32. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 66 z dne 19. avgusta 1893.
ТебаУ
spH
v
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor ,Edinost*
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti* dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost* še 1 gld.
't
4
NOVIC AR

fpti
Cene oglasom v ,Novičarfttl_ so: za potit-vrstioo 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankovana pisma in rokopise je pošilfoti vredništvu ,K<hnoatil.
tfefrankovanu platna a« ne »prejemajo,
js_____________________________Л

NOVICAR,
Odlikovanje. Poštni komisar Peter Gora v Trstu dobil je zlati križec za zasluge z krono.
Katoliški shod bode dno 27. t. m. v Würzburgu. Apostolski nuncij bavarski, msgr. Agliardi govoril bode na tem shodu po napotkih, katere dobi neposredno od ev. stolice. — V Vatikanu prepisujejo veliko važnost temu nemškemu katoliškemu shodu. — Hamburški „Corrospodent** javlja, da so nemški katoliški krogi prepričani, da izvoli prihodnji konklave nemškega papeža in to nadbiskupa d rja. Koppa. (P P)
Politiška preiskava. Včeraj jutro je bila hišna preiskava v stanovanjih Hermana Niederkorna, lekarja v lekarni Liprandi in Petra Favota, služabnika iste lekarne. Po izpraševanji pri redarstvenem vodstvu izpustili so Favota, Niederkorna pa so poslali v preiskovalni zapor.
Nič ni tako skrito, da bi ne bilo ke-daj očito. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, da so pred kakimi 4 leti nepoznani zločinci ukradli na tukajšnji pošti veliko svoto 60000 gld. Vendor pa so že takrat zaprli poštnega slugo Severja, a so ga morali izpustiti, ker ni bilo pravih dokazov. Ker pa je Sever v poslednjem času živel dokaj potratno in je celo hiše kupoval, vzbudil je pri policiji sum — in sedaj ga imajo pod ključem. Z njim vred so zaprli tudi njegovega oema nekega Nodalea. Ta zadeva jo sedaj še precej temna, ali misliti je že sedaj, da je imel Sever več pomagačev.
Ne pobalinstvo, ampak lopovstvo!
Neki lopov si je ogrešil svojo dušo s činom, ki kaže kako nizko je že pala mo-rdla — altro ehe „avita coltura** — v mestu našem in ki priča, da nekaternikom niti svetišča Božja niso več sveta. Ta lopov — mi mu ne moremo reči drugače
—	vlil je namreč v kotlino za blagoslovljeno vodo v cerkvi sv. Justa srebrnega nitrata. Kor ima ta izdelek to lattnost, da pušča za seboj črne sledove, bili so seveda črni po obrazi vsi tisti, ki so se prekrižali.
—	Ta grdi čin imenuje „Triester Zeitung* pobalinstvo, mi pa pravimo, da je lopovstvo.
Skrivno mesnico zasledili so v ulici Cu-cilia ter konfiskovali kravo, koje je hotel ta „pošteni* mesar ravnokar pobiti. Gospodarja „mesnice“, imenom Karl Vatta, in pa jednega hlapca so zaprli. Prav tako ! T teh resnih časih, ko jo povsodi slišati o raznih nalezljivih boleznih, je treba potipati z debelimi prsti take rokovnjače, ki iz sebičnosti postavljajo v nevarnost zdravje svojih someščanov.
