Leto XIL, Sfer« 148 Ljubljana, )uQ)a 1931 Cena 2 Din Upravrudtvo; Ljubljana, Kn&fljeva □lica 5. - Telefon it 3122. 3123, f 3124. 3125. 3126. Enseratni oddelek: Ljubljana, Selca* burgor* oL i — Td. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: AJsksandrova eesta It 13. — Telefon »t 2455. Podružnica Ceij« Koceaova trtica it 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljnfe« Ijana it 11-842. Praha fido 78 180 WteP it 105-241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. aa inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: Knafljeva obča 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ai 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Cette Kocenova uL & Telef it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Madžarske volitve Klfab silnemu pritiska vladnih organov so opozicio-nalni glasovi povsod narasli — Izid včerajšnjih tajnih volitev še ni znan Badimpe«a, 30. JnriJa, l Drne* so bole zaključene parlamentarne molitve na Ma» tJžarekem. Prva dva dni so se vršile volitve podeželskih, volilnih okrožjih, kjer je gla« Kovanje javno. Povsod je zmagala vlada, tako da so dobili opozicijski kandidati le neznatno število glasov. Glavno težišče vo* titev je bilo v večjih mestih, kjer so se vršile volitve šeie danes in kjer je bilo glasovanj« tajno. Četudi rezultat današnjih volitev na splošnem rezu tatu, ki pred« stavija ogromno večino za vlado, ne^more ničesar spremeniti, je politično važen v toliko, ker bo pokazal, kako razpoloženje vlada prav za prav na Madžarskem. Op o. žirija se nadeja, da je pri današnjih vo* litvah dosegla znatne uspehe. Vsi opozicijski listi, zlasti socialistični »Neps-zava«, se silno pritožujejo nad vo* lilnimi gol Hrfijami in nasilji, ki da so jih vršile vladne stranke. Obenem zahteva opozicija, nag novf pa-rfeir^nt sprejme sa» mo nov volilni zakon s sriošno, enako in tajno volilno pravico, nakar naj se izvede* jo nove volitve, ki bodo Šele dale pravo sliko razpoloženja madžar :ega naroda* J Budimpešta, 30. junija, g- Uspeh vladne ' stranke pri volitvah je zelo problematičen. Povsod, celo v krajih, kjer so volilci volili javno, se vidi, da se je število opozicio* na Ji h glasov zelo povečalo. Vlada je sicer skoraj povsod dobila večino, ki pa v mno» gih krajih ni večja od 100 glasov. Celo v vladnih krogih priznavajo, da 90 lokal« ne oblasti mnogokrat prekoračile 6vojo komipetenco ter skušale vplivati na vo* litve. Iz mnogih volilnih okrajev je volil« no sodišče že dobilo pritožbe. Vlada raču« na s tem, da bo dobila približno 200 rxlen na policijo in s prihodnjim vlakom poslan preko meje. Venizelos v za?adri Evropi Atene, 30. junija. dozmavajo, se bo minister za zunanje Mihala- kopulos, ki sedaj biva v B.d Emsu, vrnil v Atene 8. julija. V Atenah b0 ostal pre* ^o vsega poletja. Zastoal bo predsednika grške vlade Vemzelosa, ki odpotuje v inozemstvo 10. julija. Ven i,-al os se\o naj-prvo napotil v London. Tu bo ostal\dva dni, nato pa bo prisostvoval odkritju spomenika pesniku Bvronu v grofiji Nottingta Anglije bo odšel Veni/elos. kakor ^ako leto, na zdravljenje v Eagnoies. V Grčijo se namerava vrniti koncem avgusta ali začetkom septembra. Nova revolucija v Južni Ameriki New Torte, 30. junija S. V peruanskih naselbinah Curso in Funta je prišlo do vstaje. Vlada je poslala pehotni polk v Curso, več oddelkov čet pa v mesto Are-quipa. Več razorožitvenih konferenc London, 30. junija. AA. Na enočnfi sej? spodnje zbornice je prvi lord admiral i tete Alexander dejal, da hoče angleška vlada z vzgledom pripraviti Evropo do tega, da pospeši razorožitev. Imenovanje za predsednika razoTožitvene konference ne bo oviralo zunanjega ministra Hendersonapomagati angleški delegaciji Angleška vlada stoji na stališču, da bodi svetovna razoro« žitvesna konferenca leta 1932. le prva v vrsti takih konferenc, ki naj izrpokrijo nade narodov, da se bodo mednarodni konflikti reševali z mirnimi sredstvi. Papeževi pogoji za poroko princese Ileane Rim. 30. junija, sr. Papež je danes dal dovoljenje za poroko rumunske princese Ileane z Antonom Habsburškim pod pogojem, da se bo vršila poroka izključno po katoliškem obredu in da bodo otroci katoliško krščeni in vzgojeni. Pričakuje se, da bo pravoslavna cerkev sprejela te pogoje. Poroka se bo vršila koncem julija v SinajJ. Polet »Zeppelinacc V PARIZU NE MOREJO NAPREJ Zastoj v pogajanjih o Hoovrovem predlogu — Huda nasprotja med ameriškim in francoskim stališčem Pariz, 30. junija, g. Današnji dan je dan čakanja. Ameriški zakladni kancelar ga je porabil v to, da do^na za mišljenje Hoo> vra, s katerim je govoril telefonično. Dre* vi bo ob priliki mterpelacijske debate v senatu ministrski predsedniK Lava! še en* krat obrazložil stališče francoske vlade. Razpoloženje v političnih krogih je zelo oprezno. Opaža se večji pesimizem ter se meni, da bi mogla razprava v senatu do* vesti do komplikacij v položaju, ki je itak že zelo zapleten. Snoči je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o francoskojameriških poga* janjih. Seja je trajala nad dve uri. Že dol* gotrajnost diskusije sama dokazuje res« nost položaja. Po seji so ostali ministri Briand, Flandin in Poncet, ki razpravljajo z Mellonom, še tričetrt ure v razgovoru s predsednikom vlade Lavalom. Ko so se razhajali, je ministrski predsednik Laval v razgovoru z novinarjj naglasi!, da je po* pustila Francija v pogajanjih z Ameriko do skrajnih meja in da dalje ne more iti, ker tega ne bi mogla zagovarjati. Če se g. Hoover zabarikadira za ameriški kon* gres, se lahko francoska vlada skrije za parlament in senat. London, 90. junija. AA. Pogajanja ameriškega zakladnega tajnika Mellona s francoskimi ministri o Hoovrovem predlogu so nadaljevali snoči do 11. Pozneje so objavili komunike, ki pravi, da so potek dosedanjih pogajanj sporočili v Washington in da bo v sredo zjutraj nova seja, V Washing-tonu so objavili komunike, ki pravi, da na pogajanjih ni prišlo do sporazuma, ker so ostala odprta še nekatera tehnična vprašanja. Poročilo dalje poudarja, da Zadinjene države ne bodo sprejele predlogov, ki bi bili v nasprotju z duhom in namenom Hoovrove ponudbe. Snoči ob pozni uri je ameriški državni podtajnik Castle dejal novinarjem, da se pogajanja s francoskimi državniki nadaljujejo. Podal j«, da so vse druge države v načelu že sprejele Hoovrov predlog. Berlin, 30. junija A A. Tukajšnji politični krogi menijo, da so pogajanja med Zedinje-nimi državami in Francijo v Parizu zastala. Obe državi sta Izjavili, da je dosežena že skrajna meja koncesij. Tako se ne bo uresničilo upanje, da stopi moratorij, ki ga ie predlagal Hoover v veljavo že 1. julija. Če se pariška pogajanja ponesrečijo, se bo Nemčija najbrže zatekla k moratoriju, ki ea predvideva Youngov načrt to oa že pred 15. julijem, ko zapade prihodnja repa-racijska anuiteta. V ministrstvih, ki se ba-vijo z vprašanjem reparacij, se opaža živahno delovanje. Vlada ie sklenila, da se v pariška pogajanja za izvedbo Hoovrovega predloea ne bo vmešavala. Senat odobril stališče vlade Pariz. 30- junija g. Senat Je danes z 274 proti 22 glasovom sprejel naknadna kredite. Nato se je pričela razprava o interpelaciji senatorja Lemerva o Hoovrovem načrtu. Interpelant je ostro kritiziral postopanje Zedinjenih držav in obenem napadal vlado, da ie napram ameriškemu pritisku preveč popustljiva Po govorih senatorjev Juvene-la in Mileranda ie govoril ministrski predsednik Laval. ki je branil stališče vlade i istimi argumenti kakor nedavno v poslanski zbornici. Nato je bil dnevni red senatorja Juvenela. ki izreka vladi zannanje in poudarja, da se brezpogojna tranša repara-cijskih plačil ne sme opustiti v nobenih okoliščinah, sprejet z 187 proti 5 glasovom. 100 senatorjev se je vzdržalo glasovanja. MeUonov razgovor s Hoovrom Pariz. 30. JtmiJa s. Ameriški flnanCni minister Mellon je imel včeraj popoldne oo konferenci s francoskimi državniki v notranjem ministrstvu dolg telefonski razgovor z Washingtonom. v katerem 5* predsedniku Hoovru podrobno poročal o zahtevah in predlogih francoske vlade. Razgovor ie davi zooet obnoviL Listi poročajo, d? so v političnih krorih razširjene verzije da na dosedanji osnovi pogajanj ne more biti niti ?ovora o kakem sporazumu. Mellon ie no informacijah oari-škesra tiska dobil od Hoovra formalno na- Za Nema jo usoden prvi julij Uveljavijenje zasilne naredbe - Kriza državne banke Bruning je moral zaradi živčne izčrpanosti oditi na enotedenski dopust nad Islandi jo Friedrichshafen, 30. junija. AA. Zrakoplov »Orof Zeppelin« je startal danes za polet na Islandsko. Popoldne so ga opazili nad angleško ofcalo. V Reykjarvik ho prispel v sredo. Zrakoplov se ne ho ustavil v glavnem mestu Islandske, temveč bo vrgel samo poŠto in se ho vrnil preko Norveške in Severnega morja v Friedrichshafen. Nova argentinska križarka Genova, 30. junija AA. Semkaj je prispela argentinska križarka »25 de mayo«. Križarko so zgrradili v ladjedelnici v Li-vornu. Iz Genove bo križarka odplula z argentinskim moštvom naravnost v Argentino. Berlin, 30. junija, g. Jnt.riSnji 1. Julij bo za Nemčijo datum epohalne važnosti. Krizo državne banke so prebrodili le s 100 milijonskim dolarskim kreditom. Potrebni so še nadaljnji krediti. Tudi Hoovrov moratorij ne bo zadoščal, ako ne bo takoj zvezan z novimi krediti. Poleg tega stopijo jutri, 1. julija, v veljavo nove zasilne naredbe in to neizpremenjene. Državni kancelar dr. Bruning je sicer izrazil svojo načelno pripravljenost, da omili trdote prisilnih na-redb, vendar pa se dosedaj še ni ničesar zgodilo v tem pravcu. Včeraj so tudi krščanske strokovne organizacije sprejele resolucijo, v kateri ee zahteva izprememba prisilnih naredb. Kancelar dr. Bruning je že več dni po zunanji politiki tako preobremenjen, da se s temi vprašanji nI mogel mnogo barviti. Njegovo zdravstveno stanje je očitno trpelo. Govorice o njegovem obolenju so sicer pretirane, vendar pa je Bruning zelo potreben počitka ter je na nasvet zdravnikov nastopil enotedenski dopust Nato sledijo poseti angleških državnikov v Berlinu ter nemških državnikov v Parizu in Rimu. Vladni krogi upajo z vso gotovostjo, da se bodo pri francosko ameriških pogajanjih nastale tež koče odstranile. Izjalovljenje Hooverove akcije bi bilo za Nemčijo brezitvomno katastrofah*«. Račun«, se s tem, da nobena država ne bo botela prevzeti odgovornosti za izjalovljen je teh pogajanj in za posledice. Konferenca t Berlinu Patfa, 30. junija AA. Dogovorjeno Je, da odpotuje Henderson te Pariza 17. Julija ▼ Berlin, kamor prispe isti dan tudi Macdo-nald. 17. julija priredi Brilnlng angleškim gostom na čast kosilo, dan nato pa bosta oba nemška državnika na obedu na berlinskem angleškem poslaništvu. Razgovori se bodo vršili na lovskem gradiču Huberta-hohe, 70 km od Berlina. Brunftig in Curtins ▼ Rima Km, 30. junija AA. Uradni komunike pravi, da je prejšnji teden nemški poslanik von Schubert sporočil Italijanski vladi, da se želita nemški kancelar dr. Brtining in nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius napotiti v Rim, da se tu sestane ta s predsednikom italijanske vlade. Predsednik italijanske vlade Je izjavil, da bi ga ta obisk razveselil. Zato je naročil Italijanskemu poslaniku v Berlinu, naj povabi nemška državnika na sestanek v Rim. Tukajšnji politični krogi sodijo, da tega sestanka ne bo pred koncem Julija Nove smernice za trgovino s pšenico, ržjo in pšenično moko Pojasnila k zakonu o monopolu za uvoz in izvoz pšenice, rži in pše-nicne moke — Minimalna cena za prosto trgovino v državi Beograd, 30. junija. AA. V zvezi z objavljenim zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke ter v zvezi s tozadevnimi sklepi kraljevske vlade, smo dobili to-le obvestilo: Uvoz pšenice, rži in pšenične moke iz inozemstva v našo državo, je izključna pravica države, lri bo to pravico vršila v danih primerih preko Privilegiranega izvozniške-ga društva. Tranzit skozi našo državo ie prost, istotako se bodo spoštovale vse obveze, prevzete z mednarodnimi pogodbami in sporazumi. Izvoz pšenice, rži in Menične moke se bo vršil po sklepih ministrstva za trgovino iti industrijo izključno preko Privilegiranega izvozniškega društva in njegovih zastopništev v Zagrebu in Skop-lju, preko kmetijskih zadrug in trgovcev-izvoznikov, ki kupujejo pšenico, rž in pšenično moko na račun Privilegiranega izvozniškega društva. V mejah naše kraljevine je promet s pšenico, ržjo in pšenično moko svoboden in se bo vršil kot dozdaj neovirano z nakupovanjem od pridelovalcev enako s strani zadružnih ustanov, kakor mlinov, trgovcev itd. Istotako morejo zadružne ustanove, mlini in trgovci brez omejitev kupovati in prodajati pšenico, rž in pšenično moko; to pomeni, da more vsakdo izmed njih biti kupec, samo plačati mora določeno ceno na podlagi. sklepa ministr- stva trgovine in industrije v soglasju z ministrskim svetom. Cene, ki jih bo Privilegirano izvozniško društvo plačalo poedinim pridelovalcem, trgovcem in zadružnim ustanovam na podlagi doložene cene 160 Din za 100 kg, bo objavljalo Privilegirano izvozno društvo od časa do Časa. Pri tem se bo trgovcem, mlinom in zadružnim ustanovam dopustila cena 3 Din za 100 kc nad minimalno ceno 160 Din za trud in stroške, morajo pa paziti, da dobijo pridelovala vsaj 160 Din za 100 kg pšenice povprečne kvalitete doti Snega kraja. Cena 16o Din za 100 kg velja za pšenico povprečne kakovosti. Pšenica boljše vrste se bo plačevala razmeroma dražje. Ta cena se bo v toku leta povišala. Prva objava Privilegiranega izvozniškega društva bo izšla še pred 5. julijem. ko se začne izvajati ta akcija v letošnji žetvi. rodilo, da te smatrat! Hoovrov nredJor -v njegovi izvedbi za nedotakljiv, kar tolmačijo tako. da Mellon ni pooblaščen pristati na kakršnekoli koncesije Franciji. Ameriški komunike Washington. 30. junija č. Po sinočnjem večurnem posvetovanju med predsednikom Hoovrom in državnim Dodtainikom Ca-stleom. ki sta razpravljala srtanju ameri-ško-francoskih oogajanj v Parizu glede uveljavljenja Hoovrovera nredloga o moratoriju. je bil izdan komunike, iz katerega se da skleoati. da Amerika ne mišk dati Franciii nikakih koncesij. Komunike nagla-ša, da dosedaj še ni nrišlo v Parizn do ni-kakega snorazuma hi da obstoiajo zlasti velike težkoče glede tehnične izvedbe Hoovrovega predloga. Na vsak način se bodo pogajanja še nadaljevala. Ameriška vlada ne bo ^prejela nobenega nredloca. ki bi ne bil v skladu z duhom in namenom Hoovrovega načrta. V Berlina so htsdl na Pariš Berlin, 30. jtnrtja s. Poročila is Pariza t ničemer niso izpremenila dosedanje preso-i« položaja. Kljub vsem težfeočam. ki obstojajo. se še vendar izraža nada. da se bo posrečilo odstraniti ovire in najti kompromis. Če na bi vendarle ne prišlo v Parizn do nikakega sporazuma, potem bo nemška vlada po mnenju »Berliner Tageblatta« prisiljena staviti v smislu YOungovega repa-racijskega načrta predlog o transfernem moratoriju. Napram očitkom francoskih listov. da je nemška vlada skrajno rezerviran* h! da noče pokazati prave barve, poudarja nemški tisk. da bi bila francoska javnost razočarana, če bi slišala mnenje nemške državne vlade. Ako Francija ne sprejme Hoovrovega predloea. potem bo to rodilo v Berfinu spoznanje, da hoče Francija Iz Hoovroveca predloga napraviti nekaj baš nasprotnega, kar bi rodilo za Nemčijo še nova bremena in okovalo nemško gospodarstvo v nove verive- Iz drža-nja franooske vlade sklepa nemški tisk. da hoče Francija doseči popolno kontrolo nad nemškim gospodarskim in finančnim položajem. Reis uf tdema v Sarajevu Beograd, 30. Junija AA. Poglavar muslimanske cerkve v Jugoslaviji reis ul ule-ma Maglajlič Je odpotoval preko Koviljače in Zvornika z avtomobilom v Sarajevo. Tu se bo udeležil 6. Julija certtvene skupščine, ki bo izvolila člane ulema medliča in ki bo razpravljala nato o raznih vpradanjih muslimanske verske zajednice. Kraljeve podpore Beograd, 30. janija. AA. Nij. VeL tmfj .te fevoffl podeliti 129.000 Din podpore, in sicer za po nevihtah prizadeto prebivalstvo v HrvaŠkem Zagorju 100.000 Din, za znanstveno potovanje absolventov visoke ako-nomsko-kotmercijaine šole v Zagrebu 12 tisoč Din, za akademsko pevsko društvo Mladost - Balkan za turnejo po mora viski in vardairski banovini 12.000 Dm ter za prostovoljno gasilno društvo v Hrastih Tigovgtn 5000 Din za zidanje doma. Odmevi poseta poljskih novinarjev Vargava, SO. junija. A A. Potiski novfcn*. H, ki so se udeležili ekskurzije po kraljevini Jugoslaviji, so se oglasili pod vodstvom predsednika poljsko - jugoslovanske zveze za tisk Gielzynskega v poslopju jn-goslovenskega poslaništva in prosili opol-nomočenega ministra Br. Lazarevi6a, naj »poroči kraljevski vladi v Beogradu nfih«v vo veliko zahvalo za prisrčen sprejem po vseh krajffh Jugoslavije. »Kurier Lodski< prinaša članek »Zasebno življenje jugoslovenskega vladarja«. Članek opisuje dnevno delo Nj. Vel. kralja in njegovo marljivost in pravi, da je Nj. vel-. kralj najbolj priljubljena in nafpristopnej-ša osaba v kraljevini Jugoslaviji. Kratko podaljšanje trgovinske pogodbe z Avstrijo Dunaj, 30. junija s. Vlada je danes predložila parlamentu dva zakonska predloga. Z enim zakonom se podaljša trgovinska pogodba z Jugoslavijo, ki poteče z današnjim dnem do 15. julija tekočega leta z izjemo nekaterih carinskih postavk, nanašajočih ee na uvoz žita in moke. Z drugim zakonom *e pooblašča vlada, da do 15. oktobra t L v soglasju