lahko in hitro, kakor je to za živinorejce potrebno Zato je poljedelski minister sporočil kmetijskim družbam nekaj navodil, kako naj v sedanjem času ravnajo živinorejci, da sicer ustrežejo vsem vojaškim oskrbovalnim potrebam, da pa obenem poskrbe za zarod. Pred vsem naj se živinorejci ne dajo zbegati, da bo cena živini p a d li a.; zato naj ne prodajajo po slepi ceni in naj n i k a r p r e-V e č živine ne postavljajo na trg. Paziti je posebno, da se ohrani dovolj plemenske živine. Pri nakupovanju živine za vojaške potrebe je želeti, da se kupovalci na to ozirajo ter ne segajo po dragoceni plemenski živini. Hvaležna naloga bi bila za občine, za živinorejske zadruge, ako bi se dogovorile in določile med seboj, kakšna živina naj se prodaja, da se ustreže kmetu in vojnemu oskrbništvu. Marljivo naj ljudje skrbe za prašičerejo in gledajo na to, da je spomladi dovolj zaroda na prodaj. Gospodarji naj v a r č u j e j o z živili za živino, posebej naj pazijo na slamo, ki na.j se, če le mogoče, ne rabi za stelio. Glavni smoter živinoreji v teh časih naj bo, preroditi kolikor mogoče veliko živine. Posebno treba skrbeti za zarod pri konjih, ki jih bo po vojski; zelo manjkalo.
*	Pomanjkanje konj se bo kmalu zelo občutilo. Vse najboljše konje je pobrala vojaška uprava. Cena gre še vedno prav naglo napnej. Mnogi gospodarji, ki so imeli prej konje, so si omislili zdaj vole, ker se boje, da bi morali konje zopet oddati naprej. Spomladi se bo le težko in počasi delalo. Več gospodarjev je kupilo na Hrvaškem mlade konje, katerih še ne vza* me vojaška uprava prav poceni. Konjsko meso je po mesnicah vedno dražje. Pravijo, da se ga prav veliko proda.
*	Povišanje eene suknu. Zveza nemških veletrgovcev s suknom je povišala od dne 10. januarja nadalje cene suknu za vsaj 10 odstotkov,
Ponarejeni bankovci. V zadnjem času je krožilo v prometu večje število ponarejenih 50- in 100-kronskib bankovcev, ki so tako dobro ponarejeni, da jih je le prav težko razločevati od pravih bankovcev-Od pravih jih je mogoče razločevati le v tem, da i-majo ponarejeni 50-kronski bankovci s prosto rok» ponarejeno številko 50, oziroma 100 na obeh spodnjih koncih, kar se prav lahko razločuje s prostim očesom; nadalje je barva številk serij ponarejenih bankovcev karminasto-rudeča, pravih bankovcev pa ci-nober-rudeča. Tudi je tisk na ponarejenih bankovcih zaplavljen in nerazločen. Torej pozor pred ponarejenim denarjem!
Izvoz lesa na Grško. Grški parobrod „Trysi-lior“ je odplul iz reške luke z 1000 tonami clrv za Pirej.
Zdravila se zopet podražijo. Lekarnarji v Avstriji bodo ‘zopet povišali cene raznim zdravilom. Sedaj poroča glasilo avstrijskih lekarnarjev, da je radi vojskinih zapletljajev nemogoče uvažati mnogo vrst zdravil. Posebno poskočijo v ceni obveze in vate.
Pivo se bo najbrž podražilo. List „Gostilničar“ poroča:	Pivovarniška industrija je vsded vojne
precej prizadeta, Ker se slad ne uvaža in je tudd delavcev manj. Pivo se bo iz teh vzrokov morda podražilo, zato so pa vinogradniki veseli, ker se bode po-vžilo več vina. Tudi gostilničarji miriamo nič proti večjemu konsumu vina-
Radirk ne bo več. Iz trgovskih krogov se poroča, da bo radirk v kratkem Ičasu zmanjkalo, ker tovarne za radirke ne izdelujejo več nobenih radirk, kajti ves radirgumi se uporabi za izdelovanje koles vojaških avtomobilov in biciklov.