„Rojansko posojilno in konsumno društvou imelo jo meseca julija tega leta 2872 gld. 37 kr. dohodkov in 2693 gld. 81 kr. stroškov, torej vkupo 5666 gld. 18 kr. prometa. — V mindern poluletju je pa imelo 42.926 gld. 41 kr. skupnega prometa, namreč 21.601 gld. 89 kr. dohodkov in 21.324 gld. 52 kr. troškov. Re servni zaklad je do 30. junija t. 1. zrasel za 171 gl. 25 kr. ter šteje danes 589 gl 63 kr. V minolem poluletju je k društvu pristopilo 72 novih udov ter je do danes uplačalo 98 novih deležev. — Kakor je videti iz predstojećih številk to društvo lepo napreduje vlsed neutrudljivega delovanja njega predstojništva in nadzorništva. Vendar bi pa bilo želeti nekoliko več za-
nimanja za prekoristno to zadrugo, osobito pri mestni inteligenciji. Društvo vzdržuje v ulici Belvedore št. 3. lastno prodajalnico jestvin in v Rojanu svojo gostilno. Obe sicer delujeti izvrstno, a če bi vsi tržaški Slovenci držali se gesla „Svoji k svojim“, lehko bi se v kratki dobi delovanje tega društva še bolj razširilo ter donašalo svojim udom še večjih koristi. Naj bi ne bilo v mestu Slovenca rodoljuba, koji bi ne bil ud pri tem društvu ter bi se ne posluževal v njega prodajalnici jestvin. Koristili bi ti pa sami sebi ter narodni stvari, kajti pomagali bi vrlo slovenskemu podjetju do sijajnega napredka. Naj toraj to naše priporočilo najde odmev v rodoljubnih srcih tržaških Slovencev v obče. Dočim se siromašni delavci od sv. Jakoba ne plašijo ni dolge poti ni truda ter zahajajo kupovat v zadružno prodajalnico, pogreša društvo se mnogo slovenskih družin, stanujočih v daljnih krajih mesta, koji se za društvo ne brigajo ter rajši zahajajo kupovat potrebne jestvine celo k tujcem in nasprotnikom, ne da bi nastojali, da bi društvo z njih pomočjo vspelo do one veličine, za kojo jo namenjeno. Odbor na-stoja, da slavnemu občinstu kolikor možno ustreže s točno postrežbo in donosom blaga na dom ; skrbi se pa pred vsem za dobro kakovost in nizke cene jestvinam, radi česar priporočamo našemu občinstvu v Trstu, da se mnogobrojno vpišejo v to narodno društvo ali so vsaj poslužuje v zadružni prodajalnici in gostilni. Novi člani se sprejemajo v prodajalnici ali v društveni pisarni v Rojanu. Vstopnina znaša 2 gl., deleži pa po 30 gl., kateri se morejo vplačati v mesečnih obrokih po 2 gld, ali v tedenskih po 30 kr.
Otroška vrtca podružnice sv, Cirila in Metoda v Rojanu in na Greti odpreta se dne 4. prih. meseca. Vpisovanje se začne v petek 1. septembra od 8 ure do 12 predp. Ker se bode letos brez dvojbe mnogo otrok oglasilo, priporočamo stari-šem, da za časa pripeljejo svoje otroke tor je vpišejo.
Stipendija. Borzna deputacija razpisuje dva štipendija po 200 gld. iz ustanove „Pandolfo Federico Oesterreicher*. Do teh štipendijev imajo pravico mladenči, rojeni v mestu ali v okolici in ki se hočejo po dovršenih trgovinskih študijah posvetiti trgovinskemu stanu.
Prošnje je vložiti do 15. septembra pri borzni deputaciji.
Socijalistiški shod v Zurigu zaključil so je dno 12. t. m. Zadnji seji predsedovala je gospodičina Kulišova iz Milana. Liebknecht brani socijalno politiko svojih nemških sodrugov, trdeč, da bi Nemci takoj postopali liki ruski socijalisti, ako bi bile razmere v Nemčiji enako ruskim. Za sedaj treba samo bojevati se za splošno volilno pravo. — Dr. Ellbogen z Dunaja izjavil je, da hočejo avstrijski socijalisti zanesti boj tudi v parlament. Avstrijci predložili so resolucijo :	„Shod vabi delavce
vseh narodnostij, da storč korak naprej za splošno volilno pravico ter agitujejo v prid stranki*. Govorita med splošnim bučanjem še dve francoska govornika in razprava se konča z resolucijo: „Vsaka dežela more si osnovati zase posebno taktiko delovanja ter sklepati dogovore po lastnem prepričanju, samo da deluje v prid splošni volilni pravici. — Konečno se
sklene, da bode prihodnji socijalistični shod leta 1893. v Londonu.