z glavnim odborom uveljavi nov« trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, Madžarsko in češkoslovaško, če bi v času, ko bodo pogodbe podpisane, parlament ne zasa-daL Prihod finančnega ministra Beograd, 30. junija AA. Davi ob 10.10 Je prispel z orientnim efcspresom v Beograd novi minister financ dr. Djordje D juri č, dosedanji Izredni poslanik in opolno-močeni minister naše kraljevine v Londonu. Na en dan 48 novih doktorjev zagrebške univerze »■greto, 30. Junija č. Na zagrebški univerzi se je vršila danes ob zaključku poletnega semestra svečana promocija. Pro-movirani so bili 1 bogoslovec, 1 filozof, 18 pravnikov, 20 medicincev, 7 veterinarjev in 1 agronom. Iz državne službe Beograd, 30. junija p. Z odlokom ministra za trgovino je postavljen za profesorja na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani dosedanji pripravnik Moleslav Kranjc Beograd, 30. Junija AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja sta bila upokojena načelnik gradbenega oddelka Emil Hofman in načelnik občega oddelka Feliks Binder, oba v 1/3 pri direkciji državnih železnic v LJubljani. Wl V > JUTRO« št. 148 Sreda, I. VIL 19S1 Volitve v Španiji Kolikor je mogoče soditi po začasni* re-lultatth, ki prihajajo v javnost o špan kih ivolitvah, se poznavalci razmer niso dosti emotili, ko so obetali opoziciji popolen neuspeh. Tudi liberalna desnica, koje vodja Je predsednik vlade Alcala Zamora, si je priborila le razmeroma neznatno število poslancev, tako da bo v ustavodajni skupščini brez vsakega odločilnega vpliva. V teku prevrata in volilnih priprav je mišljenje španskega ljudstva očividno krenilo toliko na levo, da liberalna desnica ni mogla uspeti, dasi si je v svoj program stavila ločitev cerkve od države ter ureditev soci-jalno-agrannih odnošajev v smislu zahtev delovnega ljudstva. Monarhisti bi bili brez dvoma dosegli večje uspehe, ako bi se ne bili pred volitvami razcepili na pristaše Burboncev in na prijatelje dona Jaimeja, eina slavnega pretendenta dona Carlosa. Oboji so šli v boj pod geslom nezavisnosti, pri čemer so se prvi nazvali nezavisne opo-zicijonalce, drugi pa nezavisne katolike. Dasi je Vatikan naložil španski cerkvi, naj se ne izpostavlja za povrnitev monarhije in naj raje gleda, da očuva moralne in gmotne pravice katoliške cerkve, se je vendar kardinal Segura s svojim znanim pastirskim listom prilične neprikrito zavzel za monarhistično listo jaimistov. Kot pri-mas Španije je kardinal Segura tik pred svojim izgonom iz Španije sestavil v družbi obeh ostalih španskih kardinalov pastirski list, v katerem je pozval vernike, naj Tolijo le one kandidate, ki se bodo zavezali, da bodo v ustavodajni skupščini branili pravice cerkve. Kardinalska poslanica je bila naperjena pred vsem zoper oni člen načrta nove ustave, ki predvideva ločitev cerkve od države. Poziv je ostal brezuspešen, kajti španski volilci so kljub svoji politični »ršolanosti spoznali tesno zvezo med pastirsko poslanico in ogromnim cerkvenim Teleposestvom. Volilci so se — razen province Navarre — odvrnili od klerikalnih skupin in celo liberalcema Zamori 5n Mauri je škodoval sloves, da sta katoliška vernika. Od ostalih strank, zastopanih v začasni Zamorovi vladi Je dosegla največji uspeh republikanska unija Alejandra Lerrouxa, zunanjega ministra, in Maunela Azane, vojnega ministra. Priborila si je okoli 130 mandatov, tako da Lerrouxa splošno smatrajo za bodočega predsednika španske republike. Radikalni socialisti, ki jih vodita Al-bornoz in Domingo, so iz volilnega boja izšli precej razočarani, nadejali so se večjega uspeha, dosegli pa so le okoli 80 mandatov. Socijalistična stranka, ki je edina izmed tekmujočih strank imela dobro izdelano organizacijo, je dosegla takisto okoli 130 mandatov ter bo tako imela odločujoč vpliv v zbornici. Komunisti, ki so si obetali daleko večjega uspeha in ki se pri agitaciji niso strašili nikakega sredstva, so po dosedanjih vesteh dobili le pet do šest mandatov, kar dokazuje, da se je delavstvo držalo socialistične organizacije, kmetski volilci pa so v veliki meri našli v Lerrouxovi republikanski uniji ono skupino, ki so ji zaupali zastopstvo svojih interesov. Po teh rezultatih ima republikanska unija. s socijalisti, z radikalnimi socijalisti in njihovim levim krilom od skupnih 470 poslanskih mest doslej zasiguranib okoli 400 mandatov. Ostanek se porazdeli na katalonske separatiste, ki so dosegli 42 poslancev ter se bodo brez dvoma močno uveljavili v ustavodajni skupščini, na Baske ter razne manjše stranke. V skupščino bo prišel tudi znani letalski major Franco, ki je nedavno obetal, da se bo revolucija na španskem začela šele z ustavotvorno skupščino. Zamorova vlada je izvršila prevzeto nalogo, ki je obstojala v tem, da se vzdrži mir in red vsaj do konstituante. Vzdržala ga je, kolikor se je pač dalo, po volitvah pa ta odgovornost pade na Lerrouxa, ki bo po vsej priliki sestavil novo vlado. Zaključek sokolskih dni v Splitu Ganljive manifestacije bratstva - Kosovska zemlja in roža ob Jadranu - Razhod udeležencev Split, 30. junija, č. Snoči so bili zaklju« Če-ni svečanj sokolski dnevi. Včeraj po« poldne so na javni telovadbi nastopili tudi mornarji in kmečke sokolske čete iz Juž» ne Srbije. Velika množica naroda je z ve* likim zanimanjem sledila nastopom. Na» stopili 6ta tudj dve četi češkoslovaških Sokolov in Sokohc, ki ju je pozdravil sta* rcšina splitske s?okolske župe dr. Mirko Bujič. Izročil je bratoma Heilerju in grofu Zamojsk&mu umetniški plaketi, ki ju je izdelal Meštrovič. Po kratkih pozdravnih govorih so se zastopniki jugoslovenskega Sokola poljubili z zastopniki češkoslovaške* ga in poljskega Sokola. Pred tem se je vršila še značilna proslava bratstva 9 So* koli iz Južne Srbije. S Kosovega polja 60 kmečki Sokoli prineslj dve vreči zemlje in slovite rože crveni božur. Vodja Sokola iz Južme Srbije br. Popovič je v svojem govoru naglašal, da bodita ta zemlja in rdeči božur jamstvo še večjega bratstva in še globljih zvez Sokolstva. Vodja kmetskih Sokolov Jovovič je izjavil, da je ta zemlja oškropljena s krvjo naših hero« jev in da je iz nje zrasel rdeči božur. Včeraj je bila obala Splita vso noč bajno iluminirana. Dane*> so se Sokoli s svojimi posebnimi vlaki in parniki pričel' razhajati na domove. S prvim brzovlakom so odšli Poljaki, z drugim pa Čehoslovaki. r - j. >.■, v J r. ! ^T - ■■■ — < - ■ r^i , . , IT-.TV— . I i Sodba v zagrebškem procesu Dva glavna obtoženca sta obsojena na smrt, pet je bilo oproščenih, ostali pa so obsojeni na zaporne kazni Zagreb, 30. junija. AA. Da-vj ob 9. je bila razglašena sodba v procesu proti Hra* niloviču in tovarišem. Glavna obtoženca Marko Hranilovič in Matija Soldin sta bila obsojena na Bmrt in na 20 let ječe. Hramlovič je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval pri umoru direfe. torja zagrebških »Novosti« Schlegla, pri atentatu na vojašnico in ker je umoril de* tektiva Trensikega. Vrhu tega je sodeloval z raznimi osebami {z :nozemstva, ki so pri* pravljale atentate ii nasilni prevrat v na* ši državi. Proti Soldinu je bila izrečena skrajna kazen iz istih razlogov. Smrtna kazen bo izvršena z obešenjem. Prva bo obešen Sol* d:n, drugi Hranilovič. Fo 20 let ječe sta dobila obtoženca An» ton Herceg in Stjjepan Javor, ker sta bila v stikih z osebami v inozemstvu, ki so pripravljale nasilni prevrat m sodelovala pri atentatih. Na 18 let ječe je bil obsojen Dragotin Križnjak, na 15 let ječe pa Stje» pan Horvatek in Pavao Glad, v9; trije za« radi istih dejanj. Marija Hranilovič je po* ' magala bratu in je bila zato obsojena na poldrugo leto ječe. Na 6 let ječe je bil Tudi berlinska univerza zaprta Berlin, 30. junija. AA. Ker so narodno-»ocijalistični dijaki povzročali velike nemire. so tukajšnjo univerza? zaprli. Rektor je pozval policijo, naj napravi mir in red. V s;>opadib z raznimi političnimi skupinami je bilo ranjenih več židovskih dijakov. Berlin, 30. junija AA. Rektor je začasno zaprl univerzo zaradi včerajšnjih nemirov. Izgredi, pri katerih so sodelovali komunisti in nacijonalni socialisti, so nastali zaradi skupščino nacijonalnib socialistov. Komunisti so pretepli nekega nacijonalnega socijalista tako hudo, da so ga morali prepeljati v bolnico. Letalo razbilo avtomobil Pariz, 30. junija. s.Nenavadna nesreča se jo pripetila danes v bližini pariškega letališča. V nekem avtomobilu so se peljali štirje potniki na letališče. V tem je krožilo po zraku neko vojaško letalo. Pilot je hotel očividno pokazati svojo spretnost in je z velikansko brzino letel popolnoma nizko tik nad avtomobilom. Ko je bil že čisto blizu avtomobila se je spustil še globlje, tako da so kolesa letala zadela ob avtomobil. Dvema potnikoma je dobesedno odtrgalo glave, ostala dva in šofer pa so bili smrtno nevarno ranjeni, dočim je avtomobil popolnoma razbit. Na letalu so se odlomila kolesa, kljub temu pa je pilot še srečno pristal na bližnjem vojaškem letališču, kjer so ga seveda takoj aretirali. Neurje na Solnograškem Salzburg, 30. Junija s. Snoči se je nad dolino Kaprun utrgal oblak. Prebivalstvo je bilo po tej katastrofi tako presenečeno, da je ostalo deloma v svojih stanovanjih zaprto. Potok Im se je razlil skozi Kaprun ter je poplavil vse pritlične lokale. 20 hiš je v nevarnosti, da se zrušijo. obsojen Milan Siladi, na 5 let ječe An« tun Vezmarovič, ker &ta pripravila eks* plozivne snovi za atentat na prehod preko železnice pr} Veliki Gorici. Kmetje Lu&a Markolin (3 leta), Stjepan Markulin (pol* drugo leto), Peter Markolin (2 leti) so bi* li obsojeni, ker so pomagali Pospišilu '"n Babiču k be*gu 'n ker so jih pri tem skri* vali pred oblastm1 Na poldrugo leto so bili obsojeni Mile Starčevič, Mijo Bzik ter Gabrijel in Janko Kruhak, ker so de* lili orožje. Obtoženci Stjepan Kopčinovič, Luka čardašič. Stjepan Novačid, Josip Knoble. var in novinar Cvetko Štahan so bili opro* Sceni. V6em obsojencem se vsteje preisko* valni zapor, pač pa jim n:eo priznane 06ta* le olajšave Ko je predsednik končal čitanje. so zas govorniki vložili priziv ptoti obsodbi. Za* govorniki tistih obtožencev, ki so bil" ob* 6ojeni na poldrugo leto ječe. so si iizgo* vorili tridnevni rok za premislek, ker so obtoženci kazen že odsedeli. Državni to* žilec je viorl priziv proti vsem obsodbam, razen 9mrtnim, češ da so preblage. Nato so zagovorniki predlagali, naj se tisti ob* toženci, ki so kazer že odsedeli, takoj iz* puste na svobodo. Državni tožilec pa je vstal proti temu, češ da obsodba še ni pTavomočna. ker sta obe stranki vložili prziv in ker obstoj' bojazen, da ne bi ob* sojenci pobegnili čez mejo. Sodišče se je umaknilo na posvetovanje, nato pa je razglasilo s'kleudnice »Naprej«, je isti dan ljubljanska Glasbena Ma» t-a odikriila sporarnsko ploščo na nekda-i njegovi tik. Naša slika, posneta med slavnostnim govorom g. Ivana Hribarja pred Jenkovo hišo, nazorno kaže, kako ogromna množica ljudi se je zbrala k sve» čanosti iz bližnje in daljne okolice, zlasti tudi iz Ljubljane. Na enako slovesen način ije takoj nato odkrilo U družen je gle» daliških igralcev spominsko ploščo na rojstnem domu velikega jugoslovanskega gledališkega umetnika Ignacija Borštnika. Za Cerklje je bil tako letošnji Vidovdan praznik, kakršnega ta lepi in ponosni kraj najbrž še ni doživeL Osendbmsld pride t Ljubljane LJubljaaKv 30. Junija ▼ Beograd Jfe prispel pred dnevi sloviti poJjski pisatelj Ferdinand Ar.on Osendow-rM, ki potuje po Jugoslaviji v spremstva pvoje soproge, znane violinistke in skladateijice. OsendowsatI se Je rodn L :STR. v Vtteb-fska. v Rusiji. V Parten Je Stadiral kemijo ker je na Sorboni dosegel doktorat Potem bil profesor politehnike ▼ Omsku in v Sibiriji, poučeval Je tudi na ri-trgovski šoli ln na Sol za politične le. Je novinar tn književni svetovnega ter so najbolj znasu. njegova de-»21 val i, ljudje in bogovi«. »Maroko ▼ ieno< ir »Pod udarci aaraima«. V Rojil je bil nekdaj urednik pdjsfeih listov, Izhajajočih v Petrogradu, spisal pa je tucH *y ruščini mnogo beletrističnC del in okrog 300 razprav o kemiji in ekonomski geognv-sBil. Leta 1918. je zapusti kosijo ter s« podal na fantastično potovarje preko ceiv-trs1^ A-zi]e. Prepotoval feto-jstro, Jm-ponsfeo, Kanado in ameriSke Unijo ter se Vrnil na Poljsko Šele teta J928. Od tega /asa je spisal 55 knjig, ki so kakor poprej navedena dela prevedena na 18 raznih je-SeOktv. Razgovor z njim Jo jedavne objava v »Jutru« g. Borko. Osendowskl se je iz DeoffJdi podal t Sarajevo, odkoder je včeraj zjutraj odpotoval v Dubrovnik, kjer ostne dobrih 14 «tnL Iz Dubrovnika bo prispe preko Spii-fca in Zagreba v Ljubljano, odkrder se bo vr-®fl na Poljsko, avgusta, pa bo ▼ Parizu. zbora soglasno sprejeta. V odbor nove zadruge, ki bo v bistvo nadaljevala delo prejšnje organizacije, so bi/li izvoljeni možje prejšnjega odbora z g. Ivanom Kocijančičem na čelu. Njihova imena jamčijo, da bo poslovanje prarv tako vestno, kakor je bilo v prejšnjem društvu. Pristopite k zadrugi visi učitelji, ki še niste član L darri bivše učiteljske samopomoči dobe v podpis prijave, kakor to zahteva zadružni zakon. , . _ t Otrok pod lokomotivo Celje, 30. junija. Ko je prrrozfl t ponedeljek zvečer večerni mariborski osebni vsak, ki odhaja iz Celja okrog poj 20., do čuvajnice kake 3 kilometre pred postajo v Rimskih topMoah, je neki potnik opazil, da je lokomotiva odbila s tira majhnega otroka, ki je obležal negiben na nasipu ob progi. Potnik je po« tegnil za zasilno zavoro in ustavil vlak. Medtem jo že pritekla do otročiča njegova mati, ki je omedlela, ko je videla, da je njeno dete mrtvo. Odbijač pri lokomotivi je nesrečnega otroka, nahajajočega se na levem tiru, su» nil v stran in ga ubil. Vlak je nato nadaljeval vožnjo proti Zidanem mostu, kjer je vlakovodja nesrečo prijavil predpostavljenim. Otrok je bil star dve leti. Njegov oče je tamkajšnji železniški čuvaj. Elektrike ne marajo Gomja Radgona, 30. junija. Kakor smo poročali, je bil pred kratkim dal jm o vod električne napeljave od ČJreš-njevske opekarne v Slatino Radenci dogo» tovljen ter je uprava zdravilišča že zaprosila bansko upravo za kolavdacijo, ki pa se doslej še ni izvršila. Čeravno je napeljala tega daljnovoda tudi v prid vasem med Gornjo Radgono in Slatino Radenci ki bo« do lahko sčasoma dobile cenejšo električno napeljavo za svoje domove, so nekateri lastniki onih zemljišč, na katerih je biJo treba postaviti lesene drogove, protestirali ali pa zahtevali smešno pretirano odškodnino. Povod temu je l>5k» tudi hujskanje terih in še eelo takih, ki pri vsej stvari niso bili niti najmanje zainteresirani. Dovod« lo pa je slednjič do tega, da je v doS od nedelje na ponedeljek nekdo ▼ hudobnem namenu na terenu občine štratovci podža-gal leseni drog ter na ta način poškodoval električno napeljavo. Uprava zdravilišča Slatina Radenci je o tem zlobnem početju takoj obvestila orožništvo, ki poizveduj« za krivcem. Zlobno početje zasluži voo ob« sodbo <šn je treba nadaljnja rovarjenja preprečiti. Ustanovitev uotjjske zadruge Lfabtjsm, m S&KrfJa. T ponedeljek dopoldne se 1» nfi faredni (občni zbor Učiteljske aamo omoči t 60M *ia Grabnu v Ljubljani Bil j- zadnji občni ,*bor važne učiteljske orgacaacije, fci Jo ■obstojala 33 let Jn odjema vat dedičem po umrlih članih toliko hodih kibi. V času evojega 33»letaega obstanka 9 dmštmo, če •e predvojne posmrtnine pne? črnijo ▼ današnjo dinarska vrednost, rp4ača4o pzav» ®kn dedičem nad tri oaffi; me dmarjev. lepa vsota, ki je tolikim poaagal« v prvi stiski Rraštvo Jo Štelo a bik) vselej prijetno, ko 90 nas raiiični avtorji. ki jih doma prevajamo, ponosno izražali začudenje, da jim založbe niti (siesa eksemplarja ne pošljejo. Saj ne zahtevajo bog zna kakšnih honorarjev, toda toliko pozornosti bi bilo treba avtorju pač posvetiti. da bi mu poslali par izvodov. Upravv-čevati založbe res ni zabavno. Domačini so nam izkazovali lepo pozornost Brez pretiravanja je zanimanje za nas prav čedno. Toda prišli smo zelo slabo opremljeni. Vse delegacije, tudi češka, ponesejo seboj knjige, poročila, almanaha, ki |£h a posvetili dele med kongresi^te. Lo ml smo prišli t praznimi rokami in m bomo morali naknadno za Številne spomine primerno oddolžiti- Kongresi PENa postajajo vse bolj nekake borze za literatura Dnevi v Haagu in Amsterdamu so tako bogati na doživetjih in vtisih, da jdh kratko poročilo ne more izčrpati. V mirnem Haagu smo opazili volfhjo kampanjo za občinski svet. Prelepi so mestni predeli med notranjostjo in kopališčem Scheveningenom. V gozdičkih stoje patri-cijske vile tam je doma udobnost in gour-manski okus, ki si streže z mogočnim bogastvom. Člani naše delegacije so bili v sredo povabljeni v razne familije. Mene Je povabil g. Westermann, od katerega sem zvedel, da je bil njegov sin, tudi član nizozemskega PENa, v Ljubljani. Spomnil sem se, da sem njegovemu predavani« v Filharmoniji prisostvoval. Menim, da bi žalil, če bi na široko pripovedoval o niegovi gostoljubnosti. V kopališkem gledališču smo videli znamenitega javadskega plesalca in zelo zanimiv prizor iz domačega življenja. Kaj več o tej predstavi pozneje. V torek popoldne smo se odpeljali po krasnih cestah skozi Delft v Rotterdam, kjer smo se dobro uro vozili po ogromnem pristanišča, nakar so nas na >Sibajaku< božanstveno pogostili. Na banketu v Scheveningenu se je nas zastopnik za' gostoljubnost prijazno za-hvatrl. Mimo haarlemskih polj, na katerih Z teta