Zvišanje cen za železo. Železo se s 1. februarjem precej podraži in sicer za 1.25 K en 3 K za tne-terski stot. / ,
*	Ne prenaglite se! Zadnje mesece lanskega leta so.po celi Avstriji prodali veliko preveč živine. Nerazumljivo je bilo, kako je moglo priti na dunajski trg: trikrat toliko živine, kakor poprej v mirnem času. Zdaj je to pojasnjeno. Prodajali so vse, kar se je dalo prodati, Začetkom'decembra- je bilo enkrat na dunajskem trgu 0000 glav govedi. Izmed vseh živali je bilo 3200 krav. Ko so živino pobili, so videli, da je bilo 1000 brejih krav med njimi. Kmetov se je lotil neumni strali pred vojsko, prodali 'so vse, Hvala Bogu, da pri nas Še ni dosti takih norcev. Na ta način se mora za leta živinoreja končati. Zdaj je šole začele cena rasti. Sla bo še zelo naprej. Naj nobenega visoka cena ne začelje, da bi pleme ho žival v školo prodal.
*	Prepovedano klanje mlade živine. Poljedelski minister je z naredbo z dne 14. oktobra prepovedal brez dovoljenja klati teleta in nadrobno navedel slučaje, ki je zanje dati dovoljenje. Dne 23. decembri] 1914 je pa minister z ozirom na važnost, da si ljudje ohranijo kolikor mogoče veliko plemene žVine, ono naredbo razširil. Vsled tega odloka je zabranjeno brez posebnega dovoljenja klati breje krave, telice in svinje sploh, teleta in junce do 214 leta stare in bike do 2 let stare. Določeni so tudi slučaji, kdaj sme oblast dovoliti, da se zakolje te vrste živina; ti slučaji, so podobni onim, ki dovoljujejo izjemno klanje telet. Taki odloki pa bodo le tedaj imeli uspeh, a-ko bodo živinorejci sami imeli smisel za varstvo plemene živine. Zato bi bilo dobro, da bi živinorejske in kmetijske zadruge v tem oziru ljudi oskrbovale s potrebnim poukom; potem bi ljudje ne hlastali le po izmišljenih vojnih dogodkih, pač pa razumeli svojo nalogo v teh težkih časih in bi vsakdo delal v svojo splošno dobrobit.
Pregledovanje ali nabori konj v letu 1915. —
Postava o naboru konj z dne 21. decembra 1312 določa, da so žrebci in kobile v zasebnih žrebčarnah ki so za stalno določeni za plemensko uporabo, oproščeni konjskih naborov. Med zasebne žrebčarne se štejejo tisti konjerejci, ki imajo v svojih hlevih stalno najmanje 4 plemenske kobile. Iz tega sledi, da se morajo kobile, ki so sicer namenjene za pleme, a se ne rabijo stalno kot plemenske kobile, pripeljati pred konjsko naborno komisijo in sicer tudi niso izvzete kobile, ki še za lansko pregledovanje niso bile štiri leta stare, potem breje kobile, kakor tudi kobilo s sesajočimi žrebeti (šesttedenska, oprostitev za čas sesanja.) Breje kobile in tudi kobile, ki so v plemenski u-porabi v zasebnih žrebčarnah in so bile v, zadnjem času. pripuščene h državnim rali zasebnim žrebcem, a se niso obrejile, se morajo pripeljati pred konjsko naborno komisijo.
Vojaški konji. V Radgoni se vsak mesec enkrat oddajo štajerskim posestnikom konji, ki jih radi ran ali drugih hib pri vojaštvu ne morejo ,več rabiti. Kdor hoče kupiti takega konja, naj napravi vlogo naj domači okrajni zastop, kateri mu bo sporočil, kedaj se vrši sejem za vojaške konje V Radgoni.