Za oslovo Senco. „L’ Indipendente“ in „Mattino*, čeprav sta si brata po krvi in po mišljenju ter pridno zobljeta prvi iz magistralnih, drugi iz vladnih jasli, zastopata sicer ista načela in misli, vendar se čestokrat rado zlasata. Tako se uprav sedaj bratski prepirata mej seboj — za oslovo senco. Povod temu najnovejšemu prepiru je dala nekda neka slovenska pritožba. Kakor je znano, ne popustč gospodje na magistratu od svojega prepričanja, da je Trst celoma laško mesto, uiti ako se mestna hiša na nje zruši ter jim tatje do zadnjega groša odnesejo iz blagajne. Zadnji groš bi žrtvovali, da polaščijo magari samo jedno slovensko dušo. Magistrat tržaški posluje zajedno kot c, kr. okrajno glavarstvo, v stvareh zadevajočih se vojakov. Znamo tudi, da vlada vsaj v vojaških stvareh je obvezana dopisovati z bornim vojakom, ki za njo žrtvuje naj lepšo dobo svojega živlenja, v njemu lastnem jeziku. Dogodilo so je pa, da je tržaški magistrat neki slovenski stranki v Postojni poslal lašk odgovor na neko ulogo v vojaških zadevah. Ker pa Postojna ni „Firenze“, naravno je, da dotična stranka ni razumela laščine ter vsled tega se pritožila na tržaško namestništvo, koje je izdalo magistratu neki ukaz, da slavnoisti občuje v vojaških stvareh s strankami v vseh treh deželnih jezikih. Temu ukazu se je „vsemogočna delegacija“ uprla ter izrekla sodbo: „da ne pripoznava tržaški magistrat drugega jezika kot upravni jezik razun italijanskega tudi v stvareh, v kojih posluje kot namestništvu podrejen organ“. Ta sklep ni so nekda potrdil, a načelo vendar ostane in nek srboriti dopisnik je že sanjal, da je vlada zopet razpustila mostni zbor. To kost glojeta sedaj začetkom imenovana časopisa vsak po svoje. Dočim daje „Indipendente“ prav svojemu gospodarju-magistratu, „II Mattino* se zvija kakor kača, kedar jej stopiš na rep : noče namreč odločno se izreči, da bi moral magistrat v prenesenih stvareh uradovati tudi v slovenskem jeziku — no, kaj ta-cega od „Mattina“ zahtevati bilo bi preveč ! — temveč kreče se krog „Indipendenteja“ liki mačka krog vrele kaše. Iz vsega se vidi, da toliko magistratov organ, kakor vladno glasilo si prizadevata zatajiti Slovence in njih pravice. Mi jim svetujemo prav iskreno : podajta si roki ter objamita se, kajti vajino polemizovanje je le prav v oči. Brata sta si, pa se tako nekrvavo koljeta — za oslovo senco!