letaaia žasu fe malo cvetic, smf m ▼ četrtek peljali ▼ Snmni Amsterdam, kjer Je bila za nas največja zanimivost novi modemi mestni predeL Problem kolektivnega mestnega okraja je rešen okusno, po vseh principih higijene in udobnosti. Najlepši dan pa je bil brezdvomno zadnji dan na Zuidcr-see. V srebrni luči smo se vozili pod jasnim nebom počaz in križem v tem zalivu ter opazovali mogočno ustvarjanje nove, rodovitne zemlje. Dosedaj je zgrajenih 240 kvadratnih kilometrov, v celoti pa nameravajo pridobiti 2400 kvadratnih kilometrov. Ho-landski harmonikarji so nam godli ves dan, dokler se nismo pozno zvečer okrog 9. vrnili v Amsterdam. Baš je zahajalo solneo in tista srebrna luč, ki je razlita nad vso Nizozemsko, je pozlatela. Člani naše delegacije so se večji del namenili skozi Pariz domov, le Meštrovič in Curčin sta odšla v London. Članom PENa »poročam razne pozdrave, tako Daublerjieve, Aschove, Oiui-dove, Dowsen Scottine, Timmermannove itd. Itd. Posebej pa pozdravlja našo deco Nomris (Swenson). Jnš Kozak. Ivan Cankar v nemškem tiska. Berlinski časopis »Der Bflcherkreisc je objavil ▼ najnovejši številki članek Hilarija Berga >Slowenische Literatur«. Pod tem mnogo obetajočim naslovom najdemo samo ugotovitev, da so Nemci hvaležni Hermanu Wend-ln, ker jim je odkril doslej popolnoma neznano slovensko književnost, obsežnejših podatkov o slovenski literaturi pa žal ni. S tem večjo pozornostjo so jo pisec ocnejil na Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki ga pozna ▼ prevodu ga» Jkkn m ▼ katerem lstekakoyosti... m ■S' štedi Vaše S potovanja solske ladje »Vfla Velebitacc Solon, JoniJa. Diihna movnaifika trgovska akademija v Bakru je poe&aia ietns na potovanje šolsko ladjo »Vila Velehifca«. Potovanja se je udeležilo 52 gojeocnv pod vodstvom d i rek« tOHja g. Marina Kobasice in profesorjev gg. Kašronoviča, Zadrijevca, Thiana in Raudi-ča, ladjo vodi kot poveljnik profesor g. Gerechitshammer, kot zastopnik ministrstva trgovine pa je na ladji tudi načelnik g. Koreuič. Smer potovanja je Solun » Carigrad - Smrroa. Zgodaj zrjutraj 19. t m. je prispela Sol-flfca ladja v solunsko luko. Gojenci so si pod vodstvom profesorjev ogledali vse os trnove naše svobodne cono. Pojasniti so Jim dajali poleg kapetana naše lutke g. Ko» vačevača še lažni uradniki. Dirugo jutro so vri posetUii pokopališče zavezniške vojsko, kjer počiva nad 12.000 na®h žrtev soflušnske fronte Kopališče je lepo urejeno m imajo grobovi naših borcev enake priproste križe z označbo imena is čina pokojnika. V sredi jugoslovenskega pokopalfiščnega oddelka gradijo sedaj mogočen mavzolej. Pred mavzolejem Sta pričakovala posetni-ke naš vioekonzul v Solunu g. Radivoj §ce-panovič in naš solunski g. prota, ki je opravi molitve za padle junake. Po obredu »o gojenci okrasi Hi kripto z lepim lavorjevizn vencem. Poko>jn*m junakom v spomin so govoriti svečenik, direktor Kobasica ki vi-cekamtd g. Sčepanovič. V slnCaJa Mtstrnpljenja povzročenega po ■astiupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkohola, nikotinu, morfiju, opija, ko-katna jo vporabna naravna >Franj Josefo-tm grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljanja s svincem staropreizkušena >Frani Josefovac voda ne odpravi samo trdovratno , zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Fran« Josefova« gren-Bea M dobi v vseh lekarnah, drogerijah in •pecei Ijskih trgovinah. vidi eno največjih del v socialni literaturi. Berg podrobno navaja vsebino povesti, »Der Biicherkreisc pa je ta članek izpopolnil z odlomkom iz »Hlapca Jerneja< (zadnje strani povesti), ki je izšel s tremi prav posrečenimi ilustracijami. »Der Bucher-kreis< se ideološko priznava k nemški socialni demokraciji. Studijo o kajkavski liriki je objavila zagrebška »Hrvatska revija« v pravkar izišli julijski številki. Spisal jo je naš sotrudnik g. prof. Ladislav Žimbrek. V nji se bavi zlasti s kajkavskimi pesmimi enega najbolj nadarjenih pesnikov hrv. Moderne, Frana Galoviča. Zal da te pesmi še niso izšle v knjigi, čeprav so po Žimbrekovi sodbi pristnejše od znanih Domjanovičevih. Zanimivo bi bilo, če bi kdo raziskal tudi kajkavske narodne pesmi in vpliv, ki jih je imela na njih slovenska popevka; tudi v umetni poeziji se čuti ta vpliv. Vsekakor je razprava prof. Zimbreka opozorila na interesanten literarni pojav, ki se zlasti jezikovno tiče prehodnega območja slovenske in hrvaške kulture. Knjige »Mladinske Matieoc »Mladinska Matica< je tudi letos izdala štiri svoje redne publikacije. Razen Ribičičeve povesti »Miškolinc (z ilustracijami E. Justina), ki smo jo na tem mestu že zabeležili, je izšla povest Franceta Bevka »Lukec in njegov škorec«, dalje zbirke prijetno spisanih kramljanj o vrtnih rastlinah »Vrtnaričice« (avtor Andrej Skulj) in zbornik »Kresnice« z raznovrstno pestro vsebino. Vse Štiri knjigo bodo brez dvoma zadovoljile mladi či* tateljski krog, ki so m namenjeno- Po obisku pokopališča so bžM gojenci od Udruženja Jugoslovenov v Sohrnu, kt ima svoje prostore v lepi palači, kjer se nahaja tudi naša Trgovska zbornica. Tu so jih pričakovali v velikem številu člana naše kolonije z generalnim konzulom g. Proti« čem in tajnikom zbornice dr. Mihajlovi« čem, ki je izrekel dobrodošlico. Po iskreni poslovitvi od rojakov je ponosna »Vila Velebita« popoldne nadaljevala svoje potovanje v Carigrad. Vrlemu primorskemu narodnjaku v spomin Lfubljana, 30. junij«. Na Vidov dan je bila prva obletnica smrti tajnika ljubljanske poštne direkcije g. Lavoslava Kampijute. Naj mu bo posve« čenih ob obletnici smrti par vrstic v spomin, ker je pred letom dni njegov smrt ene tako pretresla, druge tako presenetila. da niso mogli napisati nekrologa. Vrlega narodnjaka je dohitela smrt, ko je bil star šele 53 let. Od mladih let je bil vnet narodni delavec. Bil je soustanovitelj društva »Soča«, v mnogih narodnih organizacijah je požrtvovalno prevzemal težke naloge, a bo vendar ostalo mnogo njegovih zaslug prikritih, ker je bil tih in zelo skromen. Svojo družino je lepo oskrbel, očetovsko srce pa je imel tudi do revnih svojih ro» jakov. Počitek je našel v jugosJovenski zemlji in njegov plemenit značaj bo vzor poznim generacijam pri nacijomainem delu. Rojaki, sorodniki in posebno soborci bodo vedno častili njegov spomin. 1 a KjijiK Znižane letne cene! Danes premiera ob 4., pol 8. in 9V4 Božanska žena: Marlene Dietrich v monumentalnem zvočnem filmu: MAROKO poje opojne pesmi iz daljnega Orijenta Domače Testi ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: konjiški podpolkovnik Vladinvr Seunig za polkovnika, podpolkovnik dr. 1 Ivan Fras za sanitetnega polkovnika vojne mornarice; za podpolkovnika: pehotni maior Janko Ahačič in geodetski major Karel Marčič: za pehotnega kapetana 1. razreda L j ud. Pogačar; za konj. kapetana 1. razr. Jakob Baloh: za poročnika .fregate. Jože Vrtačnik, Avgust Grošelj. Alojz SkuJ-ca Gvido Voh. Raj ko Valand. Ante Javor-šeic in Vitko Hudeček; za strojnega poročnika Ar-ton Brumen in Ratael Perhavc; za inženirskega kapetana 2. razreda. Srečko £agar. Vekoslav Trpotec. Josip Pretner. Ivan Benkovic Ivan Romik in Vilko Eržen. Koniiški podpolkovnik Tonci Kokalj je imenovan za pomočnika komandanta 1. konjiškega polka »Obilica«. wn-darmeriiski podpolkovnik Milan Geroc pa za pomočnika komandanta Zetskega zan-darmeriiskega polka. Napredovali so naslednji rezervni oficirji: Stanislav Svetek. Friderik Tomašek in Anton Lusin za oe-hotne poročnike: Josip Sever in dr. Mat k o lieric za pehotna kapetana 1. razreda; Stanko Hladnik za artilerijskega kapetana 1 razreda: Ivan Vilhar in Stanislav Zaear za nehotnega kapetana 2. razreda; Josip Terpin za pehotnega kapetana 2. razreda: dr Pavel Pance za sanitetnega kapeta.ia 1 'razreda: Slavko Cop za sodnega kapetana 1 razreda; Ferdinand Hnbovšek. Juri i Majcen in Dragotin Deisinsrer Pa za pehotne poročnike. ^ - 0 , ♦ In»remembe ▼ drzaviri siuzbL b Kraljevim ukazom ie upokojen bivši poslanik na razpoloženju dr. Bogumil Vošnjak. imenovana pa sta Alojzij Gerzinid za predstojnika mestne policije v Mariboru m Gustav Puš za predstojnika mestne policije v Celju. . ♦ Izpit za davkarla sta napravila pretekli teden v Beogradu gg. Blažon Davorin in Lorber Franjo. Bilo ie priglašenih za izpit 20 davčnih uradnikov; od teh sta bila Slovenca samo imenovana dva gospoda. Izpit je napravilo 17 priglašencev 3 so bili reorobirani. Obema gospodoma iskreno čestitamo! w ♦ Zborovanje nčitellstva laškega sreza. Prejšnjo soboto ie zborovalo učiteljstvo laškega sreza na Zidanem mostu. Situacijsko poročilo je podal predsednik g. Kislinger. Posebna debata se je razvila o poizkusnem razredu, ki ga ip imela učiteljica gdč- Ste-genškova v Laškem in ki ie bil obenem ho-spitaciiski razred za vse učiteljstvo laškega sreza. Iz debate je bilo posneti, da se učiteljstvo zelo zanima za smernice nove šole. vendar pa je prišlo učiteljstvo tudi do prepričanja, da zahteva nova šola celega učitelja, ki bi se moral posvečati edino le šoli. ako noče. da bi se fizično predčasno ne izčrpal. Ker Pa mora "učiteljstvo žrtvovati svoie sile tudi splošni povzdigi narodne prosvete. Sp bo moralo držati umeriene srednje noti: Kar je dobrega v stari šoli, se mora izpopolniti z izkustvi moderne šole. Gosp. predsednik ie obžaloval, da se je učiteljstvo laškega sreza tako slabo odzvalo pozivu glede zbiranja podatkov o izven-šolskem delu. Po poročilih ostalih funkcionarjev se je no določbah novega uradniškega zakona razdružilo dosedanje Učiteljsko društvo in se ustanovilo novo. Odbor novega društva je: predsednik g. Plesko-vič Rudolf, podpredsednica gdč. Laporniko-va Ana. tajnica ga. Omerzova Marija, blagajnik g. Hofbauer Alo-jzij. odborniki pa gg. Plavšak Robert. Lebar Franc in Kislinger Juro; namestniki gg. Jurko Vitko, Je-sih Adolf in Beg Anton V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Sušnik Mirko. podpredsednik Čander Davorin, tajnica gdč. Windischerjeva Marija, namestniki pa g. Tori Jože in gdč. Stegenškova Josipina. + Učiteljstvu. Ljubljansko poveri eništvo UJU javlja, da bo prihodnia številka »Učiteljskega tovariša« izšla po banovinski skupščini. ♦ Šolski radio hi naše nčlteflstvo. Ob priliki banovinske skupščine UJU v Ljubliani bodo imeli gg. učitelji priliko, nazorno si predočit; delovanje šolskega radia, seveda le bolj od tehnične strani. V petek 3. julija ob 11.45_(ne 2. julija, kakor je bilo napačno Doročano) bo namreč v dvorani Delavske zbornice zanimivo predavanje profesorja g. Nika Kureta o bistvu in organizacij? šolskega radia. Predavatelj pa ne bo nredaval v navedeni dvorani, temveč v študiju oddajne postaje. Oddajna postaja Pa bo postavila v dvorano Delavske zbornice radijski aparat, ki bo to predavanje predvajal Aparat bo tip močnega kvalitetnega. a zelo cenenega aparata s kvalitetnim elektrodinamičnim zvočnikom, ki bi prišel za večje šole v poštev. Ob tej priliki j se bo vršil tudi ogled študija in oddajne postaje v Domžalah. Da se učiteljstvo čim bo'1] seznani z radijsko tehniko, se bosta vršila v času od 13. junija do 9. avgusta dva strokovna tečaja o radijski tehniki. En tečaj bo v Ljubljani in ga bo vodil profesor g. Andree. drugi pa bo v Mariboru pod vodstvom učitelja g. Kosa. Učiteljstvo. ki se ne udeleži skupščine, opozarjamo, da posluša predavanje pri svojem domačem radijskem aparatu. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 30. junija 1931. Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. Ljubliana 7. 763.6, 17.4. 58. SSEl. 0. —, —; Maribor: 7. 7622. 19.6. 70. NNW6. 1. —. —: Zagreb: 7. 762.5. 20.2. 74. tiho. 0. —. —; Beograd: 7. 761. 20.4. 73. NNWl. 0. —. —: Sarajevo: 7. 763.2, 17.4, 65. tiho. 0. —. —: Skoplje: 761.5, 20.1. 56. El. 0. —. —: Kumbor: 7. 759.6. 24.1. 77. NW4. 0. —. —: Split: 7. 760.3. 25-2. 60. SW4. 0,--: Rab: 7. 761.2. 24.8. 35. tiho. 0. —, —: Mo-star: 7 760.2. 22.3. 28. tiho. 0. — —. Najvišja temperatura: v Ljubliani 29.2. v Mariboru 24.3. v Zagrebu 29.8, v Beogradu 30.8. v Sarajevu 29.6, v Skoplju 28.4, v Kumboru 31.6. v Splitu 32.3. na Rabu 32-0. v Mostaru 34.7. — Najnižja temperatura: v Ljubljani 16.8. v Mariboru 13.2. v Zagrebu 17.3. v Beogradu 16.3, v Sarajevu 11.5. v Skonlin 13.2. v Kumboru 19.3. v Splitu 20.4. na Rabu 19.8. v Mostaru 16.4. 5>olnce vzhaja ob 4.15. zahaia ob 19.51. Luna vzhaja ob 21.10.. zahaja ob 3.39. * Držam© ferij&lne štipendije sa pon Sevanje češkoslovaškega jezika in češkoslovaške kulture je podelil letos minister prosvete 5 profesorjem, 10 visokošolcem in 10 srednješolcem. Štipendije znašajo za profesorje po 5000, za visokošoke po 4000 in za srednješolce po 2500 Din ter so prora-čunane za 6-tedensko bivanje na Češkem. Med drugimi so dobili te štipendije dr. Helena Vominšek, profesorica na žen. učiteljišču v Mariboru, ljubljanska visokošolca Rudolf BencliS in Stanislav Bunc in srednješolci Mirko Lovko (humanistična gimnazija v Ljubljani), Boris Trešek (II. real na gimnazija v Ljubljani) in Tugomir Pre-koršek (realna gimnazija v Celju). * Za treznostni kongres v Beogradu so priprave končane. Legitimacije se dobijo pri Putniku v Ljubljani in pri prof. Pav-liču v Celju. Iz Ljubljane je odhod 2. julija ob 20. z brzim vlakom, Pullmanov vagon je rezerviran. Na Zidanem mostu se priključijo udeleženci iz Maribora in Celja. Na povratku se vsi naši izletniki ustavijo v Djakovem, kjer bodo slikali stolnico za Strossmayerjevo proslavo. želimo vsem udeležencem kongresa srečna pot! * Gasilska manifestacija na Vrhniki. Na Vrhniko pohite v nedeljo 5. t. m. vsi prijatelji Vrhnike in njene okolice, ker bo tam ob 14. velika gasilska manifestacija, pri kateri bosta med neštetimi drugimi sodelovala tudi vrhniška rojaka stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka in bivši zvezni tajnik in soustanovitelj JGZ g. Jaka Tinta. Pridite še vi! * Maturantom In maturantkam goriških učiteljišč vojnih letnikov 1915. 1916 in 1917 in onim. ki so bili na ljubljanskem ali na mariborskem učiteljišču! Doba 15 let ie za nami. Sestanimo se letos ob 15-letnici! Kie. kdaj. kako? Zelje in nasvete naslovite na snodnji naslov. Kraj in čas sestanka objavimo v časopisih. Pridite tudi oni in one. ki ste zapustili naš. stan! Andrej Pirjevec. učitelj v Ločah Dri Poljčanah. * Povratek ameriških izletnikov. Po zastopniku Francoske linije v Ljubliani se je v ponedeljek z večernim brzovlakom preko Jesenic vrnila večja skupina ameriških izletnikov, ki so se mudili pri svojcih v stari domovini. V pristanišču Le Havre se bodo vkrcali na znameniti francoski brzo-parnik »Ile de France«, ki jih bo prepeljal preko Oceana v Newyork. S tem brzopar-nikom se vrne na svoje mesto v Newyork po 14-dnevnem oddihu v stari domovini tudi ravnatelj Francoske linije v Newyorku g. John Volek. ki bo med vožnjo skrbel, da oodo izletniki dobro in zadovoljno potovali Srečno pot in na skorajšnje svidenje! ♦ Angleška eskadra v Boki Kotorskl. Kakor javljajo iz Tivta. je v Boko Kotor-sko prispela eskadra britanske sredozemske vojne mornarice, sestoječa iz 8 razdi-ralcev. Eskadra ie bila slavnostno sprejeta. V Boki ostane več tednov. * Izlet Avtokluba, sekcija Ljubljana, na Jezersko. Po splošni želji članstva priredi Avtomobilski klub. sekcija Ljubliana. v nedeljo 5. t m. celodnevni izlet na Jezersko. Cas odhoda je poljuben in se izletniki sestanejo istega dne med 9. in 10. dopoldne pri gostilni »Kanonir« na Spodnjem Jezerskem. od koder je skupen odhod na določeno točko izleta Zgornje Jezersko. Av-tomobiliste se opozarja da ponesejo s seboj mrzel prigrizek, v splošnem pa se bodo izletniki lahko okrepčali v dobro znanih gostilnah in sicer v hotelu Kazina in pri Štularjn Cesta na Jezersko je sedaj popravljena in v popolnoma dobrem staniu ter se obeta izletnikom zelo prijetna vožnja no lepi Kokršk; dolini Izlet se bo vršil samo ob lepem vremenu :n se udeležence naproša, da javijo biništvu kluba. Ljubljana. Kongresni trg l/I. bodisi pismeno u*t-no ali na po telefonu svojo udeležbo najjasneje do stbote opoldne. * Konferenca za higijeno sela. V ponedeljek je bila v Ženevi otvorjena konferenca evropskih držav za higijeno sela. ki bo trajala deset dni. Konferenco je sklicala Liga narodov. Jugoslavijo zastopa na konferenci dr Ilija Šumenkovič kot šef delegacije, kot člani pa gg. dr. Ivo Pire. ravnatelj higijenskega zavoda v Ljubljani. Miloje Rankov. ravnatelj higijenskega zavoda v Skoplju, dr. Ljudevit Prohaska. dr. Karlo Schneider, Milivoje Petrič in Ivan Andrič. * UdruženJe Jngoslovenskih radarskih In topilnišklh Inženjerjev. Glavna skupščina se vrši v Ljubljani 5. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih U. J. I. i A.. Kongresni trg 1 -II. Odbor. + Nesreča rojaka v Argentini. Kakor javljajo iz Buenos Airesa. ie v kraju Las Mostazasu za zastrunljenjem naglo unH rojak Ivan Cešnik. doma iz Palč.ia pri Št. Petru na Krasu. Pičila ga ie žuželka podobna naše^'* škomiionu Leka proti piku te strupene žuželke še niso iznašli. *■ Tragična usoda zapuščene žene. K včerajšnjemu članku pod tem naslovom se nam naknadno poroča, da nesrečna Francka iz Zabave ki si je v obupu vzela življenje, še ni bila poročena, ker je moral njen ženin še ored poroko za zaslužkom v tuiino. * Praktičen te teoretičen pevski tečaj za učiteljstvo pod vodstvom gospodične Angele Trostove. učiteljice petja na drž. konservatoriju v Ljubljani, se prične v ponedeljek 3. avgusta dopoldne v sobi štev. 14 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani. + Še o sejmih v Polšniku. Prejeli smo: Nedavno smo pitali v »Jutru«, da ie na Polšniku staro torišče slovenskih sejmov. Menda bo to res. kajti je naše! tamkajšnji g. župnik v svojih arhivih dokument, ki to pojasnjuje. Staro torišče je bilo torej včasih. dandanes Pa so se vsekakor razmere spremenile v toliko, da ni sejem v Polšniku tako obiskan kakor bi bilo pričakovati glede na gospodarske razmere večjega okoliša. Ako so res oblastva dovolila, da se sejmi iz Brezovega prenesejo na Polšnik. bodo s tem občutno prizadeti vsi okoličani, kajti Polšnik si bo moral v svojem gospodarskem udejstvovanju šele priboriti potrebni sloves, saj 5e znano, da je Polšnik »Kranjska Švica«, torel predvsem izletna točka, nikakor na ne gospodarsko ali trgovsko središče! S tem. da so bili Brezovemu odvzeti vsi trije letni sejmi, ki so dobro obiskani, vsekakor za 200% boljše kakor oni na Polšniku, so prizadete. »o-sebno sosedne občine. • kakor Moravče, Mirna in Dole. Skozi B—zovo vodi lena banovinska cesta, ki veže vse navedene občine in je tudi vas Brezovo no svoji legi fla jako ugodnem terenu in kot središče TERPENTINOVO MILO 8143 stedi Vaše perilo! najbližje dosegljivo od vseh onih vasi. katerih prebivalstvo tvori kader živinskih prekupčevalcev. Dejstvo da ie bila vas Brezovo tako mačehovsko odrinjena rd svojih gospodarskih bonitet, je še bolj podprlo željo no --^trruoaciji katastra Velike Gobe k občini Dole pri Litiji, za kar ie slednja že vložila potrebno prošnjo in jo je podprlo preko 85^ vsega prizadetega prebivalstva. * Ženska tihotapka. S severne meje narn poročajo: V zadnjem času ko se je že neštetokrat izkazalo, da se tihotapstvo nikakor r.e izplača, so moški ta nečedni pose1 že precej ooustili jn le redko še kak strast-než žrtvuje nočno urico ter jo mahne preko meje. V sološnem o tihotapstvu že dolgo ni bilo nič slišati, ob naši vevern; meji ie b;io zadnji čas vse mirno. Pretekli petek pa je obmejna straža v Gornjem Prekmurju zasačila Terezijo H. iz Fikšin-cev. ki je hotela vtihotapiti nekaj sladkorja. kvasa in nekaj platna. Izročena ie bila glavni carinarnici 'v Gornji Radgoni in tarr.kal se je prepričala sama. ^a le ta no-sei np samo precej riskanten. temveč tudi hudo drag * Pridobivanje Joda Iz nmeralnlh vod T Jugoslaviji. Tudi inozemske novine beležijo uspehe zagrebškega zdravnika dr. Zu-baka, ki mu je po daljgih poizkusih uspelo pridobivati jod iz mineralnih vod, posebno iz vrelcev pri Daruvaru in Lipiku. Novo pridobivanje utegne povzročiti popoln preokret v jodni industriji, ker je dosedanji postopek veljal okroglih 605 Din za kg, po novem procesu pa komaj 25 Din. Snuje se poseben Jugoslovenski finančni konzorcij, ki bo izkoristil dr. Zubakove uspehe. * Obledele obleke barva ▼ različnih bar* vab te plislra tovarna Jos. Reich, Iz Ljubljane a— Južnoslovenska Iskra je priredila v soboto zvečer za svoje članstvo vidov-dansko proslavo v svojih prostorih v hotelu Tivoli. Proslavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik Štrekelj. slavnostni govornik pa ie bil profesor dr. Ivan Lah. Leoo- je orisal pomen Vidovega dne in ideje, ki so vodile predvojno nacijonal-no omladino. Med vojno in nekaj časa po njej so iaejne sile omladine pešale, a so končno zopet oživele, kar je zelo važno, kajti le v omladini je moč naroda. S pozivom. naj ostane omladina zvesta vzorom vidovdanskih junakov-mučenikov. je za-kliučil svoj govor. Navzoči so se v tem duhu zaobljubili in tako je bil zaključen lep spominski večer. o— Slovaški akademiki, ki so v soboto posetili Ljubljano, so dopoldne položili pred Prešernov spomenik krasen venec s trakovi v narodnih barvah in napisom »Slovanski seminar v Bratislavi — društvo slušateljev fil. fakultete »Ludevit Štur«. Vodja ekskurzije, rektor dr. A. Pražak je v vznešenih besedah poveličeval Prešerna in posebno poudarjal, da je bil Prešeren prijatelj K IT. Macha. Fr. L. Celakovskega in da je bil velik čestilec in ljubitelj Prešernov največji češki pesnik Jaroslav Vrch-licky. u— Diplomirali so na Aleksandrovi univerzi naslednji naravoslovci: gg. Lazar Jože in Mihelčič Franc ter gdč. Rebek Nada in Avanzinj Frida. vsi iz zoologije. Čestitamo! u— Na državnem ženskem učiteljišču v LJubljani so se 24. t. m. zaključili učiteljski diplomski izpiti, katerim je predsedoval kot ministrski odposlanec z. Aleksander M a r i č, inšpektor ministrstva prosvete v pokoju. K izpitu se je prijavilo vseh 68 učenk obeh petih razredov in dve kontrak-tualn? učiteljici, ki jima je ministrstvo prosvete dovolilo polagati ta izpit Zaradi bolezni ie ena kandidatka izpit prekinila, izpit je opravilo 56 kandidatk. 12 jih mora v septembru iz enega ali dveh predmetov izpit ponoviti in ena je bila odklonjena na eno leto. o— Prosvetni odsek stavbinsklh delavcev Narodno strokovne zveze bo v nedeljo 5. t m. dopoldne slovesno izročil odseku stavbinskih delavcev NSZ prapor bivše zi- Damske lahke obleke iz umetne svile od Din 120, iz domače pe-rilne od Din 60 naprej pri F. L GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si cene in blago v naših izložbah! 8649 ZOBNI ATELJE ~~ ROZA SCHWEIGER zopet odprt 8663 KOLODVORSKA ULICA ŠT. 28, L nad. Planinski dom KoSce 1500 m. — Gorsko letovlSCe. Penzion Din 50 do 60. 8574 DAMASCENA GOLD BRITJE S TO BRITVICO JE 'UŽITEK darske skupine NDO ▼ Trstu. Slovesna Iz ročitev se bo vršila v dvorani OUZD po naslednjem sporedu: Ob 9. slavnostno zborovanje. ki ea otvori predsednik NSZ g. Rudolf Juvan. Ob 9.30 izročitev zastave, nato obhod no mestu. Sodeluje godba »Sloga* in pevsko društvo »Tabor«. Popoldne velika vrtna veselica s petjeyi. plesom in srečolovom v vseh prostorih gostilne Pav-letič (Reininghaus) v Šiški. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi glasbenih instrumentov. se stavbinsko delavstvo priporoča za obilno udeležbo. u— Poroka. Včeraj zjutraj se !e poročila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani gdč. Cilka Goriančeva. dolgoletna uradnica v upravi našega lista, z g. Dragom Rakom, nastavliencem pri ljubljanski tvrdki Jur-ievec & Fabiani. Agilnemu taborskemu so-kolskemu paru naše iskrene čestitke! n— Kresna prireditev, ki se bo vršila v soboto. 4. t m. zvečer na vrtu hotela Bellevue. bo gotovo največja in najlepša prireditev na čast slovanskih blagovestni-kov sv. Cirila in Metoda. Spored bo jak» zanimiv in zažigal se bo bengalični ogenj. Pričakujemo velike udeležbe. u— Kuski Sokol v Ljubljani priredi v soboto 4. julija ob 20. v hotelu Tivoliju veselico 8 plesom s sodelovanjem lastnega orkestra balalajk, zbora in solistov. Vstopnine ne bo: ker pa je namen prireditve, omogočiti zlet ruskih Sokolov v Prago, se darila hvaležno sprejemajo in naj se blagovolijo nasloviti na Ljubljanskega Sokola, odsek Ruski Sokol, Ljubljana, Narodni dom. Obenem prosimo vsa bratska društva, da obiščejo našo prireditev. u— Zaradi tehniških ovir je odhod I. kolonije Kola jugoslov. sester v Ljubljani preložen od 2. na 6. t m ob 18.55 z glav-neea kolodvora. n— Christofov zavod vpisuje ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7-1. — Vpisnina 20 Din. mesečna šolnina 120 Din. o— Dentist F. Palovec, Kongresni trg 14. ne ordinira od 4. do 20. t. m. n— Zobni atelje Jože Kaučlč. Dunajska cesta 9. do preklica sprejema od 7. do 11. in od 15. do 19- ure. Iz Maribora a— Gledališke abonente naproša gledališka uprava, da čim prej poravnajo svoje zaostanke na abonmaju, ker mora blagajna zaključiti sezonski obračun. a— Upokojeni učitelji iz Maribora In okolice gredo po sklepu, v ugodnem vremenu, na običajni družabni sestanek v četrtek 2. t. m. v prijazni Fram. Odhod z vlakom popoldne ob 1.30. Za prevoz iz Rač v Fram je preskrbel tovariš Pučelik za vse priličen avto. Vse drugo je pripravljeno, kakor običajno. Vračamo se na enak način z večernim vlakom. Vsi na noge v naravo. Opravičeni le bolni. Dragi tovariši prijazno vabljeni. a— Zbiranje literarne zapnSflne pokojnega Poldeta Modica. Vsi Mariborčani, ki imajo kako pesem pokojnega Poldeta Modica, se naprošajo, da oddajo prepis iste književniku Radivoju Reharju, ki zbira zapuščino tega priložnostnega pesnika. Akcija za postavitev nagrobnega spomenika temu prvaku mariborskih bohemov je v polnem teku. a— Končni Izpiti na An t. Rad. Legato-vem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so se vršili od 15. do 29. junija. Od 26 kandidatinj in kandidatov so prestali izpit: z odliko 1, a prav dobrim uspehom 6, z dobrim uspehom 14, z zadostnim uspehom 2. Tri kandidatinje imajo v jeseni ponavljalni izpit Padel ni nobeden. Uspeh se torej lahko označi kot zelo povoljen. Do ugodnih uspehov so pripomogle odlične učiteljske moči, ki delujejo na zavodu, vzorna disciplina in nadzorstvo, kakor tudi dobro ravnateljstvo. Slavnostna zaklju-čitev tečaja in razdelitev izpričeval se je vršila v ponedeljek 29. junija popoldne. Novi tečaji se začno 9. septembra. Vpisovanja in pojasnila v pisarni zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, dnevno od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 25—90. Šolski programi brezplačno. a— Nova strelska družina se Je v nedeljo ustanovila v Leskovcu pri Prager-skem. člani so po večini sami krepki kmečki fantje. Predsednik je Ignac Leskovar. a— Rekordni dan podeželskega avtobusa v službi Sokola. Avtopodjetnik Franjo Senekovič od Zgornje Sv. Kungote je razen rednih voženj izvršil še 10 voženj na zletišče in z zletišča. Vselej je bilo na avtobusu nad 30 oseb. a— Trgovciitočilcj pozor! Sreskl grem i j trgovcev v Mariboru naznanja, da je mi» nistrstvo ukinilo tudi prodajo sadjevca lastne polnitve, ki se mora od 1. julija dalje kupovati od producentov v zaspeča« tenih steklenicah prav tako kakor viino in žganje. a— Onemogli so. Pri sedanji vročini je bilo že več primerov onemoglosti, pri katerih je morala intervenirati rešilna postaja ter prepeljati prizadete v bolnico ali pa na dom. Tako sta se onesvetili pri razvitju novega župnega prapora na Trgu Svobode Sokolici Anica Vošina in Ana Kurnik. Na Aleksandrovi cesti pa je onemogla mati 4 otrok B. Kristina na poti v bolnico. Na Tržaški cesti je padel v nezavest delavec Ivan Straus, ki so ga prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico. a— Smrtna nesreča z motorjem. V nedeljo dopoldne se je v Slivnici pripetila huda nesreča. Neki mladenič si je izposodil motorno kolo in povabil s seboj tudi 50-letnega posestnika Ivana Blatnika iz i Frama. Sprva je bila vožnja lepa. V Sliv- | niči pa se je dogodila nesreča, ko se je vozač hotel izogniti nekemu kolesarju. Za-vozil je namreč preveč na desno ter se zaletel v brzojavni drog, kamor je treščil i glavo posestnik Ivan Blatnik. Prebil si je lobanjo ter obležal krvaveč poleg motorja. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je ponoči podlegel poškodbam. a— Tatvina dvokolesa. Tatovi koles so neumorni in ne mine dan brez tatvine kolesa. Tako je neki neznanec odpeljal sredi belega dne nad 2.000 Din vredno kolo 14-letnega posestnikovega sina Ivana Kirbi-ša iz veže deške ljudske šole. Kolo je znamke »Rekord« in je črno pleskano. a— Vlom. V nedeljo ponoči je vlomil neki drzni vlomilec v trgovske prostore znane tvrdke s perilom Karnlčnik na Glavnem trgu. Vlomilec je izreza! šipo »la izložbi, v kateri je bilo blaga v vrednosti nad 20.000 Din, ter nato odprl izložbo in zlezel skozi njo v trgovino. Tu je razme-tal razno blago po policah in zbral svoj plen, ki ga je nemoteno odnesel. Zanimivo pa je, da je pustil ročno blagajno, v kateri se je nahajalo nad 4000 "Oin. Za drznim vlomilcem je policija že na sledu. I a— Pobalinstve. Sno

r>o!dne ob priliki popravljanja avtomobil »Jtala« pozabljeno ob državni cesti v rned Sv Pavlom pri Preboldu in G/ui!skem. Najditelj nai iu odda pri Maksu ^ukala v Sv. Juriju ob Taboru proti nagr-^i- Iz Kranja T— Avtobusu; promet. Na splošno željo potnikov vozi avtobus na progi Kranj—Jezer^o zvečer iz Kranja ob 20.15, ker šakča na večerni vlak iz Ljub* ijane. Ob nedeljah vozi n Kranja avto« bus tudi ob 6.15 na Jezerski vrh in se ob 19.30 vrača. Iz Trbovelj t— Ferijalna kolonija RK. Krajevni od« bor RK pošlje tudi letos 30 siromašnih in bolehmih učencev vseh šol v občini na le« tavanje v Gornji grad. Oslkribo plača RK. Otroci se odpeljejo 3. julija z avtobusom direktno v Gornji grad. Spremljevalca m nadziratelja v koloniji sta učiteljica 5dč. Ramovševa jn učitelj g. Salberger. — Mleč« na prehrana ravnih učencev na vodensti / »JUTRO« št. 148 Sreda, L VIL 1931 fc>H se }e zaMjuSiU s šolskim letom. RK je razdelil v preteklem letu 10.100 porcij mleka ki ravno toliko kruha. Akcija se bo nadaljevala prihodnjje .šolsko leto, v koli« kor bodo dopuščala srcci9tva. Želeti bi bi» lo, da se prebivalstvo še bolj zaveda važ» nosti RK in mu pr/skočijo na pomoč vsaj oni sloji, ki to morejo. RK deluje nesabič* no in pomaga, kjer le more, zato zasluži njegovo delovanje več pozornosti od etra« nj merodajnih činiteljcv. t— Kino Sokol. Ta teden zvočni film »Marijana«. Ne zamudite velike komičar« ke Marion Davies. Iz Novega mesta n— Že(e*ničarska jubilejna knjižnica posluje v mesecih juliju ii avgustu samo enkrat tedensko in to ob sobotah od 1930 do 21.30. Od 1. septembra dalje zo» pet ob torkih od 19.30 do 20.30 in ob eo* botah od 19.30 do 2130. te življenja na dežel? LJUTOMER. Gasileiko društvo bo v tredeljo dne 5. julija proslavilo 60 letnico svojega obstoja. V soboto zvečer bo iaz« svetljava mesta in bakljada, naslednji dan pa sv. maša na Glavnem trgu, ki jo bo bral g. knezoško! dr. Karlin. Po popol« danski gasilski vaji 6e bo v Scršenovem logu vršila ljudf&a veselica. — V ormošiki bolnici je umrla po daljši bolezni ga. Ma» riia Mursa, roj. Bračko, soproga velepo« sestnika na Krapju in bivšega deželnega poslanca g. Josipa Murse. Kot učiteljica je mnogo let vzgajala mladino cvenske ob= čine ter bi:la splošno priljubljena. Svojih sedem otrok je vzgojila v strogem narod* nem duhu ter bila vedno zvesta članica našega sokolskega društva. Mlajši sin Vladimir je umrl že pred leti, starejši, Jožko, je inženjer v Mariboru, štiri hčere pa eo poročene z uglednimi narodnimi delavci. Pogret se je vršil v petek 26. te« ga meseca, ko so truplo pokojmice prape* Ijali v Ljuitomer. Udeležba je pričala o nje» ni priljubljenosti. Razen številnih sorodni« kov in prijateljev so stopali v sprevodu učeno5 in učenke cvenske šole, učitelistvo bližnjih šol, gasilci iz Cvena in Krapja ter zastopniki Sokola. Pevci so zapeli dve ganljivi žalostinki.v slovo pa sta izprego« vorila vzorni materi, učiteljici in narod« njakinji š. upravitelj g. M. Vunderl ter sta« rosta Sokola br. dr. Stajnko. N. p. v m.! — V kakšni stiski je naš kmet, priča dej« fit^o. da je neki posestnik na Gornjem Murskem polju prodal pred kratkim kra« to, ki je tehtala 343 kg, za celih 450 Din, torej je dobil za kg žive teže trti 130 Din. Potreboval pa je nujno denarja in krava je morala pod običajno ceno iz hleva. Šport Letošnji »Tour de France« Včeraj, 30. junija se je pričela največja kolesarska krožna vožnja po Franciji, tako* zvana »Tour de France«. Po številu je to 25. kol^sar&k-a krožna vožnja po Franciji. Razdeljena je v 24 etap in se vrši na progi, ki meri 5027 km. Konec te grandiozne dirke je določen na 26. julija. Zaradi kompli* ciranosti iin zanimivosti te vožnje je tudi število v njej omejeno na 80, v dve kategoriji razdeljenih dirkačev, im sicer v prvo« in drugovrstne. Skupine po osem svojih najboljših kolesarjev sestavljajo naslednje države: Francija, Belgija, Nemčija, Italija; Avstrija in Švica sestavljata ineš. skupino, dočim je Španija postavila na start le enega vozača. K tem skupinam so omenjene države postavile še vsaka po rek: j drugo« vrstnih kolesarjev (Francija kar 22) tako da je določeno število polno. Pri letošnji »Tour de France« ma kolesarska industrija prav malo opraviti in so zato vse vidnejše firme s svojo reklamo iz» ključene. V poštev pridejo le ono tvrdke, ki od leta 1919. uradno siploh še niso postavile svojih koles na start krožne vožnje po Franciji. Takih koles se smejo posluže« vati le dirkači, ki spadajo v kategorijo dru« govrstnih. Prvovrstna kategorija pa dobi za to dirko kolesa, preskrbljena po organiza« ciji te velike dirke, in sicer francoskem športnem listu »Auto«. Kar se tiče naporov, bi ijiih morajo dirkači letošnje »Tour de France« premagati na svoji poti, se lahko .reče, da so precej težki. Prva tretjina te proge pelie sicer po udobnejših cestah. Kaj pa to pomaga, ko morajo ti cestni borci na svojem jekle« nem konju sedeti nepretrgoma vsak dan od 200 do 329 km. Ko pri vozi j o tako do vznožja Pirenejev in začenjajo drugo tretjino proge, stojijo tu po enodnevnem počitku pred pravim peklom. Na etapi Pau - Lu» chon imajo klance z nepretrganim vzpo* nom od 10 do 20 km, največja strmina pa doseže z 1748 m nad morjem (Col d'Au-bisque). Po ostrih in nevarnih serpentinah se nato dirkači spuščajo niže in dosežejo na naslednji pirenejski etapi Luchon - Per* pignan vrhunce do 2124 m nad morjem. Naši klanci z višnjegorskvm strašilom so tukaj pod ničlo in bi bili udeležencem dir« ke »Tour de France« le v razvedrilo. Na dirkače ki na teh grebenih pokažejo svojo moč h vztrajnost, se lahko računa, če ne pride še kakšna smola vmes, da bodo z ve» 1'ikrmi naipori prevoženo progo dovršili z uspehom sa cilju pred tisočglavo množico, ki jih bo ieljno pričakovala, slavili svojo zmago. Smučarski klub Ljubljana. D