Novo določilo glede shranjevanja vojaških izkaznic. Ker Rusi padle vojake navadno slečejo, se mnogokrat pripeti, da se ne more dognati ime in še druge podrobnosti mrtvega vojaka. Radi tega se je sedaj od vojaške oblasti odredilo, da se škatljice, v katerih so shranjene izkaznice (popis vojaka) odslej ne bodo shranjevale več v desnem hlačnem žepu, — ampak se bodo na posebnem traku obešale vojakom na vrat.
Preložitev glavnega mesta Avstralije. — Iz
Londona poročajo: Avstralska vlaua je preložila sedež svojega uradovanja iz Melbourna v Sidney. Ta preložitev je le provizorična in izvršena iz upravno-tehničnih ozirov.
Obešen je bil v Gradcu v soboto, dne 30. januarja,, zjutraj topničar 3. gorskega topniškega pijrika Janez Lašič, doma iz Spodrije-Štajerske. Lašič je lausko leto na velikonočno nedeljo pri Beljaku na Koroškem umoril posestniško hčerko Jožefo Findig. Radi tega zločina ga je graško vojaško sodišče obsodilo na vislice.
Zopet potres. J Trstu in Poli so v sredo, dne 27. januarja zjutraj ob % na 3. uro v tamošnjih potresnih opazovalnicah čutili precej močan potres, ki je izbruhnil najbrž v Siciliji, Kalabriji ali pa na-Balkanu.
Najslabejše kuharice na svetu so Angležinje. Baje se sučejo po kuhinji tako nerodno 'kot nobena ženska kakega evropskega ali amerikanskega, naroda. Tudi nimajo za kuhanje nobenega talenta- Edina jed, ki jo zna Angležinja dobro pripraviti, je čaj za. zajutrek. Kave že ne riapravi več-dObro. O pripravljanju mesa, prikuhe ali slaščic ima Angležinja malo pojma. Razven tega so zelo potratne. V Londonu baje zmečejo gospodinje na smeti na tisoče in tisoče živil, ki bi se dala v- kuhinji še porabiti in Id niso odpadki. Angleži sami poznajo dvoje žene prav dobro, in nikjer in nikdar se ne sliši, da bi svoje gospodinje priporočali za. vzgled „-drugim narodom.
Maribor. V gostilničarsko zadrugo- je zopet izvoljen kot predsednik Fr. Roseli an z ; odborniki so : Alojz Käfer, Andrej Matzhofd, Anton Fabian, Martin Fuchs, Leopold Zwotti, Samuel Tröstner, Hub. Skalah; namestniki: Peter Tscharre, Franc Weinhauser, Adolf Spatzek.
Maribor. Vinorejska šola v Mariboru in poljedeljska, šola v Grottenhofu, ki ste v nekaterih letnikih izvrševali pouk, ste morali izročiti svoje prostore vojaštvu, tako da tudi tukaj, preneha (šolski pouk.
Razvanje pri Mariboru, Volitve so potrjene razim enega odbornika in namestnika v III. razredu, za katera sé mora vršiti nova izvolitev.
Kamnica. Dno 20. januarja smo spremljali k večnemu počitku mater našega g. učitelja Frana- Čepe, gospo Julijano Čepe. Pevski, zbor ji je v slovo zapel dve žalostinki. -r- Od decembra m. L je ovita zastava Marijine družbe z žalnim trakom, ker je njena članica Terezija Šket v nežni mladosti se preselila v večnost k nebeški materi. Dolga bolezen je strla mlado življenje. N. v m. p,;
Gornja Sv. Kungota. Dne 28. januarja je, umrla v svoji viničariji v Part inju, se skoraj celi teden stara 39 let.