,,BanC0 operaio* imenuje se v Trstu neka zadruge, čije namen je preskrbovati svojim članom razno v domačem gospodarstvu potrebno blago po primerno nizkih cenah, čisti dobiček razdelil naj bi se mej zadružnike. Poleg tega je imel tudi smoter, dajati posojila svojim udom. Dočim je v prvem svojem namenu začetkom nekoliko ustrezal, zagazil je pri podeljevanju posojil in kredita tako daleč, da je letos moral ustaviti posojila ter zožiti svoj delokrog. Bilo je pred par leti misliti, da se to društvo povzdigne na prvo mesto ter da bode skoraj onemogočilo ustanovitev vsacega druzega enakega društva. Lahoni so s ponosom kazali na to lepo so razširjajočo svojo ustanovo ter so z nekako pompoznostjo objavljali uspehe nje-
nega delovanja. Ko je pa prišlo do rečenega sklepa, splašili so se vsi njegovi udje te zahtevali od vodstva, da jim povrne njih denar. Deleži so se zaporedoma odpovedali, a denarja ni bilo, da se nadaljuje društveni promet. Vodstvo je bilo prisiljeno sklicevati občni zbor za občnim zborom ; preosnovala so se pravila, delali se novi sklepi, kako društvu pomagati. Vse zastonj ; preveč so že zagazili ne samo s posojili, temveč precenili so svoje moči: najeli uradnikov, slug, biričev itd., najemali bogate in druge prostore, dovoljevali podpore in delali vratolomne pogodbe. Preti jim polom in likvidacija. Menda tudi denašnji občni zbor ne bode posebnega iztuhtal. — To smo napisali, da predočimo našim delalcem, katerih je izvestno bilo več tudi pri tem društvu, kako se morajo odsihdob varovati lahonskih društev. Mi že z davna pridigujemo, da Lahoni ne poznavajo dobrega gospodarstva, da se brigajo edino za svoje panlahonske interese ter puščajo v nemar prave koristi in namen društev: z „Bancom“ so hoteli združiti ves delavski stan v Trstu pod laško streho, a so jim je ponesrečilo ter doživeli so veliko blamažo. Našim delavcem v obče pa priporočamo, da se odsihdob varujejo lahonskih priliznjenih obrtov in priporočil ter pristopijo k našim slovenskim društvom, kojim skrb je edina korist svojih udov. Ne m oj te toraj verjeti hinavskim Lahonom, ki so vam krivi pro-roki ; opustite „Banco“ in vse „Operaje“ ter pristopite k našemu „Podpornemu društvu*, „Hranilnici“, „Rojanskemu kon-sumnemu društvu* in dr. Vodi naj vas, delavci, slovo : „Svoji k svojim* in le tako pokažemo nasprotnikom, da smo tudi Slovenci ter živimo tudi brez njih 1
„Mrtev — a svoboden" 331etni Fran Juretič iz Logatca prišel je dno 13. t. m. na magistrat k vodji g. Ganduziju ter mu jel osorno pripovedavati, kako je finančni stražnik Ivan Harabaič na Greti prijel njegovo ženo, ker je hotela utihotapiti nekoliko špirita ter jo odvel v zapor. Zahteval je moško, da mu se žena takoj izpusti iz zapora. Zamdn mu je tolmačil g. Ganduzio, da se mora v to svrho obrniti drugam, ne na magistrat. Juretič se je vjezil, slekel je svojo suknjo ter jo vrgel g. Ganduziju na pisalne mizo. Kaj je hotel s tem de-monstrovati, to naj vedi Bog sam! G. Ganduzio poklical je mestnega stražnika, da baci razkačenega Juretiča iz sobe. Na hodniku pa sreča slučajno baš istega finančnega stražnika Harabaiča, ki mu je ženo zaprl. Komaj ga ugleda, plane nanj liki razkačen lev kričoč: „Mrtev, a svoboden bodem šel od tukaj!“ Začne suvati in brcati na desno in levo, kar slepo, kamor in komur je padlo. Ubogi finančni stražnik in pa mestni stražar bila sta kar omamljena zbok obilih in silnih klofut. Poklicali so tri stražnike, kateri so besnega Juretiča komaj ukrotili ter ga odveli v zapor. Finančni in mestni stražnik sta šla po končanem boju na zdravniško postajo lečit se.
človeške zveri. V Biskupih pri Varaždinu našlo je redarstvo zvezo hudobnežev, kateri so kradli otroke in potem jih kvarili na životu, da so jih porabljali — v prosjačenje in od tega živeli. Do danes zaprli so tri take zvčri in našli so štiri pohabljene otroke od 8 do 12 let stare.
Dvethft deklicami polomili ao гокб in nog6; jednomu det'ku iztrgali so jedno окб in odiiega doč ca i moli s ) toliko бана stisnjenega med viticami v nekom stroju, dokler ni ostal gobast! Preiskava proti tem ne-ćlovečnežem začela je v Varaždinu. — Res škoda, da se po zakonu ne kaznujejo taka strašanska hudodelstva s smrtjo !