revi ob 30. v damski sebi kavarne Emona redna odborova seja. Rešiti moramo važna vpra* Sanja in je potrebno, da so navzoči vsi odborniki. Gotovo it vsi! GOSPODARSTVO Prehod k zlati dinarski veljavi Zakon o denarju kralijevine Jugoslavije je na Vidovdan dobil obvezno moč in je naša država s tem dnem stopila v vrsto držav z zlato veljavo. Poleg zakona o denarju, ki je osnovni zakon našega novega denarnega sistema, so na Vidovdan dobile obvezno inoč tudi določbe novega zakona o Narodni banki in novih statutov naše nov-čanične banke. Te osnovne izpremembe našega denarnega sistema in ustroja institucije, ki ji je naložena skrb za novi zlati dinar, so seveda izzvale tudi druge sporedne reforme, zlasti v deviznem prometu in v poslovanju Narodne banke. Ukinjenje deviznih omejitev • Med temi reformami je gotovo najvažnejše ukinjenje deviznih omejitev na temelju določb zakona o denarju. Zakon o denarju uvaja popolno svobodo izvoza zlata in deviz, na drugi strani pa je Narodna banka pojem zakonu zavezana zamenjati svoje novčani-ce (na glavnem sedežu v Beogradu) za devize brez omejitve količine, s čemer je dejansko uveden prost nakup deviz Z uve-Ijavljenjem zlate veljave so prenehale veljati vse dosedanje najvažnejše devizne omejitve, ki so v nasprotju z gori citiranimi zakonskimi določbami. Kot nadomestilo za dosedanji pravilnik za promet z devizami in valutami je finančni minister izdal odlok od 27. junija, s katerim se na novo urejuje devizno poslovanje. Po tem odloku (čigar besedilo smo objavili v ponedeljkovi izdaji • >Jutra<) odpadejo v prvi vrsti omejitve za nakup deviz, ki ga sedaj ni treba več opravdati (z dokazili o izvršenem uvozu na podlagi faktur ali z obvezami uvoz blaga v protivrednosti kupljene devize). Za nakup deviz tudi ni treba več predlagati potrdil o plačanih davkih. Pri prodajah izvozniških deviz ni potrebno po nuditi eno tietjino na odkup Narodni ban lci. Prav tako odpade določba, da se mora jo devize, izvirajoče iz inozemskih naložb ali kreditov v celoti odstopiti Narodni ban ki na odkup. Seveda pa ostanejo še nekatere omejitve v notranjem prometu z devizami, ki jih navaja omenjeni odlok finančnega ministra Te omejitve pa imajo predvsem namen da se ohrani in deloma še poglobi evidenca vseh deviznih poslov, ki je brez dvoma potrebna zlasti Narodni banki za pravilno devizno politiko v cilju ohranitve predpi sanega zlatega in deviznega kritja. Z deviznimi in valutnimi posli se sm*-jo tudi v bodoče baviti le pooblaščeni zavodi. Ves devizni promet se mora vršiti preko domačih borz, ki torej zaradi valutno reforme ne bodo izgubile na prometu. Tudi kompenzacije (zamenjave ene devize v drugo), ki jih vršijo zavodi za svoje komitente, se morajo kakor doslej vršiti preko borze. Izvozniške devize se morajo potom denarnih zavodov prodati na domačih borzah, preko katerih se morajo izvršiti tudi prodajni nalogi iz inozemstva. Zaradi popolne evidence morajo izvozniki, ki obenem uvažajo, prijaviti Narodni banki, koliko so od dobljenih deviz porabili neposredno za plačilo uvoženega blaga. Vsi denarni zavodi in vse domače borze morajo dostavljati Narodni banki vse podatke o deviznem in valutnem prometu. Za nakup obveznic državnih inozemskih posojil v zlatu na inozemskih tržiščih je zaradi evidence potrebno predhodno odobrenje finančnega ministrstva- Edino omejitev deviznega prometa uvaja odlok finančnega ministra glede nakupa deviz v svrho iznosa kapitala iz naše države v inozemstvo, za kar je potrebno odobrenje Narodne banke (obseg le omejitve ni povsem jasen, zlasti glede na načelno prostost nakupa deviz in njihovega izvoza v inozemstvo). Važna je tudi določba, po kateri mora vsakdo (denarni zavodi, družbe, tvrdke in privatne osebe) predhodno javiti Narodni banki zadolžitev v inozemstvu v tuji valuti ali v dinarjih (tudi ta določba potrebuje uradno tolmačenje, ker so tu gotovo mišljene le zadolžitve, ki niso v zvezi z blagovnimi kupčijami). Narodna banka je s citiranim odlokom postavljena kot kontrolni organ za vse devizne in valutne posle in bo vsako kršitev gornjih deviznih predpisov javila finančnemu ministru za nadaljnje postopanje. Izpremembe pri Narodni banki Od ponedeljka posluje Narodna banka že po novem zakonu o Narodni banki in po novih statutih. V smislu tega zakona, ki uvaja nov režim v poslovanju, zaključuje Narodna banka svoje knjige in pripravlja, kakor sicer le ob koncu leta, bilanco za 28. junij. Ker uvaja novi zakon tudi drugačen način uprave, ie za 12. julij sklican nov izredni obrni zbor, ki ima odobriti zaključne račune in bilanco za 28. junij, nadalje predlog za razdelitev čistega dobička, doseženega v tem polletnem razdobju in končno izvoliti nov upravni odbor od 34 članov in nov nadzorstveni odbor od 7 članov (izredni občni zbor, ki se je vršil 34. junija, je sklepal o predlogu zakona in novih statutov). Ob priliki sestave bilance bo izvršena v smislu novega zakona valorizacija kovinske podlage ta valorizacija bo. kakor znano, služila v glavnem za odpis državnega dolga. Prihodnji izkaz o stanju Narodne banke bo izdan že po novem obrazcu z valorizirano kovinsko podlago, z valorizirano glavnico, z zmanjšanim državnim dolgom in s povečano kovinsko podlago. Narodna banka kupila za 440 milijonov Din zlata Kakor poročajo iz Beograda, je bil Narodni banki v teku sobot® in ponedeljka doznačen v devizah že Aes izkupiček 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila v znesku 1870 milijonov Din- Od tega izkupička bo, kakor znano, 1400 milijonov Din porabljenih za odpis državnega dolga, ostanek pa se bo vpisal državi na njenem računu v dobro. Čim je bil izkupiček posojila doznainab. Cena za obed zanje Din 16-20. Večerja po jedilnem listu i 10% popusta. Za šolsko deeo obed 10-12 Din, zvečer 8-12 Din, kava s pecivom Din 3.50- Za obilen poset se priporoča lastnik 8658 Š. Tranid. = Izseljenski kapital in naše gospodar« stvo. Na izseljenskem kongresu v Zagrcs bu je imel generaln tajnik zagrebške Zbor* niče za TOI dr. Čuvaj zanimivo poročilo o možnosti plasiranja izseljenskega kapitas la v domovini. Po izvajanjih dr. Čuvaja je v Zcdinjenih državah okrog 750.000 naših rojakov, ki razpolagajo s prihrank5 naj» manj 4 in pol milijarde dinarjev. Polomi ameriških bank v zadnjem čaeu so oško> dovali mnogo rojakov. Dr. Čuvaj razprav« lja o možnosti, kako bi se prihranki ame* riških rojakov varno in koristonosno v!o» ž;li pri nas. Z zakonom o denarju je dobi» la naša država zlato valuto s predpisanim in zadostnim pokritjem, zato ni več dvoma v stabilnost naše valute. S te strani torej ni opasnosti za tuji kapital m tako tudi ne za denar naših rojakov. Kljub svetovni krizi, k: je zahtevala precej žrtev med ev» ropskimi bankami, se nase bankarstvo čvrsto drži. Politično je naša država kon* solidirana in 6o vse konstruktivne s!le na delu za gospodarski razvoj države. Obrest* na mera je pri nas 6talno višja od one v-zapadnih evropskih državah in velika neizkoriščana prirodna bogastva nudijo ši» roko možnost podjetniških akcij razne vr> 6te. Dr. Čuvaj našteva potem, da bi mogs li, če bi imeli ustrezajoči kapital, usta* navijati pr nas industrijska podjetja za bombaž, volno, umetno svilo in železo, s čimer bi postal nepotreben uvoz teh piro* duiktov, ki zahteva ogromno denarja. Iz» važamo velike množine železne in drugih rud, a uvažamo nazaj izdelke teh rud. Če bi imeli kapital, bi lahko tudi izkoriščali doslej še nedotaknjene prašume najplemes nitejšega trdega in mehkega lesa. S po* večanjem kemijske industrije bi se lahko dosedanji uvoz kemijskih proizvodov zmanišal za polovico. Naša država razpo* ega pri najnižjem vodnem stanju z blizu 9 milijoni konjskih sil. a izkorišča se samo okrog 170.000 k. s. Manjka nam kapital za . 'ntenzivnejšo elektrifikacijo. Tujski promet bi se lahko poveča', če Hi imed več udobnejših hotelov. Dr. Čuvaj navaja gle* Javna zahvala »SAVAc, zavarovalnica proti požarom v Zagrebu, ml le izplačala točno po ocenitvi po požaru oškodovane moje hiše polno zavarovalnino vkljub temu, da še nisem plačal zadnjega predpisanega roka P^™1^-. ^ v smislu zavarovalnih pogojev ne bi Imel pravice do odškodnine. Zato se imenovanemu domačemu zavarovalnemu zavodu za izredno in kulantno postopanje tem potom javno naitopleje zahvaljujem in »SAVO« vsakomur priporočam. Novo mesto, dne 29. junija 1931. 8657 JAKOB POGACAR, železničar. Redka prilika! Ne zamudite te ugodnosti. Ker nameravam zaradi bolezni opustiti trgovski lokal v Šelenburgovi ulici št. 6, prodam vso zalogo čevljev na drobno ali debelo izpod tovarniške cene. V zalogi imam vsakovrstne čevlje, od najfinejših do najnavadnejših. Nakupi naj si vsak za vso družino, kajti take ugodnosti ne bo več. Z odprodajo pričnem dne 30. junija t. L Za obilni obisk se priporoča „DOKO" - L ČARMAN ŠELENBURGOVA ULICA 6. 8673 de a« tujski promet potrebo spoja P1rt» vičlcih jeaer z glavno progo Zagreb— Split po električni železnici. Potem omenja potrebo zgradbe železnrške proge Kočev» je — proga Sušak, s kateno bi 6e znatno skrajšal spoj Sloven je z morjem. To bi Kila 9igurno najkrajša iu najugodnejša zveza Srednje Evrope z Jadranom in ja* dramskim turističnim območjem. Ta želez« niča bi se mogla zgraditi s privatnim ka» pitalom. Poleg tega je še več gospodar* skih mož.iio&ti v naši državi, ki slone na absolutno sigurni in znatni rentabilnosti. Moglo bi se dvigniti tudi kmetijstvo. Iz* vesti bi se mogla velika mel oracijska de» la. Z izseljenskim kapitalom bi napredo« vala nacionalizacija gospodarstva in naše efektno tržišče bi oživelo. Morala hi se to= rej upoštevati neka zveza med izseljenci in domovino. Referent je dejal, da bi bilo v tem pogledu treba 6tvoriti dve močni organizaciji interesentov: na eni strani organizacijo naših izseljencev v svrho kon» cent racije nj;hovih prihrankov, a na drugi strani organizacijo naših gospdorstveni» kov, ki bi s sodelovanjem in eventualno tudi pod nadzorstvom naše države hoteli po nekem načrtu plasirati ta kapi« tal tako, da bi bil obvarovan na« šemu izseljenstvu, a poleg tega zares do* veden do koristnih svrh. Dr. Čuvaj po» udarja, da je na nas krivda, če še n^ pri* šlo do ožijega sodelovanja med staro do« movino in izscljenci v Zedinjenih drža» vah. Svoj referat zaključuje dr. Čuvaj, da je glavno pri vsem tem vprašanje zaupa« nja. Brez zaupanja se ne da nikjer nič do« seči, posebno ne na trgovinskem polju. Jugoslovensko gospodarstvo bo srečno, ako bo lahko naše izseljenstvo spravilo v stik s staro domovino na ta način, da bo stopMo z njim v gospodarske vezi. — Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu nam poroča z dne 30. junija: Pri najugodnejšem vremenu se hmeljska rastlina prav lepo razvija in je prirastla že do vrha drogov. Rastlina je popolnoma zdrava, sveže zelene barve, bez škodljivcev in bolezni in nastavlja mnogo panog, na katerih 6e prikazujejo cvetni popki. Obče stanje nasadov je |>a slej ko prej neenako. Minile tedne so hmeljarji še čistili vrste in rastline drugič obsipali. Kupčija miruje. = Poljsko«jugoslovenski gospodarski ko» mite se bo ustanovil v Beogradu. Zadev« na spomenica je bila poslana zbornicam, izvozniškim organizacijam in gospod a rs-tve« ni/kom v vsej držarvi, da izrečejo o delu tega komiteja 6voje mišljenje. Komite bo pospeševal gospodarsko zbližaaje med obema državama. — V trgovinski register sta se vpisali nastopni firmi: »Peko«, družba z o. z., fabri-kacija in prodaja čevljev, podružnica v Celja; Tovarna klobukov In slamnikov Kurzthaler, Oberwalder, Stemberger, družba z o. z. v Domžalah. — Zakon o likvidacij; agrarne reforme na veleposestvih s komentarjem in drugimi potrebnimi zakoni o agrarni reformi od Tašnerja Jožeta, Inšpektorja ministrstva pravde in Radikona Albina, inšpektorja kmetijskega ministrstva, izide v prihodnjih dneh. ZmanJSana pasivnost naše zunanje trgovine v majn Nazadovanje izvoza in avoza. Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovini v maju, iz katerih je razvidno, da je pasivnost naše trgovine z inozemstvom v tem mesecu navzlic ponovnemu padcu izvoza nazadovala, kajti tudi uvoz je padel skoro na minimum, ki smo ga zabeležili letos v februarju. V maju smo izvozili 304.068 ton (v maju pret. leta 414.765) v vrednosti 376-9 milijona Din nasproti 542.6 milijona Din v maju pret. leta. Nasproti lanskemu letu je torej izvoz nazadoval za 165.6 milijona Din ali 30.5%. Naš izvoz se je v prvih 5 mesecih t. L gibal naslednje (v milijonih Din): Izvoz 1931 1930 v istem mesecu znašala 66.9 mfltjona. Tudi za razdobje januar—maj pasivnost naše trgovinske bilance ni baš znatna, zlasti, ce upoštevamo, da je bil v prvih 5 meserib l. 1929 in 1 1928 uvozni presežek neprimerno večji. Letošnja razmeroma majhna pasivnost v zunanji trgovini pa nas seveoa ne sme premotiti v presoji splošnega stanja zunanje trgovine. Obseg zunanje trgovine se je skrčil za pho tretjino in nazadovanje izvoza za skoro 90ii milijonov Din v 5 mesecih je brez dvoma znak velikih težko«, ki jih je izzvala svetovna gospodarska kriza. Istočasno nazadovanje uvoza pa kaže na drugi strani, kako občutno je skrčila o<{-jemna moč našega trga in kakšen zastoj je nastopil v kupčijah. Borze 30. junija. Na ljubljanskem deviznem tržišču je bil fianes precej velfk promet. Največ so s« trgovale devize na Curih, Dunaj in London. Na zagrebškem efektnem tržišfu je Vojna škoda dalje popustila in se je trgovala za aranžma po 387 in 389. za december pa po 390, 392 in 393. Od bsn^nih vrednot sta imeli zaključke Union po 165 in Jugo po 67.5, od industrijskih pa Trbovlje po 260. De riie. Ljubljana. Berlin 1342.11 — 1346.13 (1344.12), Bruselj 787.14 — 7TO.50 (788.32), Budimpešta 988.38 — 901.34 (980.86), Curih 1095.15 — 1098.45 (1096.80). Dunaj 797.59 do 799.99 (798.79), London 275.05 — 275.87 (275.46). Zagreb. Amsterdam 2275.18 — 2282.01, Dunaj 797.599 — 799.599, Berlin 1342.11 de 1346.13, Bruselj 787.14 — 789.5, Budimpešta 988.38 — 991.34, London 274.05—275-87, Milan 295.9 — 296.8. Newyork ček 56.4547 do 56.6247. Pariz 221.38 — 222.04, Praga 167.48 — 167.96, Curih 1095.15 — 1098.45. Curih. Zagreb 9.1225. Pariz 20.215, Lon-don 25.13, Newvork 516.75, Bruselj 71.93 Milan 27-02, Madrid 49.75, Amsterdam 207.85, Berlin 122.55, Dunaj 72.6, Soiija 3.74, Praga 15.3, Varšava 57.9, Budimpešta 90.175, Bukarešta 3.0725. Efekti Ljubljana 8% Blair 91 b1„ 7% Blair 81 blago, Vojna škoda zaključek 391, Celjska posojilnica 150 den, Ljubljanska kredit* na 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J95 den., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den.. Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna £koda aranžma 389 do 390, kasa 389 do 390, za december 393 do 394, Investicijsko 83 do 86, agrarne 46.5 do 49.5, begluške 61 do 63, 8-odst. Blair 90.5 do 91.25, 7-odst. Blair 80.5 do 80.75, kasa 80 denar, 7 odst. Državna hipotekama 80.5 do &1.25; bančne vrednote: Hrvatska 50 do 60, Pol jo 53 do 55, Kreditna Zagreb 121 do 126, Union 165 do 167, Jugo 67 do 6S, Ljubljanska kreditna 120 denar, Medjunarodna 68 denar, Obrtna 36 denar, Praštediona 955 do 965; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gut-mann 110 do 120, Slavonija 200 den, Danica 65 do 70, Pivovara Sarajevo 209 blago, Drava 235 do 236, šečerana Osijek 250 do 255, Ljevaonica 220 denar, Brod vagon 63 blago, Vevče 120 denar, Isis 45 do 46, Dn-brovačka 300 denar, Jadranska 485 denar, Oceania 190 denar, Trbovlje 250 do 262. Beograd. Vojna škoda zaključki 386, 387, 887.5 in 386.375, za november zaključek 395.5, 7% Blair zaključek 81, 7% Državna hipotekama 81 blago, begluške 62—63, Narodna 6500 denar. januar februar marc april maj 384.1 333.0 441.9 429.5 376.9 616.2 480.8 599.0 615.8 542.6 -232.1 —147.8 — 157.1 — 186.3 — 165.6 jan.-maj 1965.5 2854.3 — 888.8 Od januarja do konea maja smo letos izvozili le za 1965-5 milijona Din, to je ra skoro 900 milijonov ali 31% manj nego v istem razdobju preteklega leta. Naš uvoz je v maiu znašal 100.700 ton (lani v maiu 146.282) "v vrednosti 893.5 milijona Din (lani 608.4 milijona) in je torej nazadoval za 214.9 milijona Din ali za 35.5%. Od januarja do konra maja smo letos uvozili le za 2196.9 milijona Din, to je za 776 milijonov ali za 26% manj nego v istem razdubju preteklega leta Naša trgovinska bilanca se je v prvih 5 mesecih t. 1-razvijala naslednje (v milijonih Din): Izvoz uvoz saldo januar 384.1 410.3 — 23 2 februar 333.0 388.3 — 55.3 marc 441.9 543.2 —101.3 april 429.5 461.6 — 321 maj 376-9 393.5 —16.6 jan.-maj 1931 1965.5 2196.9 — 231.4 ian,—maj 1930 2854.3 2973.4 —110.1 ian.—maj 1929 2458.8 3064.1 —605.3 jan.-maj 1928 2232.7 3214.4 — 981.7 V maju je pasivnost trgovinske bilance padla na 16.6 milijona Din, dočim je lani Blagovna tržišča LES '+' Ljubljanska borza (30. junija). Tendenca za les mlačna. Zaključki: 1 vagon rezane jelovine, 1 vagon remeljnov in 2 vagona bukovih rezanih drv-ŽITO -f Ljubljanska borza (30. junija). Tendenca za žito stalna. Brez zaključkov. Nudi se (fco slov. postaja, mlev. vozni-na, plačljivo v 30 dneh): pšenica: potiska, 80 kg po 267.50—270, srbobranska, 80 kg po 265-267-50, okolica Subotiea, 70/80 po 262.50—265, okolica Sombor, 79 kg po 252.50—255, baranjska, 79 kg po 242.50—245; koruza: baška, resetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 225 — 230; moka: banatska »0< po 875 _ 380. baška >0< po 360 — 365. + Novosadska blagovna borza (30. junija). Tendenca neizpremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 5 turščice, 1 ovsa in 8 vagonov moke. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/8U kg 165—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —195; gornjebaška, 79/80 kg 190—195; sramska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica In-djija, 78 kg 167-5 — 172.5. Turščien: baška, Dunav, Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 96. Moka: baška >0c in >00< 260—280. >2« 250—260; >5« 240—250: »6« 225—230; >8< 120—130. Otrobi: baški, sremski in banatski 115—120. + Somborska blagovna borza (30. junija). Tendenca nespremenjena. Promet 33 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, 78 79 kg 162 — 167.5. Oves: baški, sremski jn slavonski 160 — 165. Ječmen: novi, 64/65 kg 130 — 140. Turšrica: baška 94 do 96, za julij 96 — 98, ladja Dunav 98 — 100. + Budimpeštanska '30. junija). Tendenca prijazna. Promet miren. Turšrica: za julij 13.44 — 1346 (obračunski tečaj 13.40), za avgust 13.52 — 13.54 (13.50), za september (13.70), m maj (11-50). •Vasftatff/o otvoritve t Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem OTVORIL L JULIJA v higijenično preurejenem lokalu v Prešernovi ulici štev. s (preje Lapajne) pod v ruzttfcc za prodajo vseh vrst svežega mesa, mesnih izdelkov, divjačine, perutnine in razno delikatesno blago. Potrudil se bom, da bom postregel svoje odjemalce vedno z dnev-10 svežim blagom in po zelo zmernih cenah. Se priporočam 8673 Fr. Slamič velemesarija in tvornica mesnih izdelkov s »JUTRO« št 14S — Sre3a, I. TU 1531 Iz življenja in sveta Masa v vesoljnosti in velikost sveta Einstein: Svetovje se razširja, a se bo spet skrčilo T~\ o VI r- r> aaIa i i T yO Al 1MO fl Prof. AJbert Einstein je Imel na berlinskem vseučilišču senzacionalno predavanje o uporabi velikih, čisto mehanskih teorij glede razdelitve mase v vesoljnosti in velikosti sveta. Zadnjih deset let nam je prineslo o tem čisto nova dognanja. Astronom Hubble je v observatoriju na Mount Wilsonu pre-iskal najoddaljenejše pramegle in odkril, da se ta svetovja oddaljujejo od nas tem hitreje, čim bolj so oddaljena. Svet postaja tako podoba eksplodirajoče granate, ki smo ji mi središče, že 1. 1922. je ruski astronom Friedmann na podlagi relativnostne teorije prišel do podobnega zaključka, ki so ga zdaj potrdila astronomska opazovanja. Friedmann je trdil, da razsežnost vesoljstva ni nespremenljiva. Ta čas se razširja, a račun kaže, da bo dosegla nekoč svoj največji obseg in se bo potem zkčela spet manjšati. Danes smo celo sposobni izračunati, kdaj je bila velikost vesoljstva enaka ničli. Temu ni tako dolgo. Ameriška raziskovanja so našla, da je velikost polumera vesoljnosti enaka velikosti 108 svetlobnih let. Naši daljnogledi so prodrli že na daljavo 107 svetlobnih let in ne bo več dolgo trajalo, ko bomo dosegli skrajno mejo. Potem se bo pravilnost relativnostne teorije lahko raziskala po astronomskem potu in se bo po vsej priliki izkazalo, da za to mejo ni več bistvene materije. Tudi gostoto materije v vesoljnosti so Američani precej natančno Izračunali, če so ti računi pravilni, potem je le najmanjši del mase. utelešen v žarečih zvezdah in veliko večje mase izpopolnjujejo kot temno telo prostornino med zvezdami. To dejstvo je v zvezi s tako zvanim višinskim ali kozmičnim žarenjem, ki mu je po vsem videzu vir baš med zvezdami nahajajoča se materija. Prehrana jetičnikov Etebelilne kure skoro brez pomena — Jetičnikom je potrebna bogata in smiselna hrana Znani dunajski raziskovalec prof. Durig je imel te dni v Gradcu predavanje, v katerem je razvijal nekatere prav tako zanimive kakor neobičajne nazore o prehrani jetičnikov. Predvsem je poudarjal, da tako zvane kure za odebelenje nimajo tolikšnega pomena, kakršnega so jim nekoč pripisovali, ker pomeni nakopičevanje tolšče za frce in dihala nekoristno preobremenitev, ne da bi nudilo dovoljnega jamstva preti razvoju jetike. Jetičnikom je pač potrebna bogata, toda smiselna prehrana, ki jo je podpirati s primerno delovno terapijo. Raznolikost hrane pospešuje tek, ki je pri teh bolnikih često slab, siljenje in ponujanje pa ne. Važni so zadostni premori med posameznimi obedi, zlasti popoln nočni premor. Čiščenje ust in zob učinkuje dobro, žvečenje, kakor ga propagirajo nekateri moderni zdravilni apostoli, je brezpomembno. V nadaljnjem je prof. Durig podčrtal, da ne pomeni prehrana jetičnikov z mnogo mesa in beljakovin nič in da tudi ne varuje pred jetiko. Istotako je brezuspešno hranjenje s krvjo, surovim mesom, raznimi maščobami, n. pr. ribjim oljem itd. O učinkih diete z vranico ne vemo še nič gotovega. Najbolj redilni so za paciente te vrste pač ogljikovi hidrati. Preveč alkohola vpliva kvarno, popolna opustitev alkohola pa — ne koristi nič, čeprav ne škoduje. Tudi posebno upoštevanje vitaminov ni potrebno. Kar se tiče diete brez soli, ki jo je uvedel dr. Gerson, je presenetljivo dobro učinkovala v marsikaterem primeru kostne, kožne in sklepne tuberkuloze, glede pljučne tuberkuloze pa je ni precenjevati. O dobrem učinku surove hrane pri jeti-ki ne vemo nič, čisto napačno je naziranje, da surovo hrano organizem bolje predela. Razne specialne terapije, n. pr. s kremenčevo kislino, apnom, jodom itd. so po dr. Durigu brez vsake vrednosti. Vreme v juliju Astrometeorolog Adolf Brieskom H Stockeraua je izdelal za letošni' julij na« slednjo prognozo verjetnega vremena: V glavnem bo julij veder, vroč in 60pa« rem. Alpskim krajem se obetajo mnogo* vrstne vremenske katastrofe. Nadejat^ se je močnih neviht, posebno med 9. in 16. julijem. Viharji se bodo začeli na jug« in jugovzhodu. 3. in 6. julija bo spremenlji« vo in vetrovno, noči hladne. Potem bo trajalo poletno vreme do kraja meseca. S krajevnim' spremembami je računati zlasti 18., 22., 26. in 30. jul'ja. Kaj bo iz maturantov Na Dunaju je letos končalo srednjo šolo 2563 abiturientov. 1720 fantov in 843 deklet. četrtina maturantov je izjavila, da si hoče takoj poiskati službo, 1794 pa j h bo nadaljevalo študije. Od teh se jih bo vpisalo na univerzo 1006. in sicer 633 abiturientov in 373 abi« turientk. Na bogoslovje jih odpade samo 13. Dve petini maturantov se je odločilo za filozofsk' študij, med njim' imajo ve* čino ženske. Nadalje prevladujejo ženske tudi v farmacevtskem poklicu. Celo med 236 abiturienti, ki hočeio študirati medici« no, je 30 odst. žensk. Razmeroma najmanj absolviranih srednješolcev se je odločilo za konzularno akademijo. Da je trgovsk" pcklic še vedno privlačen, 'zhaja iz dej« stva, da se je zanj odločilo 91 absolventov gimnazij in realk. Največji diamant sveta Je 280karatni Veliki mogul, ki pride te dni v Londonu na dražbo, žlahtni kamen, ki je v sirovem stanju tehtal 780 karatov, je bil že last Medicejske rodbine, potem pa Velikega mogula v Indiji. Od srede 18. stoletja ga hranijo na Angleškem Nepotopljiva ladja Spričo katastrofe »St. Philiberta« je po« etalo v Franciji zopet aktualno vprašanje varnostnih naprav, ki onemogočajo potop'« terv ladij. Inženjer Chartrain je zgradil tip nepotopljve ladje, ki zbuja v Fran* ciji veliko pozornost. Poskusna ladja je 4.25 m dolga in tehta 600 kg. Pri poskusih Francoski inženjer Chartrain m jo prestrelili • 33 een+im atenskimi kroglami na vseh občutljivih mestih, osta« la pa je nad vodo in se je pogrezmila ko« maj za par centimetrov. S sitem inž. Chartraina povezava vofla« men ladje z 10 odst. in se lahko urporab« lja pri potniških in vojnih ladjah, da. ce» lo pri hidroplanih. Komisija, ki je prso« Btvovala poskusom v Vichvju, se je prav pritrdilno izrazila o Chartrainovem »iste« mu. Seveda ostane zaenkrat še odprto vprašanje, kako se bo iznajdba obnesla pri ladjah večjega obsega. Rontgenovi žarki zdravijo slaboumne Dunajski rontgenolog dr. Wieser je odkril zelo zanimiv način za zdravljenje slaboumnih otrok. Obseva jih z Rontgenovimi žarki, in sicer deloma s popolnim, v številnih primerih pa vsaj z delnim uspehom. Ta zavisi vselej od uporabe pravilne doze obsevanja, in sicer zadostuje za akutne primere manjše obsevanje, za ironične pa je potrebna večja doza. Ozdravljivi so na ta način posebno primeri, kJ izvirajo iz vnetij v možganih, a tudi slaboumnost, ki jo povzročajo motnje v žlezah z notranjo sekrecijo, se da z obsevanjem možganov zelo uspenšo zdraviti. Električno oko za letalce V meglenem vremenu in ponoči je če* sto skoraj nemogoče oceniti s prostim očesom razdaljo kakšnega svetlobnega vi« ra in ta pojav je bil vzrok mnogim letal* skirn nesrečam, če so se namreč letalci ukanili v ocenitvi oddaljenosti žarometov na letališčih, kjer so hoteli pristati. Američani pa so sedaj tudi za takšne primere našli rešitev. Na zadnjem delu letala nameščajo čudežno »električno oko«, svetlobno celico, ki prejema tudi najbolj rahle svetlobne dražljaje m ki jih predeluje tako. da more pilot na svojem sedežu s pomočjo posebnih precizijskih in* strumen tov izračunati jakost, položaj in oddaljenost svetlobnega vira na zemlji, tedaj tudi žarometa na letališču 'n se ta* ko izogniti morebitni nesreči. Včeraj gospodje, danes proletarci Nevzdržno propadanje odvetniškega stanu na Dunaju — Advokat, ki se je odpovedal poklicu in hoče postati trafikant da je Dunaj izgubil svoj pomen za Češkoslovaško, Jugoslavijo, Madžarsko in deloma tudi Rumunijo. Zato se morajo da- Ze nekajkrat smo pisali o bedi in pomanjkanju odvetniškega stanu na Dunaju. Ta poklic, ki je imel včasi v svojih vrstah same velike gospode, je po vojni prišel skoro na psa in se danes bori z gmotnimi skrbmi kakor vsi intelektualni poklici. Nedavno smo poročali, da je advokat dr. Mittler izvršil samomor, ker ni zaslužil niti toliko, da bi mogel plačati edino strojepisko. Po zadnjih podatkih ima. Dunaj 2200 odvetnikov in 500 odvetniških pripravnikov. Včasi, ko je bila Avstrija sestavni del monarhije, Dunaj pa njena prestolnica, se jim je dobro godilo. Ne tako danes. Dunaj je propadel, ker se je njegova vloga skrčila. Velikih industrij, ki so prej nudile zaslužka tisočem, ni več. S finančnimi polomi pa se krha še tisto malo, kar je ostalo. Mnogi odvetniki so torej primorani delati sami brez pomožnega osobja. Nemalo je celo takšnih, ki si ne morejo danes privoščiti niti telefona in pisalnega stroja. Na stotine jih je opustilo pisarno in se vdinjajo za agente in nastavljence. Zelo značilen je primer, da se je neki odvetnik, ki ni mogel kriti režijskih stroškov za lastno pisarno, odpovedal odvetniškemu poklicu in se začel zavzemati za koncesijo za prodajanje tobaka. Mož je namreč vojni invalid in smatra, da je kruh trafikanta si-gurnejši in donosnejši od odvetniške službe. Seveda pa s tem še ni rečeno, da živijo vsi odvetniki na Dunaju v bedi. še so med njimi takšni, ki se jim godi dobro, toda velika večina je že danes sproletarizirana. Temu je mnogo krivo tudi to, da se je število advokatov na Dunaju izza svetovne vojne skoro podvojilo. L. 1914. jih je bilo samo 1300, danes jih je, kakor rečeno, 2200. In to nekaj zaleže, ne glede na to, našnji dunajski odvetniki, če hočejo sploh živeti, posvečati posebnim panogam pravniškega udejstvovanja. Precej se jih preživlja z revizijo poslovnih knjig, z izterjevanjem davčnih zaostankov In sličnim delom. Vse to pa so le zasilni izhodi, ki nikakor ne morejo ublažiti splošne stanovske krize. Sintetična beljakovina Iz premoga Prof. dr. Wilhelm Clund, ki je po lastnih trditvah našel pot od mrtve narave k živi Sreča v nesreči V Rangoonu (Zadnji Indiji) je skočil s tira ekspresni*vlak, a kljub silovitosti, s katero je vrglo vagone s tira. ni bil nihče ubit ali ranjen. Strojevodja in kurjač sta se rešila s spretnim skokom z lokomotive. Požar na pariški kolonialni razstavi V nedeljo zjutraj je nastal v nizozemskem paviljonu ogenj, ki je napravi! za 50 milijonov frankov škode Nizozemska kraljica Viljemina In princesa Jolijana pred nizozemskim paviljonom na pariški kolonialni razstavi, preden je nastal ogenj Obiskovalec kolonijalne razstave pač težko presodi, kateremu paviljonu bi dal prvenstvo. Če že ne štejemo templjev, reprezeartativn-h stavb in drugih objektov, ki služijo v okras veliki razstavi, temveč samo paviljone posameznih držav, je vsak izmed njih tako svojstven po slogu gradbe im notranji opremi, da nobenega ne moreš pregreti in opustiti kolikor moč na t and« nega ogileda. Vsekakor pa je nizozemsk- paviljon, ki je zdaj postal žrtev požara, bil vzor smo« trene, sila prikupne u red't ve in je prite* goval dan za dnem največje množice po« setnikov. Stal je ob veliki cesti na levi Stranj Daumesneilskega jezera in je mejil na rob vincenneškega gaja. Nikakor ni motila ali zmanjševala njegove zunanje lepote in veličine neposredna soseščina z veliko palačo luksuznih industrij. Hladno estetska in ravno zato zelo vabljiva je bi« la že njegova zunanjost. Dejal bi, da je bila eksotično elegantna. Fasada je merila v dolžino 170 m in so v veliko dvorano vodila široka vrata v slogu svetišč na otoku BaJi. Strehe so bile grajene v slogu Sumatre in nadzidane s pagodmi. Prije« te>n hlad je vladal v sila okusno urejenih številnih razstavnih dvoranah, ki n;ka.kor niso bile prenatrpane, marveč so posetni« ku nudile naravnost prijeten oddih. V prikrajkih. do katerih so vodili nizki odri, so bile s;jajne panorame, prikazujoče Beljakovine iz premoga Dr. Clund, profesor v Dortmundu, je sporočil, da se mu je posrečilo po desetletnem delu pridobivati beljakovine po sin-tetskem potu iz premoga. Ta izum bi imel nedogledne posledice za našo prehrano, ki so ji beljakovine osnovni del, pa tudi za rešitev uganke življenja. 2e dolgo so si kemiki prizadevali pridobivati beljakovine na umeten način, imeli pa so silno dosti posla že s tem, da so določili njih sestavine in količino teh sestavin v beljanko-vinski snovi. Profesor Emil Fischer je potem izdelal umetno prve, primitivne beljakovine. Po vesti iz Dortmunda se zdi, da je sedaj prof. Clund našel način za pridelovanje višjih beljakovin. Koliko sme tehtati plesalka Neka mademoiselle Suzana, Parižanka seveda, je pred dvema letoma sklen la pogodbo z neko baletno skupino. Dogovor se je glasil na dve leti. Po poldrugem le« tu pa se je voditeljica skupine začela od« križevati Suzane, in sicer zato, ker je te« daj, ko je stopila v baletno skupino, teh« tala 45 kg, d očrni tehta sedaj nad 75 kg. Voditeljica skupine je izjavla, da je ta teža daleko previsoka za Suzanin poklic, ker ne dopušča, da bi se plesalka pojav* ljala v kratkem krilcu na deskah. Sodišče je razsodilo takole: Voditeljica plesne skupine bi Kila morala navesti v pogodbi klavzulo o teSr, ker pa te klavzule v po« godibi ni. mora izpolnjevati svoje obvez« nosti, doikler ne poteče pogodba. Drobne zanimivosti »Nantfliis« t popravila N«vtziie težkim preizkuSnjam, ki JTh je prestal na Oceana tz Amerike ▼ Evropo, sir Wilkms noče odnehati. Te da* je od« ▼Idcel vtafilec podmornico »Nanrilus« v Devonport, kjer bo Wilkins izmenjal ci« tunder, ki no ga je ponudila angleška ad» miralrteta. V Devonporhi ostane podmor« niča 7 dni, petem bo nadaljevala pot t Bcr^on. Električna smrt t vwB Is Kafposraaa poročajo; V tukajBrtfem obrežnem kopališču ae je te dna kopal TOe>oc'Jiščnik Karel SeK. Plaval je tud« mimo električne sveti ljke in ko se je je dotaknil, se je nenadoma potopil pod vo« do. Njega* tovariš Simon mn je hotel po« magafi, a tudi on je utonil. Preiskava, ki jo je odredila policija je dognala, da ni bila električna »vetilrka dovolj "izolirana. Nastali je stik r zemljo, k" je nasitil posebno vodo v bližini stebra z močnim to« kom. To je povzročalo smrt obeh sluša« teljev nniverze. Poenostavljeno telefoniranje Nemško poštno ministrstvo proučuje trenutno iznajdbo nekega mladega tehni« ka, k' hoče poenostaviti telefoniranje. Tehnik je naspravil dodatek za telefonski aparat. Njegov izum 'ma podobo majjhne« ga zobojeka s stikalno ploščo za 50 zver, ki lahko apajajo 50 glavnih telefonskih afoooentov. Poleg imena vsakega naročni« ka stoji gumb. Če se pritisne nanj, se začne v notranjščini zabojčka obračati ročično kolo, ki avtomat:čno prinese za« želj eno rr* bujno življenje na Javi. Mojstrsko je bila predočena pokrajina Balija z ognjenikom, obdelovanje riževih polj in drugi ekso. tični pejsaži z Bornea, Sumatre in Celo« besa, ki jih je naslikal Elarid so bile obsevane kakor od pravega južnega eoln« ca. Čudoviti reljefi so predočevali višin« Celebesa (do 5000 m) in glob'ne moria. Statistične tabele so v številkah in slikah kazale gostost. prebivalstva v nizozemskih kolonijah (za primer: Java 316 duš na I kvadratni kilometer. Nizozemska ko« mai 226!) Z izvrstno, originalno aparaturo je bila urejena — kako bi dejal — kinetična statistika, ki je v večnem pokreta kakoT ura predočevala gibanje produktov Iz Vzhodne Indije v Rotterdam in obrat« no. Na ogled so bili najrazličnejši izbrani kolonijalni pridelk", produkcija čaja, ka« ve, kositra, petroleja in činčine, kj je Kije izvrsten pridatek k vinu — a kaj je bilo poleg orožja in folklor is t ični-h zbirk in ve-iik h fotografij tudi starinskih dragoce« nosti! S strahotno nazornostjo so bile predočene posledice bubonske kuge, pa p*a lahko videli tudi portret prvega Javanca, ki je prejel papeževo odlikovanje ... Vse v vsem: nizozemski paviljon je b?1 mojstrovina arhitekture, skrbne zbranosti in smotrene ureditve. Le materija! s>tav« be same je b'l gorljiv. In le tako se je moglo zgoditi, da je ena sama električna iskra s plameni ugonobila ponos Ni?o« zemske na pariSk- kolonij-alnS razstavi. Radio Izvleček Iz programov Sreda, 1. julija. LJUBLJANA: Opoldanski program odp»- de. _ 18: Oglejski patrijarbi. — lS.aO: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Portreti iz svetovne literature. — 20; Koncert železničarske godbe »Sloge«. — 21: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poro&lia. Četrtek. 8. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvint*>-ta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 2rt: Ustanovitev ljubljanske škofije. — 20.30: Koncert na orgla (igra prof. Rančisaj). — 21.15: Koncert ljubljanskega >šratn<=l kvarteta«. — 22.15: Prenos z Bleda. — 23: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon-eert radio-orkestra. — 19: Koncert orkestra mandolin. — 19.30: Pevski koncert — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane — 22.30: Poročila. — 22.50: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prono« koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Pevski koncert. — 19.45: Godba na pihala. — 21: Operne arije. 21.30: Violinski koncert. — 22.15: Kon^rt na orgle. — BRNO 17: Plošče. — 19 05: Prenos iz Prage. — 21: Večer nočnih na-stro-jPnj. _ 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Pevski in klavirski koncert — 19.30: Prenos opere >Halka< iz gledlišča. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 19.35: Literaren program. _ 20.05: Humperdinrkova opera >Janko in Metka«. — 22.25: I-ahka godba orkestra. — BERLIN 19.05: Koncert moškega zbora. — 20: Otroške pesmi. — 22-30: Zabaven program. — K5NIGSBERG 16.30: Orkestralen in pevski koncert — 19: Plošče. — 20: Otroške pesmi. — 20.50: Poljnden koncert orkestra. — MTjHLACKER 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 19.45: Izlet po svetu: Japonska. — 21: Neznane Mozartove skladbe. - BUDIMPEŠTA 19.30: Koncert orkestra. __ 20.20: Dramski večer. — LabKa glasba. — RIM 17: Vokalen ir instrumentalen koncert - 20.10: Plošče - 21: Lahka glasba in teater- Vsak iian ena »Prosim steklenico piva in štiri in devetdeset Din nazaj. Stotak prinese oče v soboto.« (Prvovrstna icolesa Mapbolfsa Qvalitetat Aftslee cono t izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles \iAdierwerkei< iz Frankfurta in (Prvovrstna /tolesa t* t* Hritzrser dobite samo prt tvrdfci &OSm (Pete/fffC, £}ubl}ana, Gor ;e ena edin« xa*tepniG navedenih tovoren x«s Slovenijo. ^ene ntatint oglasom z Zenitr«, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Z>m. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove nas/ov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun,,pri Poštni hraniM* v Ljubljani 11.841 - Telefon Številka 2492. 3492 Za ecfgecro** 2 Din 9 mnomfeah SSCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu lista 9 podružnicah mJutra* 9 •Mctriboru, 9 Ceffu, 9 ^oecm mestu^ 9 Vrbovtjah in no ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Natakarica p-idna in poštena, po motnosti z malo kavcijo, dobi službo v gostilni Roš v Hrastniku. 30504-1 Plačilno natakarico ■ kavcijo, solidno ta po-iteuo, z znanjem nemškega jszika »prejme Rudolt Jev-»enek, Cafž Jugo-slavie — Heozden, Lmbg. Belgie. 30003-1 Kuharico H bi opravljala tudi draga bi£na dela, sprejmem v •nan jSe gostilno. Nas-lov v •glasnem oddelku »Jutra«. S05904 Mizar, vajenca p vso oskrbo sprejme Sa-Joric, Skofja ulica štev. 13 30507-1 Brivskega vajenca po-Stesnega in s predpisano feolško izobrazbo sprejmem Kasl-ov v oglasnem oddelku *J-.:t.ra«. 306-12-1 Frizersko vajenko apvjmem v svrho nadalj- rr.-a a-cenja. Zmotne že »w1r.-r3r.ije imajo prednost. Jfss v v oglasnem oddelku ■Jutra«. 30581-1 Učenca ft ^rimfrTno šolsko izobrazbe takoj (»prejme Franjo Grab,", fotograf v Ljubljani, MikloSičeva c. 6. 806094 Dobro službo V trgor dobi moška ali Be.nska oseKi, katera razu-m'i kn >■" »istrvo in ki proti obratovanju založi SO—30.000 Din kavcije. — JCastop 15. septembra 1931 Katam^ne dbe na ogl. oddelek >•' ra< pod šifro ►Yelotr trfkoj R-hšer, fotograf, Ljubljana, fcv. petra cesta 30623-1 Šivilj, pomočnico ramo prvovrstno sprejmem Ka pismene ponudbe se ne oriram. Na='ov v oglasnem cldelku »Jutra«. 30635-1 Trg. vajenca fr-eimem takoj v bnljSo Špecerijsko in delikatesno t-ffovino v Ljubljani. Na-fW pove oglasni odSclek »Jutra«. 30634-1 Gospodično trgovsko izobraženo sprejmem takoj v trgovino čev-l;>Tv. Naslov pove oglasni Mdel^k »Jutra«. 3064-^1 Gospe in gdč. ■ naobrazbo, inteligentne, _vnanje posle iščem. Javiti se je med 3. in 6. po-po]di.e v pisarni pri gos-p. Jtrranovi^u, novinarju — Tabor 5;I, de»no. 30664-1 Dobro kuharico novo gostilno iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30652-4 Mlajšo kuharico k1 bi bila tudi šivilja ali pl^t.lja, sprejme samostojen gospod. Ponudbe na ot'is. oddelek »Jutra« pod »Marljn-a -JW«. 30671-1 Monterje * eentralne kuria-v«, gara -sto ju? varilce, za cevne nsptljave takoj sprejmemo Ponulhe na oglasni oddelek »Jura« pod šifro »llont^r«. 30670-1 Frizeiko »ti praktikantinj* d^bro frizirati in nanikira-ti. sprejme A. Čoh, Rimske T"Dlice. VK3.97.1 Knjigovodjo dohrega bilanc.ista spr«. »»-m takoj. Ponudbe poti »TMazmožen< na o?lasni oddelek »Jutra«. 30600-1 Akviziterje v vseh mestih dravske in drugih banovin za prodajo pravkar Izdanega strokovnega adre-sarja mesta Ljubljane in okolice ln industrije Dravske banovine, sprejmem proti dobri or o viziji. Reklama »Saturn«, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 5. 30497-5 Fiksutn in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank w Ljub tjano in okolico ter vso Dravsko banovino. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Fiksum ia provizija«. 27662-5 • 3t \<-fii Prodajalce agente, potnike, prodajalke sprejmem. Vsakodnevni w siužek 100 Din. Alabastrlt, Komenskega ulica štev. 17. Entlanje p« 1 Din od metra Vod-matska nlica l/I — levo. 20501-3 Dalmatinove s Biblijo« ta «000 Din predam. Ponudbe na oglasni o-ddelek >Jutra« pod »Dalmatin«. 30605-8 M Slovenka pe-rfektna nemški stenotipl-c t*Uot.no - prakso na Dunaju in znanjem hrvatskega jezika, želi premeriti službo. Reiiektira na s>t^'no "sto v Ljubljani aji okolic-i. — p-inudbe na ojTaš." oddelek j.futra« pod »St. 35«. 30505-2 Plačilna natakarica čedna ta inte! jentna — zmožna kavcije, "išče službo v večji, bo' '5,i restavraciji — tudi za s ožijo. Ponudbe na ogl--s. oddelek »Jutra« pod žifr* »St. 28«. 30582-2 Bivši trgovec meSa-nega blaga — ki zna perfektno sior., hrvatsko, italijansko in p- ično nemško; izvršil je meščansko in trgovsko šo sprejme mesto uradnika, skladiščnika ali trg. romočnika". Ponudbe na ogl--. oddelek »Jutra« pod zrna ko »1004« 80526-2 Službo sluge J.ellm. Ponudbe -a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada 500 Din«. 80601-2 Pek. pomočnik ■Sče službo za 'ikoj. Naslov pove ogla-- oddelek »Jutra«. 30580-2 Trgovski pomočnik manufakturne in mod. stroke, pošten, agiim in spreten prodajalec -e.r dober računar, prikupile zunanjosti, želi za tnvt>j službo Naslov v oglas- ~ oddelku »Jutra«. 30579-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, ie.]j na-mošče.nje v nK-s^ ali na deželi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« y>o/l šifro »Specerist«. 30584-2 Kroj. pomočnik zmožen vsega deia, prejme takoj vsak" službo. _ Ponndbe na op -.?. oddelek »Jutra« pod jKrnja*". '4«. 30634-2 Absolventinja dri£. dvorazred-e trg. Sole v Ljubljani, BV kakršnokoli primerno sinžho. Gre tudi kot praktikantinja nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe na oddelek ■Tntra« pod značko »Mar-jiva 222«. 80629-2 Mladega brivskega pomočnika d^br<=ga delavca sprejme v stalno službo Fr. Zabjek. Ljubljana, Cerkvena nI. 1. 30676-1 , Natakarica •-n-o^Tia kavcij«. pTeT7alne gvstilno na račun, ali gre ko\ plačilna v boljšo go-st-ilft). Ponudb" na »glasni odde>»k »Jutra« pod šifro »Dobra gostilna«. 30666-2 Osmosolec bi pripravljal za ponav-ljalne Izpite lz latinščine. francoščine ter lz vseh predmetov nižje šole. Gre trudi na deželo. Za vsako ceno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro iUspeh«. 30493-4 Za ponavljalne izpite lat., srborhv. in nem. pripravlja profesor učence, •tudi v skupinah. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-.*ra«. 30370-4 Natakarica zmojna kavcije ter z letnimi spr',čerrali. ?r.li službo V boljši gostilni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30667-2 Kuharica samostojna, z dobrimi spri-čevaH, išče službo — ev. tndi samo čez dan. "Poizve se pri Tereziji Jakše. Bres št. 2. . 30673.2 Prodajalka začetnica v trgovini mešanega blaga, išče kjerkoli si n i b o. Vaiena je tudi vseh hišnih dol. Nastani lahko tak6j._ Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* -t f-elin pod inačko »Marlii-v* 701«. 30701-2 Večletna pletilja želi službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30662-2 Pek. pomočnik mlajši, z dobrimi spričevali, zmože-n vsega dela, tudi pri parni 'pe^či, išče s 15. julijem stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30663-2 Službo hišnice išče oseba brez otrok. — Alojzija Soline, Gaberje 58 pri Celjn. 30702-2 Elektr. varilec prvovrstna moč, želi. pre-men-Ui službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Električni varilec«. 30695-2 Kovaško-mehaniško delo ali kot -pomočnik ▼ kaki garaži išče 20 let fctar fant. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30693-2 Službo noč. čuvaja sluge ali skladiščnika želim. Položim 10.000 Din kavcije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30688-2 Učenka i. dvesmi meščanskimi Mami, želi vstopiti v trgovino, pod varstvom. Naslov v oglasnem- oddelki Jutra 30683-2 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Drn razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, [lica 33. Železna blagajna velika Polzer št. 4 in pisalni stroj AdleT naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. »Jutra«. 30552-6 Kupim Sode sam« t najboljšem stanju, 500—1400 litr. kupi Tontič v Celju, Glavni trg št. 1. •30280-33 Okna in vrata dobro ohranjena kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Okna«. 30673-7 Gostilno in mesnico tik želez, postaje ta sejmišča, dobro idočo obrt, prodam zajedno 8 hišo ln vrtom ter gospodarskimi poslopji ter inventarjem po zelo nizki ceni. Sterk. Dugoselo pri Zagrebu. 30322-20 V Zalogu pri Ljubljani, 5 minut od železniške postaje, zaradi družinskih razmer prodam krasno parcelo približno 1000 m' veliko, po Din 10 mJ. Električen rod pelje mimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30508-20 Boljšo hišo i vrtom, v lepem trgu- Wi 7.u Ljubljane prodam ali oddam v najem radi izselitve. Vodovod ta elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30618-20 Hišo z dvosobnim stancva.njem prodam v KoleT.ij.i. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30621-20 Pozor! Prodam lepo tristanovanj-sko-vilo. Stanovanje takoj na raatpolago. Poizve Ve v Slomškovi ulici 10 — K ode! je vo. 50638-20 Prodam po želo ugodnih centih: crk. 1500 kom. lesenih škafov in čebric z žel. obroči, crk. 5000 kg lepih ježic, crk. 3000 kg babušk (šlšk) za uporabljanje kemičnih črnil, 1 kom. kopirna stiskalnica, močna. crk. 12 parov dvokrilnih vrat za stanovanjske sobe z oboji ln ključavnicami vred, velikost 223 X 63 cm ter 226X77 cm, notranje odprtine. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 30505-6 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen, prodam. Vožarski pot 4. 30374-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Gltacah — telefon 2605. 30596-6 2 lepa oleandra naprodaj v Vodmatu, Društvena ulica 6. 30610-6 Raket malo rabljem, za gospoda, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30451-6 Pisalno mizo lopo, damsko, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3f>680-6 Rabljenih zabojev večja količina naprodaj na Sv. Petra nasipu štev. 17. 3z rene so ne oziram. Skladišče drva Ivi ca Praznik, Zagreb, Draškovičeva 54, telefon 82-04. 30329-15 Moško kolo znamke »Legnano«, vgl»d preselitve poceni naprodaj v Ljubljani, Gerbičeva nI. št. 32 — Trnovo. 30594-11 Moško kolo »Legnano« skoraj popolnoma novo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30617-11 Družabnika 5 50—200.000 Din . iščem. za dobičkanosno podjetje. Pismene ponudbe na: ogl as. oddelek »Jutra« pod »Razumen in imožen«. 30705-J6 Lep trgovski lokal v Celju na Kralja Petra cesti odda Vajt. 223-19 Trg. lokal v Kamniku oddam a 1. avgustom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal v Kamniku«. S0422 19 Klobaslčarno dobro idočo, s stroji na električen pogon, poceni prod« Franjo Kabič, Va-raždin. 30319-19 Gostilne, bifeje, trgovine g papirjem, restavracije, mlekarne, men-ze, " trgovine, vinotoče, vse vrste obrti, na dobrih mestih v centru mes/ta prodamo ali damo v zakup proti odškodnini za invejtar po' najusodnejših 'pogejih. Vse informacije daje »Kolumbus«, Krvavi mo«t br. 2, Zagreb. 80301-19 Menzo v eentru mesta, le nad 20 let obstoječo, obrt z inventarjem in stalnim: abonentij s stanovanjem kot stoji, ugodno prodam za 35-000 Din. Prodaja »Kolumbus«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 30300-19 Gostilno veliko, s 3 sobami, lokalom in (.tekleno verando prodam. Zraven 2 vrta za goste, velik inventar, velika klet, hlev, šupa, dvorišče za vozove, dvosobno stanovanje, velika knhinja. Prodam radi odhoda iz Zagreba za 130.000 Din. Gostilna Savski mlin, preko savskega mosta, Franc Cvek. 80267-19 Špecerij. trgovino dobro idočo na Gorenjskem ali v Ljubljani prevzamem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »150.000«. 30097-19 Pekarno v Ljubljani ali okolici event. v Zagrebu iščem. Takojšnje ponudbe na na slov: "L. Štefan, Ljubljana, Kolodvorska ulica 24 (gostilna). 30591-19 Restavracijo zelo rennraijano. v strogi sredini Zagreba pmdam 7„aradi bolezni. Posedujem bogat sobni, vrtni, kuhinjski in kletarski inventar. Dam tudi na večletna odplačila. Tona inventarja je 200.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30588-19 Sobo in kuhinjo 1 ali 2 osebama z 8. julijem odda Piščanc Bruno, Galjevica 10. 30630-31 'j »I Gospoda sprejmem v vso oskrbo sa 600 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30650-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama takoj poceni oddam na Hirju, Lan-gusova ul. 5/1. 30651-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30653-38 Lokal na. «f>1o prometni t-o-čki oddam. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 30656-19 lUmvvonia Zakonca brez otrok iščeta 2 ali 3 sobno stanovanje v centru ali bližini. — Ponudbe na oglasni oddel. , »Jutra« pod šifro »Snažen sol-venten«. 30162-21 Poslovne prostore primerne za pisarne oddamo za julij ali avgust v I. ali II. na strop ju nasproti poŠte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80438-21 2 sobi in kuhinjo s pritiklinami oddam. — Drbančič, Hremovj ul. 19. 8037U-21 Stanovanje 2 »ob in pritiklin, najra}« v sredini mesta išče za avgust boljša stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mala družinica«. • 80485-21 Stanovanje vipokopritlično, dveh »ob, kabineta in pritiklin odda s 1. avgustom stranki brez otrok Hrovat, Postojnska ulica 23. 80036-31 Sobo in kuhinjo oddam takoj v Rožni dolini, cesta VI/26. 3060(7-21 Zakonca brez otrok iščeta sobo in kuhinjo, ali sobo s štedilnikom. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 30592-21 Sobo in kuhinjo z trporabo vrta, čez počitnice oddam učiteljici. Naslov pove oglasni oddelek ■»Jutra«. 30620-31 Dvosob. stanovanje 7a 600 Din oddam na Ko-deljevem, Slomškova nI. 4 80614-31 Enosob. stanovanje oddam takoj pošteni boljši vdovi ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov pove oglasni oddeleik »Jntra«. 80623-91 Stanovanie 2 sot>, kuhinje in kleti oddam mirni stranki s 1. avgustom v Mostah, Korošče-va ulica 13. 30631-21 Stanovanje podpritlično, 2 sob in pritiklin oddam stranki bre* otrok. Naslov t oglasnem oddelku »Jntra«. 30646-21 Dvosob. stanovanie veliko, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom za 800 Din — samo stalnemu in točnemu plačniku. Naslov T oglas, oddelku »Jntra«. 90632-31 Trisob. stanovanje « kopalnico takoj oddam ▼ Kamniku. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od »Stanovanje v Kamniku«. 80684-21 Stanovanie *ob« in kuhinie takoj oddam t Koseškega nI. St. 30 — Kolerija. 30657-3! Stanovanje 2 sob. kuhinje ta pritiklin. tik postaje epetne železnice oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v oarl. oddelku »Jutra«. 30693-21 Opremljeno sobo s 1. julijem oddam v Ro4- ni ulici št. 19. 30660-33 Sobo sredi mesta oddam gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30681-33 Lepo sobo s strogo sopari rani m vbodom. v I. nadstropju, t parketom in elektriko takoj oddam »amo boljši osebi v eentru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30674-23 Sobo lepo opremljeno, ▼ bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 30659-23 Boljšemu gospodu oddam takoj lepo in zračno sobo s separatnim vhodom, parketom in elektriko. v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku > Jutra«. 30655-23 Sobo rraAne in čisto, v eentru oddam solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 80672-23 Sobo velfe« hi lepo, t vbodom iz etopnjic oddam na Sv. Petra cesti 64/H. 90298-28 Opremljeno sobo oddam solidni osebi. Ogledati med 13. in 34. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 90669-23 Sobo z 2 posteljama oddam sa Emonski cesti 4 80677-33 Lepo, prazno sobo z vse oskrbo, t Mariboru išče starejši samostojen zdrav, miren in pošten gospod, pri enaki osebi ali pa pri mirni druiini. Cenj. ponudbe z naslovom na podružnico ».Tntra« v Mariboru pod šifro »Stalno«. 30094-23 Lepo sobo ta£oj oddam gospodičnL Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 80704-23 Lepo, svetlo sobo * elektriko in posebnim vhodom oddam gospodu na Borštnikovem trjrn 1/11 desno. 30683-23 Lepo sobo s poseh. vhodom in elektriko, blizu Tabora, kolodvora in bolnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30679-33 Gospoda ali zakon, par čfli dan odsotna, ca BeJI-gradom poceni sprejmem na stanovanje ▼ »vetlo, suho, lepo in čisto sobo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30488-23 Opremljeno sobo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 80540-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam na Bregu št. 2/H. K-r 1 ali 2 stalni osebi mirni, sprejmem t čisto in opremljeno sobo s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo, ▼ centru mesta. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra«. 27654-23 Lepo sobo novoopremljoDO, z 1 ali 2 posteljama, elektriko ta postrežbo oddam po 300 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30604-33 Sobo s poaefe. vhodom ia elektriko, tik eestn« železnice oddam boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30603-33 Tri sobe pran« ali opremljena. P« dogovoru takoj oddam na Poljanski cesti itev. 6. 30608-38 Lepo sobo separiraao, v eentru mosta takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 80606-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, ▼ centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 80615-23 Nič boljiega se ne dobi za to ceno! Izvolite pregledati ta aparat, pa m boste prepričali, da nova Certotrop kamera z zapornimi kasetami (Anlegekasae-ten) odgovarja vsaki svrhL Dobiva se ▼ vsaki boljši fototrgo-vlnL 191/2 Novost! Prazno sobo lepe ln veliko, s posebnim vhodom takoj oddam ▼ Moetab (Zeleni jami), Zvesti a nlica it. 1. Na ogled vsaki dan pe d®, uri. 90619-83 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu na Starem trgu štev. S/n. 30640-28 Sobo ▼ sredini mesta • d d a m gospod«. Naslov t oglas. oddelku »Jutra«. 90644-58 Opremljeno sobo s separatnim vhodom i_ »topnjišča oddam v eentru mesta. Ponudb« pod »C« na oglasni oddelek »Jutra«. 30626-28 Sobo t bHftnl Zvezde odda« samo gospodu. Naslov v cgl-oddrfku »Jutra«. 80625-38 Separirano sobo lepo opremljeno, * elektri ko poceni oddam s 15. ju lijem solidni osebi ▼ titni- kovi ulici 17, pritličje. — (Cesta v Rožno dolino). v 30647-30 Sostanovalce _ brano sprejmom ▼ Tieri-janaki miki itev. Ift/H. 8064*38 Sostanovalca sprejmem na Cankarjeve« nabrelju Itev. 7/H, levo. 80857-28 Sostanovalko ▼ veliko ln zračno sprejmem na Starem trgu it. 22/L 80648-28 Dve sobi t opremljeno tn 1 presne oddam na Ve&ni poti 17. 30627-26 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje na Resljevi cesti — blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 80633-23 Prazno sobo strogo separirano iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro Uradnici«. 80636-33 Opremljeno sobo s separiranim vhodom n stopnji« oddam v Ciril-Metodovi ulvcl itev. 19/1-4 80661-3B Opremljeno sobo oddam ▼ bližini glavnega kolodvora — Maistrova ul. št. 14. 80654-33 Sobo oddam gospodični t Oo-etovi ulici J6. 90600-33 Sobo z 1 aH t posteljama oddam za čas počitnic. Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tTa«. 80588-33 Lepo sobo separirano oddam na Mirju št. 25/n. 30670-20 Opremljeno sobo lepo in ftisto, z elektriko ter posebnim vhodom tako} oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30593-28 Opremljeno sobico oddam takoj solidni osebi oa Bleiweisovl cesti ISTO 30636-33 Opremljeno sobo s kopalnico, v centru mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 80658-28 Izgub fft nt Očala so bita poaabljema ▼ pet al popoldne v Tivolskem parku. Proti nagradi jih je oddati v kavarni Prešeren v Ljubljani. 30606-38 Rjavo Gstnico novo, s .1000 Din bankovcem in 50 Kn s«m izgubil v nedeljo od Sela do Dev. Mar. v Polju ob levi strani železnice. — Poštenega najditelja prav lepo prosim, da proti nagradi vrne v oglasnem oddelku Jntra 30046-28 Majhen psiček svetlo-rjave barve, resart jazbečar z znamko »Bled« se je zatekel. Proti nagradi ga je oddati na Vrtači it. 17. 80678-» Dvpiti Ženltve fn poroke posreduje najbolj veetnt in I diskretno koncesljoni rani Zavod sa sklepanje t* ' kooov »Rezor«, Zagreb, po its S. Informacije ia pro •pekte pošilja prod rpoeU m poitoi trmnVi za 10 Din «8-24 Visokošolec simpatičen, visoke postave, Išče znanstvo z boljše sltulrano gospodično ali gospo, M bi ga v stiski mogla podpreti z vsoto 400 Din ln ki bi mu event. pomagala dovršiti Študij na univerzi. Ker sem pomoči nujno potreben, bi se JI za Izkazano uslugo dostojno revanžlral. Dopise prosim poslati na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Na pomoč«. 30495-34 Dama — tujka boljše situirana, teli znanja z gospodom v dobri poziciji in odkritim značajem, rad: ervent. poznejie ienit-ve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Elvira 100«. 80213-24 Dragi! Plane odposlano — poBtno leieče. Pozdravljen — Mr. 80585-24 Moj ljubi, dragi! Piii mi direktno, 6em še vedno v pisarni na starem mesta. Lahko me pokličeš. Poljube samo Tvoja. Včko črkami 90587-34 Gdč. bkmdinko v rdečkasti obleki, ki se se peljala v ponedeljek 29. t. m. z večernim turist. •riaVorn H Kamnika v Ljubljano, prosim za naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečanje«. 90665-94 Kratek klavir dobro ohranjen ugodno naprodaj na Trfafti eeeti it. S8/I, desne (mitnica). 80494-26 Kdo bi ml dal na razpolago klavir za vaj«, «11 ga pa posodil na dom. v snažno stanovanje, proti odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Razvedrilo«. 90572-36 Pozor! ZISne posteljne vloge dobite najceneje pri tvrdkl Pavel Strgulec. Gosposvetska e. 13 (ko-llzej). Sprejemam Jlb tudi ▼ popravilo ln sicer vložke v lesenih ln železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. 26635-30 Modroce rih—, Ia a/rik, močna Ma-go, po £40 Din, zložljive postelje, posteljne odeja, iimo ln Nago za preobleko pohištva najceneje nu di Rudolf Sever, Marijin trg i. 130-30 Posteljne mreže izdeluje najceneje le Alojz Andlovie, Konnemskega ul. it. 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo sprejema vse vrbte na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba. 27483 30 Klobuke radi počne sedje pe globoko znižanih cenah prodaja modni salon Stuchlv-Maške, Židovska ulica 3. 30686-30 Sivletno opremljeno sta- Ces počitnice oddam svoje novanje 8 sob in kopalnice v Splitu. Cenj. dopise na naslov: Jug, Split, Račko-ga ulica 3/n. 30066-38 Robkalnico (Schllmaschine) dolžine 850 mm, premera do 800 mm, za furnirje od 3—4 mm, rabljeno, v dobrem stanju se n&hajajo&o, pripadajoče škarje in stroj ca brušenje nožev kupim. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Stroji« 87377-29 Zaslužijo se pletfini stroji v seriji v nekaj tednih sami, prodaj« se zaradi preuredbe obraba popolnoma ohranjeni, zel« poceni: 8/40 po 850, 8/50 po 1000, 8/60 po 1800, 8-ključni 8/90, ročni jaquard-ni 8/80, motorni jaquardnl 10/120, raschel-stroji, navi-jalni, čupalnl in razni spe-cijalni šivalni stroji. Volneno predivo »Kamgarn« ▼ vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Oirfl Vajt, Celje._294-2» Šivalni stroj male rabljen, in popolnoma novo posteljo radi selitve po nizki e««l prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 90685-20 Ka&tza Ivan Dolmovič Novo mesto, nudi pomnikom udobno potovanje s svojima dvema 4 in 6—7- sedežnima limuzinama. — Telefon it. 11. 30196-5T Selitve v Italijo in obratno, kakor tudi pro-voz vsakovrstnega blaga v mestu ali na deželi, prevzame s jamstvom in po zel« zmernih cenah Draga Guštin prve sploSno prevozništvo z brzovoznimi avtomobili, Moste-Ljubljana. — Telefon št. 8162 in 2042. Telegram: D. Guštin, Moste-Ljublja.na 30611-37 Orahol rjavo orehovo olje »RAVEc preti opeklinam ia sa dobivanje sdrave pol ti. zagorele 8385 Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem ln znancem, da je nad dobri soprog oziroma oče, stari oče, tast, stric, gospod Jakob Zupan po dolgi ln mučni bolezni, v starosti 72 let, previden s tolažili sv. cerkve, mirno preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil danes dne 1. julija ob 16. uri iz hiše žalosti, Loke 468, na farno pokopališče. 8670 Trbovlje, dne SO. junija 1931. žalujoče rodbine: ZUPAN, HAMZELJ, ZEMLIAK Samostojnega, dobrega P0L1RJA •ti visoke stavbe sprejme takoj Gradbeno podjetje Ing. JOSIP DEDEK 7186 LJUBLJANA, ŽIBERTOVA 7, L nadstropje. ^uic- sveetea Champion S Dobiva se povsod. Generalno zastopstvo ln skladišče: Robert Wdtnberger d. d* Zagreb, Ga jeva uL 10. 100 i »joto* m. m -S Sreda, X. TU 3931 r.R< (Dagabund v fraicu Romal PiAHod je avtomobil. »K Nočni bartrfl« Osuplo ga je pogledala. »Saj boš videla !c Zdrevila sta po temnih cestah, ki so se pooavfjafle, množile, sekale, zavijale na desno in levo, brez konca in kraja, nedosledne in vse enake. Že sta bila pri Nočni banki Stopil je noter in se čez nekad m krat vmfl z romenkn kovčegom. »Tu imaš svoje dragulje: safirje, brilanrte, rubine^ Položila mu je glavo na ramo. iVoz je spet zdrčal v noč. »Tak si vendar prišel,« je šepnila z 'drhtečim glasom. Molčal je. Tema je postajala bolj m boflj črna; očmdno je vodila pot po proletarskih ulicah; iz njihove črnine so puhteli duhovi noči. Siri Lana se je še tesneje privila k njemu. »Srečen sem,« je dejal, »da me nisi zavrafla, čeprav... čeprav.. sera ti napravil to reč z dragulji. Vsaka druga bi bila to storila. Da si ostala vslic temu pri meni in verovala vame, čeprav sem storil zoper tebe zločin — tega ti nilkoli ne pozabim.« »Saj si mi jih vrnil,« je liho dejala. »Zdaj je vse spet dobro.c »Vrnil sem ti kamne,« je odgovoril, »to je bil že od začetka moj namen. Ni moja navada, da bi kradel ženskam. Hotel sem te samo preizkusiti.« Tok je o6nd n »Kam se prav za prav pefleva?« Je -vprašata plesalka. Zasmejal se je s svojim neslišnim smehom. »Ce ti to povem, boš mislil, da gre za šalo. Pa je vendar tako.« »Kam se peljeva?« »Ali hočeš ostati z menoj?« Stisnila nra je roko. »Da.« »Tedaj pazi: to, da se v hotel Wa!dorf - Astorfa ne morem vrniti, mi menda verjameš.« Svit cestne svetilke, ld je Sinila mimo njfln, je padel na njen smehljaj. »Tudi vsi drugI hoteli so nocoj nevarni. Najljubše bi mi b3o tvoje stanovanje; a sama veš, da to ni mogoče. Res je, da imam v New-Yorku nešteto podzemeljskih zvez, o katerih se državnemu pravdniku niti ne sanja, in bi se z lahkoto kam skril. A v vseh teh zavetjih mi kaj ne prija: ali niso dovolj udobna, da bi ti jih mogel resno ponuditi — ali so pa preveč svetska — v zvezi s kako žensko — in to spet ne gre.« Voz je obrnil na levo. »Ali se peljeva na določen kraj?« Je vprašala. »Seveda.« *Poveg mi že, kam!« »Ravno mi je na jeziku. Rad bi bil s teboj v prostorih, kjer je doma razkošje. V udobnih sobah, opravljenih za ljudi z dobrim okusom.« »Ce ni mogoče...« »Obenem potrebujem prilike, da popfleva steklenico šampanjca in pokadiva cigareto; da — in vobče, saj niti še nisem večerjal.« »Saj vendar sam praviš, da o hotelu ne more biti govora.« ■An Se nekaj mora (M: popoha 'varnost prod državnega pravdnika in njegovih zvestih.« »Nu, tak povej že!« »Samo ena hiša je v New Yorkn, kamor gospod državni pravd-n£k Mac Coy nocoj ne more priti — zato, ker bo imel vso noč preveč opravka s tem, da me bo iskal* V tistem trenutku se je avtomobil ostavfl. *Kaj pomeni to?« je dejala. »Kdo stanuje v tej vfli?« »V tej vili,« je dejal in vzd iz žepa predmet, ki ta. ni bilo moči določiti, in z njim odprl vratca, »v tej vili stanuje gospod državni pravdnik Mac Coy.« »Ali se ti meša?« je vprašala vsa zasopfla. *AB biazniš, da sila v levjo jamo?« Cascapol se je glasno, brezskrbno zasmejal. »Rekel sem ti že, da bodi brez skrbL V to hišo se gospod May Coy ne vrne prej kakor jutri zjutraj.« Nato je porinil nekaj železnega v ključavnico verandnfli vrat m dodal: »Sploh pa —• pregnal me je (z motfega hotela. Zato je njegova dolžnost, da ml dž svojo hišo in k!et na razpolago.« Krenila sta po visokih sobanah; Cascapol je potratno prižigal vsa svetila, ki jih je mogel doseči. »Lepo je tu!« je rekel zadovoljno ftn se nežno ozrl na veliki balet »Tukaj ostaneva. Zdaj pa najpretf poglej, ali so tvofl dragi kamni res vsi.« Odprla je kovčeg in jela prealpafl pisano se iskreče dragu$e. »Vsi so!« je rekla. »Vidiš. Sicer se pa lahko zanesel: £hrf dufl ne bom povedal, da so ti dragulji ponarejeni!« PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE ISTWA PUCH KOLESA ICrN.VOK9 LJubljana, Tavčarjeva nI« 7 1 Podružnice: Kranj, Glavni trg št 104, Novo mesto »BOLJE OGNITI SE ALI ZDRAVITI KAKOR TRPETI« V1 (H V kjer se s kuro priznano najbolje zdravijo bolezni jeter in želodca in podobne bolečine. Sezija april — oktober ŠTEVILNI HOTELI RAZNIH STOPENJ — KAZINO — GLEDALIŠČE — KONJSKE DIRKE — GOLF — TENIS — POLO. Informacije: Syndficat d* Inftiative de VJchy. Mnogi zdravniki in v vseh večjih hotelih se govori srbohrvatski. 8275 I Zahvala Za vse izraze sožalja ob priliki teZke izgube moje ljubljene hčerke, gospodične JERINA MARIJE voditeljice H. mestnega otroškega vrtca v LjnHJari Izrekam tem potom vsem, ki so ae me v teli aaJteCJIh dneh spominjali, svojo najlskreneJSo zahvalo. Vsem, ki so obrnili grob s cvetjem in spremili pokojno na zadnji poti: Bog povrni! V Ljubljani, dne 80. jtmlja 1981. JERINA FRANC, oče. I CELJE LJUBLJANA MARIBOR Najvarnejša in najboljša prilika za nalaganje prihrankov. Najlepša ugodnost za najemanje cenenih posojil. Kurja očesa y ff&fbog jB« iredttv* proti kurjim oSbmb J« 1 Dobit* ▼ hbmk, rijah «11 naravnost k tror-oioe ta glavnega skladišča Čuvajte m ponaredit! 861 M. Hrnjak lekarnar — Slsak Priporoča se narav- ni domači 228 malinovec tvrdke »MaOnac d. a a. z. Ljubljana VII Medvedova c. št. 4. Telefon 2059 Premog stiha drva Foga&ift, Bofcoffeerra K. 6 5« Najnoref* llolffllkl pa-tetna ^elezaa ««lo praktična aleZljiva ootfelja a Upeeiranixa'< aiaoracom — pra&titaasa tuh bito, no tel«, ba to ao£o« aloiba..Stane Dia' JN^. Razpotu liaa pol ton ta (aleioi-po povMthk ^ .------patent- m_m!o prakti(n* »loi-Wva postela a tapecirani« madraoook — Stane Dia Za vloge in vse obveznosti jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. pfeftba ftoteta •Wlim praktična za tonrial«. „ fernafaM kolonij Stane Dta praklSa« »a leiaaw ta »edeaie. Sta-•• Dia f« ««■ tarna eirto lo. htao perja k< p« Dia M— čiato belo ifesie k< po Dia IM— Hi h.ti P»b kg po Dta. 2M.—. k BROZOVTČ, ZAGREB lika 82. m. 8BEZEE NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosL pletača, Osijek. 8219 Birmanska darila knpfte poceni in dobro pri fcSuttnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-bOtte, J. W. C. Schaffhausen Solvfl, Omega, Longines, Doza, Omiko, Iko, A Itd. Lastna protokolirana tovarna ar v Švici. Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od EL SUTTNEB, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. 1000 Din plačam a£b Tam RADIO BALZAM ne odstrani kurgh oSea, trde kože, bradavic, bai ftl ▼ 8 dneh. Hvaležne se Vam «abvaI}u]emo m Vaj čndežni balzam, ker sem odstranil — brea bolečin — 15 let staro kurje oko v 8 dneh. Spoštovanjem: Pozman Aleksander, Gor. Slaveči 1, p. Ropraševei, Preknrarje. Zshtfv-vajle povsod samo: Radio Balzam. Lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje Dh 18. dva 28, tri 88 Din pošlje: 8642 R. COTIC Ljabljasa VTT (Šiška), Kamniška tn*. I I 'Siri rev vrste domačega izdelka ter inozemske specijalitete dobite po najnižjih cenah pri tvrdki JULIJ ZUPAN, LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 35. 8399 ffiB Pošto| in čitaj! ggjg h oofaSnoatl torej pors« brmpta£na, dajemo ram, t kolikor Taa to tMtrma, pobliinje informieij« a aiede£ih t atrarih: Kje lamorete dobiti stalno hiSno »apoelenje ca pismeno delo. Kje ee z*morete na.n6iti do^bičikaaoeeo aomaž obrt. Ali, aio s« ielito baviti proti priimsrneniB metinemo pavšalu s prodajo mnogo fakanega predmeta. Aio ielke prefreti po areiih zastopstvo »eka ogledne relike trrdke. PiSito proti prilogi xm«jnke ta odg>ror. Osk*r Loetig, ra-w>at<4j, Osijek, Kremfiina nliea. 82S1. Razpii. Mestna "elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo obratovodje, ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene s spričevali !b osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinfki urad) do 15. julija t L Mestna elektrarna hi vodovod v Brežicah. (Dlačice na bradi itd* Vas lenfrajo, eenj. dame. Kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost »Venera« elikstr Vas reši v par sekundah — brei bolečin, bre« opasnosti — nepo- trebnih dlak. Naročite še dares lepo dišeči >Venera< eliksir, ne h> Vem žaL Po pošti: l bočiea 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 IHn, dve 28 Vin, tri 38 Din, po šlj ar 8642 r. cjonc, ltosljaka vit Kunsiška aliea ^ (Janšera). Razpis. ]>frekd}a dr*- ntdnika Velenje razpfsoje za na dan 6. julija ob 11. nabavo: 15.000 kg okroglega železa za beton. Pogoj! se dobe pri podpisani. Is pisane direkcije drl rndnika. 8664 Direktor rndnika. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi s Ljubljani,