St. Lenart v Slov. goricah. Prevžit-karca Marija »Schönwetter, mati nagega pristaja, g. T, ScM,n-wetterja, veleposestnika v Zamarkovi, ki je stanovala v svoji viničariji v Partinju, se skoro oeli teden ni pokazala iz hiše. Dne 21. januarja je šel viničarski sin Franc Zor jan k hiši in zlomil vrata ter pogledal v sobo. Našel je staro ženo mrtvo. Ležala je vsa ožgana v postelji. Dognalo se je, da je rova močno zakurila v peč, ki je stala tik zraven postelje. Posteljina se je vnela in uboga žena se je v dimu zadušila.
Ormož. Dva ormoška mesarja sta se imela zagovarjati pred sodnijo, ker se jih je dolžilo, da sta pri razprodaji mesa pretiravala cene in povzročila draginjo. Bila sta oproščena, nakar se je vložil priziv na okrožno sodišče. Sedaj sta poskočila s ceno pri govejem mesu kar za 20 v!
Ormož. Komisar dr. Volta je šel prostovoljno k vojakom; provizorično je nastavljen za komisarja ormoškega okraja- pl. Schrey.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Marko in Neža Štuhec, posestnika v Lahonščaku, imata pet sinov v sedanji vojski. Na stare dni sta ostala sama, med tem, ko njuni sinovi gledajo neprenehoma na bojnem polju smrti v oči. Ona trepetata za njih življenje, sinovi pa stojijo na braniku in se bojujejo za blagor in čast domovine. Eden izmed sinov je bil povišan za svojo izvanredno požrtvovalnost za štabnega narednika, drugi je bil odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost I. in II. vrste, torej veliko in malo srebrno, tretji je bil ranjen na srbskem bojišču, med tem, ko še dva čakata, da si priborita odlikovanje. Arijo bodemo še imeli dosti takih očetov in mater, ki imajo take sinove, potem se nam ni treba bati prihodnosti.
Rogaška Slatina. Vojaška oblast namerava u-rediti v Rogaški Slatini bolnišnico za 850 laihkih ranjencev.
Čadram pri Konjicah. Deklice tukajšnje šest-razrednice izdelujejo od. začetka meseca, novembra prav pridno tople reči za vojake. Rudečemu križu v Gradec se je dosedaj poslalo 40 parov nogavic, 36 ovitkov za kolena, 76 zapéstnikov in 188 ušesnih pokrival. Vrh tega so bili obdarovani z opravo toplih reči iniaJone vsi domačini, ki se nahajajo na bojišču, oziroma so še le pred kratkim odrinili v črnovojniš-ko službo. Sredstva za nabavo potrebnega gradiva pridobilo si je. šolsko vodstvo potom zbirke po šolskem okolišu, ki je imela lep uspeh; nabralo se je Su namreč 293.49 K. 13 kg volne pa je dobila šola podarjenih od urada za vojno oskrbo. Iz te volne izdelujejo deklice sedaj pridno šale ali vratne ovitke. V-obče se lahko z zadovoljstvom beleži, da se učenke posvečajo z veseljem in [vnemo dela za oskrbo naših junaških braniteljev 'domovine.
Zreče. V ruskem ujetništvu se nahaja tukajšnji rojak Rudolf Hren. Njegovi domači so dobili poročilo, da se nahaja v mestu Nerehta na Ruskem.
Prihova. Od dne 31. januarja do dne 7. febru-arja 1915 se obhaja pri nas sv. misijon. Gospod Bog naj milostno podeli sv. blagoslov!
Celje. Dne 27. januarja je umrl tukaj vpokoje-ni Šolski vodja gospod Fr. Zagoričnik v 74. letu starosti.
Braslovče. V ruskem ujetništvu se nahaja rezervni praporščak gospod Anton Dobnik, abs. iur. iz Braslovč v Savinjski dolini, odkoder piše, da se mu dobro godi.
Marija Nazaret. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 15. februarja t.