Divjaška „šala“. Dne 2. aprila t. 1. sprla sta se kmeta Ivan Kosmina in Josip Bertuca v neki gostilni v Volčjem gradu s kmetom Andrejem Štolfo. Ko je ta odšel iz gostilne, šla sta prva dva za njim tor ga nametavala kamenjem. Ne dovelj na tem, pograbila sta ga in vrgla v veliko mlako. Štolfa je prosil svojega napadalca, da ga pustita pri miru, toda jedva so je izkobacal iz vode, že ga pograbita in ga vržeta nazaj. Voda je bila toli globoka, da bi bil Štolfa prav lahko utonil. Ko se je revež zopet jel izkobacavati, obmetavala sta ga z nova kamenjem ter pobegnila. Štolfa vdobil je več ran na glavi in težko rano v trebuhu, katera mu je provzročila bolezen, na koji še vedno trpi. — Dne 17. t. m. stala sta Kosmina in Brtuca v Trstu pred sodnikom, zatožena teškega telesnega poškodovanja. Izgavarjala sta se, da sta bila pijana ter da nista nameravala storiti Štolfi kaj zlega; hotela sta se samo nekoliko „pošaliti“. Dobila sta vsled raznih olajšav onih okolnostij vsak po 6 tednov zapora.
Italijanski ponarejale! avstrijskih pet-desetakov sedijo od 15. t. m. pred porotniki v Vidmu (Udine). Zatoženi so štirji in sicer : Ljudevit C o ra e s s a t i, 52 let star, trgovec, iz Vidma, kaznovan že radi goljufivega bankorota (zaprt od 10. julija 1892.) ; Leonard T a v a n o, star 55 let iz Basaldollo, mešetar, že kaznovan redi go-lufije (zaprt od 11. julija 1892.); Dominik 8 e c c o, star 59 let, iz Tarcenta, bivši gostilničar in trgovec žitom (zaprt od 12. julija 1892.) in Aleksander M o r g a n t e, star 27 let iz Vidma, mesar v Mercato-vecehio, nekaznovan (zaprt od 24. julija do 12. avgusta 1892., sedaj na prostem proti jamčevini). Braniteljov-odvetnikov je sedem, prič dvajset, med katerimi kaž-njenoc Leopold Chiaruttini, katerega je že obsodilo tržaško deželno sodišče radi po-narejenja denarjev na 15-letno ječo. Zatoženi so, da so dne 7. in 8. julija 1892. letu izdali v raznih krajih Furlanijo 19 avstrijskih ponarejenih petdesetakov. — Razprava končala jo včeraj, ter poročamo prihodnjič o nje izidu.
Iz Soluna poročajo pariškemu „Petit Journalu“, da se jo posrečilo orožnikom ubiti nevarnega bolgarskega roparja Angela v okolici mesta Drame (Makedonija). V njegovi obleki našli so 1800 turških lir (okolu 19 tisoč goldinarjev) in dnevnik, v kateri jo natančno biležil imena svojih žrtev tekom svojega 20 letnega roparstva. Iz tega dnevnika razvidno je, da je postrelil 192 ljudi j po raznih krajih Makedonije in 40 nesrečnežev je poklal. Pozaprli so tudi več Bolgarov, sumljivih zvezo z Angelom.
Iz Gorice javljajo, da je nastal po noči med 16. in 17. t. m. velik požar v papirnici „Loykam“ v Podgori. Iz Gorice prihiteli so gasilci in vojaki ogenj gasit. Ker je zubelj ugonobil nekoliko strojev in dokaj papirja, računajo nastalo škodo do okolu 40 tisoč gld.
Živela madjarska tiskovna svoboda ! „Obzor“ doživel je dnč 10. t. m. svojo 560. zapleno in to, ker je govoril o krizi v mestnem zastopu zagrebškem, o kateri jo isti dan obširno razpravljal službeni list. To nas spominja na nekako „dvojno merilo“ nekje na Primorskem, bas ne daleč od nas.
Koliko se izpije v Belgiji ? V Belgiji se pije alkoholičnih pijač menda razmerno več, kakor v katerikoli deželi na svetu. Ne pij o pa vrli Belgičani vina ; njim zadostuje pivo in pa — žganje. Belgijsko pivo pa jo različno od našega ; temne je barvo in jako grenko, tako grenko, da se
nekatere vrsti ne more piti brez sladkorja. Žganjavij in pivarn našteli so koncem leta 1890. v Belgiji 185.036, to je: na vsacih 36 prebivalcev pride posebna žganjarija! Po poslednji statistiki izpije vsak prebivalec (brez razlike na starost in spol) na leto 210 litrov piva in 12 litrov žganja, kar stane 76'65 frankov. Po tem računu izpije rodbina, obstoječa iz peterih oseb (troje otrok) na loto 1050 litrov piva in 60 litrov žganja, v denarju torej 382-25 frankov! Poprečno zapije se v Belgiji vsako leto 327 milijonov frankov na pivu in 115 milijonov frankov na žganju!
Frančosko novinarstvo. V Parizu izhajalo je do dno 1. maja t. 1. 2287 časopisov. Izmed teh bilo je 190 političkih-176 medicinskih, 304 fraaocijalnih, 53 književnih, 45 športnih itd. V pokrajinah pomnožili so se časopisi od lanskega leta od 3439 na 3848, izmed katerih je samo 337 dnevnikov. Število verskih časopisov na-rastlo jo od lani od 137 na 229, narodnogospodarski pa so padli od 59 na 53. Ogrski minister pravosodja Szilägyi je
na svojem dopustnem popotovanju dal silom odstraniti iz svojega kupeja slučajno vstopivšega bankirja Brandla iz Pešte, kateri ministra ni poznal. Ne zadovoljen s to nasilnostjo, poklical je na neki postaji blizu Pešte orožnika, kateremu jo ukazal, da naj zadrži Brandla, kajti isti da ne smo istega dne nadaljevati svojega popotovanja. Orožnik je izvršil povelje. Bankir je zatožil pravosodnega ministra radi omejenja osebne svobode. — Lepa je ta !
Raz okno na ulico je padel 6letni Evgen Besse h, bivajoč v ulici San Servolo št. 4. Poškodoval se jo močno in so ga morali prenesti v bolnico. Pazite vender na otroke !
Mlad tat. Po „kampanjah“ v Kjadinu, Kolonji in Gvardeli bilo je čuti poslednje 14 dni o raznih tatvinah, a dosledno so se umeli zločinci potajiti tako, da ni bilo sluha o njih. V noči mej 13. in 14. t. m. so pa vender zasačili jednega teh tičkov v osebi Hletnoga mizarskega vajenca Josipa Kreševica iz Račič pri Podgradu ter ga izročili deželnemu sodišču. Ni dvomiti, da pridejo tudi drugim njegovim „prijate Ijem“ na sled.
Izpred sodišča. Anton Križman iz Zrenje, 40 let star, peljal so je minulo saboto s parobodom od Umaga v Trst v družbi Ivana Martinčiča. Temu je med potjo zmanjkala mošnjica, v kateri se je nahajalo nekoliko drobiža in zlat prstan. Dospevši v Trst pogrešal je Martinčič mošnjo in dne 16. avgusta moral se je Križman opravičevati zaradi prestopka tatvine. Opravičeval se je tako-le: Jaz mu nisem ukradel mošnje, ampak ta mu je padla iz žepa med tem ko je spal in jaz sem jo pobral na tleh in jo spravil Ko sva prišla v Trst in se tni jo potožil da mu manjka to in to, dejal sem mu jaz naj bode le brez skrbi, kajti vse, kar je zgubil, jo dobro spravljeno. Tudi drugi dan, to je v nedeljo, sem ga tolažil naj bode brez skrbi, ker je izgubljeno blago dobro spravljeno. A on menda ni hotel verjeti mojim besedam in je najbrže šel ovadit tatvino redarstvu. Ko sem so v nedeljo popoludne sprehajal v občinskem vrtu pride k meni neki stražnik ter me povabi naj grom žnjim k nadzorniku. Nadzornik mi kar naravnost zabiča naj mu izročim mošnjo. Evo tu jo imam spravljeno, sem dejal, ter jo izročil nadzorniku. Kako
Poskušeni) samoubojstvo. 19letns „veseljakinja“ Ivana Martinolich namočila je v torek zvečer žveplenic v kozarcu vode in jo izpila. Ta pijača ji ni šla nič kaj v tek, radi česar so pozvali zdravnika, da ji izpove želodec. „Vesela“ Ivana ostane par dnij v bolnici.