1.,	gledališko igro in srečolov. Ker je Čisti dohodek
namenjen v podporo domačim,, potrebnim vojakom, se uljudno vabijo vsi prijatelji društva, da, se predstave in srečolova udeleže v prav obilnem številu. Dobitki za srečolov se hvaležno sprejemajo. Posebna vabita se ne izdajo. — Odbor.
„Svetovna vojska.“ Šesti sešitek z zelo bogato vsebino, Id nudi mnogo izvirnih poročil slovenskih fantov, je ravnokar izšel. Tudi sedmi sešitek bo nadaljeval s popisom bojev jned avstrijskimi in ruskimi četami. V njem bodo objavljena zelo zanimiva, ponaj-več izvirna, deloma pa tudi uajmarkantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta pismiai naših slovenskih vojakov, ki so se in se še bojujejo r Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so" zanimivo zbrana, tako d» nudi sešitek jasno sliko o trpljenju 'in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Pa ne samo to! Iz pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo te iz psihološkega stališča samega prebirati te. vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh; kako sodijo v Galiciji o vohunih, o Rosili in o svojh tovariših. Ta sešitek bo lep dokument slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek.pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu nato bo prinesla „(Svetovna vojska“ tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom naše „Svetovne vojske“ posebej z 1 K in se rie bo štel v -sešitke. Sam za-se kupljen bo pa veljal zemljevid 3 K. — „Svetovna vojska“ se naroča v Katoliški Buri varni v Ljubljani.
Zadnja poročila, ddln v pondeljek, 1. febr.
Borba med našo in rusko artilerijo.
Dunaj, 31. januarja.
Ob rekah Dunajec in Nida so se vršili včerttj živahni artilerijski boji.
Naša artilerija, M je zadnji čas že večkrat . z velikim uspehom obstreljevala sovražnika, je imela tudi včeraj uspehe. Sovražnik je v hudem ognju izpraznil nekatere svoje strelske jarke.
Tudi na ostali bojni črti na Rusfco-Poljskem se vršijo od časa do časa artilerijski boji.
V Karpatih je bilo mirno.
V karpatskih gozdovih se vršijo boji za nekatere postojanke, ki ležijo tesno ob severni strani karpatskih grebenov.
Ruski neuspehi pred Przemyslom
Bukareški list „Independance Roumaine“ piše : „Presenetljivo je, da rusko obleganje trdnjave Prze-mysl v zadnjih dveh mesecih ni nič napredovalo. Rusom manjkajo težki topovi, da. hi vainogli tekmovati z Avstrijci, ki imajo v Przemyslu baterije najtežjih topov.“
Nemci pred utrdbami Varšave.
Berolin, 30. januarja.
Berolinski listi potrjujejo poročilo z izhodnega bojišča, ki pravi, da so Nemci napraviti strelske jarke že do trdnjavskega pasu Varšave.
Francoski podmorski čoln se potopil.
Pariz, 30. januarja.
List „ Temps“ poroča, da se je vi pretečenem tednu potopil ob morski obali pred Nieuportom francoski podmorski čoln „219“ ; 35 mož posadke se je resilo, 5 pa potopilo.
Nemški podmorski čoln potopil 3 angleške ladje.
Berolin, 31. januarja.
Dne 30. januarja je potopil nemški podmorski čoln „U 21“ na morju med Irskim otokom in Anglijo angleški parnik „Ben Gruachen“, čegar moštvo se je rešilo; nadalje zahodno od Liverpoola nek drugi angleški trgovski parnik „Lindablanche“, Čegar moštvo, broječe 10 mož, se je istotako rešilo. Neki parnik' ki je priplul včeraj zvečer jv Liverpool, poroča, da je videl, da je omenjeni nemški podmorski čoln potopil še neki tretji parnik, Čegar ime še pa ni znano.
Izdalatelj In založnik: Konsorcii „Straža.'
Odgovorni nrednik: Franic Zrbot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v 'Maribnvrn.