Okrajni načelnik (Capo distrettuale) X. okraja (Sv. Ivan) preseli se iz h. št. 31 v hišo št. 32 ulice Guilia.
Loterijske številke, izžrebane v Trstu dne 19. avgusta t. 1.: 28, 41, 31, 73, 25.
to, vpraša sodnik obtoženca, da sto skozi dva dni zatrjevali svojemu tovarišu da je mošnja dobro spravljena in da naj bo brez skrbi, pa mu jo vendar-lo niste izročili in niti povedali, kje tiči mošnja ? Bal sem se dajo zopet izgubi, odgovori obtoženec. Dobil jo 4 dni zapora radi tatvine.
Statistika tržaška. Od 6. do 12. m. rodilo se jo 88 otrok in sicer 47 in 41 ženskih; 2 bila sti mrtvo rojena. Umrlo je v isti d6bi 67 oseb in to 30 raožkih in 37 ženskih, t. j. 22 63 mrličev na vsaki tisuč prebivalcev.
Hvaležnost živali.
Pravljica. — Pripoveduje Jadrana k i.
V deveti deželi živela je nekoč neka uborna vdova, mati jedinoga otroka, kojemu so pri krstu dali ime Božidar. Uboštvo pa jo ni oviralo, da ne bi bila vzgojila svo j ega otroka po tistih načelih, ki jih jej je toplo priporočal pokojni mož na smrtni postelji. Vsa njena skrb bila je dobra vzgoja 3ožidarova. Ko je bil ta še nezmežno dete, varovala ga je kakor zenico lastnega očesa jrod nevarnostmi, ki prete od vsih strani nezmožnim otrokom in komaj jo zlezel takorekoč iz lupine in prišel k pameti, že ga je poučevala, nagibala in napeljavala dobrem kakor ptica, ko izpeljuje iz gnezda svoje mlade.
Dorastel je Božidar vrlim dečkom. Zdrav čvrst in krepak na telesu lesketal se je na nedolžni dušici še lepših svojstev.
Bistroumen je bil in pošten, srčan in ob enem usmiljenega in rahločutnega srca; )rav takošon, kakorsnega si je vzgojila blaga mati.
Zahajal ni nikoli med hudobne in popačene otroke, ampak držal se je doma in matere svoje, ker mu je taista vedno pravila, da po slabi tovaršiji rada glava i)oli. —
Posebno so se dečku smilile uboge živali. Srce se mu je hotelo utrgati, ko je videl, da kdo slabo ravna ž njimi in jih celo trpinči. Ta čut usmiljenja do ubozih nespametnih živali bil je pozneje njegova sreča, in njegova sreča je izvor te le moje pravljice.
Ko je namreč nečega dne poslala mamica dečka po hleb kruha na posodo k sosedom, in se je dečko vračal s hlebom pod pazduho domov srečal je na cesti hudobne „paglavce“ (Posoglavce) ki so trpin čili malega psička. Revšetu jc bilo vrvica zategnena za vrat; jeden izmed hudobnih paglavcev pa je vlačil živalico za seboj ob vrvici, drugi sojo pretepali šibami, in tretji lučali kamnje vanjo da je cvilila od muk, da bi se bila kar trdemu kamenju smilila.
Kaj vam dam; da mi daste tegale psička, uprušal jo dobri dečko hudobne paglavce in dve debeli usmiljeni solzi sta mu igrale v očesih ko je to govoril.
Hleb kruha, ki ga imaš pod pazduho, nam dej, pa ti ga damo — odgovorili so paglavci. — Ti meni daš, jaz tebi dam iz rok v roke in pogodba je bila sklenjena. Hudobneži so planili nad črn hleb kakor lačni volkovi, in Božidar nesel je ubogo živalico domov in vesel je bil da jo jo otel iz nečloveških rok. —
Nisi-li prinesel hleba, vprašala ga jo mamica ko je prišel domov. — Ne! da sem hleb kruha za toga-le psička, je odgovoril Božidar in pravil mamici kako je otel živalici življenje.
Prav si storil dečko, pohvalila ga jo mamica, da si se vsmilil uboge živali ! Kdor nima vsmiljenja z živaljo nima ga tudi z ljudmi'! —
Šel je po drugi hleb in srečal je paglavce, ko so trpinčili nečega mačka
Kaj vam dam, da mi daste onega mačka, uprašal ja hudobneže.
Hleb ki ga maš pod pazduho nam daj, pa ti ga damo, odgovorili so paglavci Ti meni daš, jaz tebi dam, iz rok ’ roke in pogodba jo sklenjena. Paglovci so planili nad hleb kakor gladni volkovi in Božidar je nesel domov mačka in vesel je bil, da ga je otel iz nečloveških rok.
Kam si del hleb kruha, povprašala ga je mamica, ko je prišel domov.
Dal sem ga za toga-le mačka, je odgovoril Božidar in pravil, kako je rešil mačku življenje.
Prav si storil, pohvalila ga je majka, da si so vsmilil vboge živali. Kdor nema vsmiljenja z živaljo, nima ga tudi z ljudmi.
Šel je k sosedu po tretji hleb kruha in srečal paglavce, ko so trpinčili mlado belouško srebrnimi uhani. — Kaj vam dam, da mi daste belouško srebrnimi uhani, vprašal je vsmiljeni dečko paglavce. Hleb kruha ki ga imaš pod pazduho — dejali so paglavci, daj nam pa ti damo belouško srebrnimi uhani.
Ti meni daš, jaz tebi dam, iz rok v roke in pogodba je bila sklenjena. Paglavci so planili nad črn hleb kakor gladu volkovi in dečko je nesel domov belouško srebrnimi uhani. Vesel je bil, da jo je otel iz nečloveških rok.
Kam si del hleb kruha ki so ga posodili sosedje, uprašala ga je majka, ko je prišel domov.
Dal sem ga za belouško, odgovoril je dečko ter pripovedoval, kako je rešil belouško od neusmiljenih paglavcev.
Prav si storil, pohvalila ga je mamica, da si se usmilil vboge živalioe. — Kdor nima usmiljenja živalijo, nima ga tudi z ljudmi. —
Psiček Belin, mucek Mustafa in belouška srebrnimi uhani, so so vdomačili sprijaznili in pobratili, kakor da bi bili potekli po eni materi. B »zidar je pa rastel in dorastel prijetnim mladeničem pred Bogom in pred ljudmi.
(Dalje prih.)
1!
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(pimdlsipMtB® јеШасг)
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna
domačn, vina., teran, pivo v steklenica Iv itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
ig^T“ Novi elani —
se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—14
fSnC+ilnO	staroznana pod ime-
UUbUllld „OlUftd , „om „Belladonna“, poleg kavarne „Fabris“, priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debolo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in ,Te-
rlocpn* v ulici „C a s o r m au, glavni shaja-UubvU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Martin Krže,
Mili M cl ii ш Ä
polog kavarne „Universo“ priporoča so Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	______JAKOB KUMAR
Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim losonim, žoloznim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
E. Šverfjnga, Ä!
dion št. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
B. Modic in Grebenc, «ЛК
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
iz St. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnen a št. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Via Bandera vec-chia St 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Josip Kocjančič,