Poštnina plačana v gotovim. v-”aaBi8B2 Maribor, četrtek 24. septembra 1936 štev. 218. Lete X. (XVSI.) mmtsz:...... Tjsa MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 245S Izhaja razen nedeljo in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman t upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ccniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 •JUTRA’ 99 Maščevanje i wiiwiihi ne—iinr—mif—M Vsa politična javnost stoji pod vtisom nerr-.' neguševega prihoda v Ženevo 'n nepričakovanih impulzivnih diplomatskih akcij abesinske delegacije. Zdi se, kakor da je v ozadju pretehtana taktika, znana pretkanost in zvijačnost abesinskega cesarja. Ni si mogoče namreč militi, da bi se bil neguš pojavil v Ženevi kfez predhodnih temeljitih priprav, ki izdajajo spretnega režiserja. Abesinska delegacija ter njeni zagovorniki so toliko Uspeli, da je delegacija ostala pri otvar-ianju zasedanja v zborovalnih prostorih Drušva narodov in da se je vprašanje njene usode prepustilo odločitvi mednarodnega razsodišča v Haagu. Pri tem niso ti branitelji abesinske delegacije prav nič uvaževali kočljive situacije, v kateri se nahajate francoska in angleška diplomacija, ki ste si prizadevali, da bi Italija bila zastopana pri sedanjem zasedanju Društva narodov in ki delujete na tem, da se ustvari nov evropski Locarno. Italija je izrinjenje abesinske delegacije iz Mednarodnega aeropaga vezala s svojo navzočnostjo v Ženevi in sodelovanjem Dri organizaciji nove locarnske zveze. Francoski časopisi tožijo, da je negu-šev pojav v Ženevi in oster izstop abesinske delegacije privedel zapadne velesile v veliko nepriliko, ker se bo treba baviti z mučno debato in reševanjem abesinskega vprašanja ter čakati na Pravdorek iz Haaga. Trije tedni čakanja Pa bodo zopet trije tedni težke in nevarne preizkušnje evropskega mira. Isto zaskrbljenost izdajajo tudi vodilni angleški listi, ki izražajo bojazen, da bo negu-ševa taktika zavlačevanja kvarno vplivala na reševanje važnih evropskih problemov, v prvi vrsti locarnskega vprašanja. »Daily Herald« je informiran, da bo Italija izstopila iz Društva narodov, če sc v najkrajšem času ne bo v njen prid Tešilo abesinsko vprašanje. V tem pričakovanju haaškega pravdo-feka se v dobro poučenih krogih zatrjuje, da bo haaško razsodišče pritrdilo stališču Hajla Selasija, čigar vlada v Goreju ie polnopravna. Na drugi strani pa se ču-iejo vesti, da bo Mussolini predtem zahteval priznanje novega rimskega imperija, da na ta način za vedno reši to vpra> sanje. V Ženevi sta se zarisali dve fronti, ki sta trčili skupaj v presoji in reševanju abesinskega problema: skupina velikih sil in skupina malih sil. Pokazalo se je, ^a je stališče majhnih držav Evrope in latinske Amerike v abesinskem vpraša^ nju diametralno nasprotno mnenju predvsem Anglije in Francije, ki ste se v tej točki znašli na isti liniji. Zlasti delegati Nizozemske, Belgije in skandinavskih dr *av so se trovratno zavzeli za abesin sko stvar, ne meneč se pri tem, kakšne Posledice bo imelo to zavzemanje za abesinsko stvar v mednarodni politiki, Prvenstveno glede reakcije od strani Italije. »Morning Post« razjasnjuje vso zadevo na ta način, da je na novo poživljena abesinska afera v Ženevi pravzanrav ^aščevanje nekaterih članov sveta Dru-'^va narodov Mussoliniju, ker se je generalni tajnik DN Avenol šel v Rim podajat v. italijansko vlado in sklenil spo-l^zum, v smislu katerega se Italija vra- v Ženevo, čim bo Abesinija izključena '2 te mednarodne sredine. Nekaterim čla-ll0m sveta Društva narodov pa ta spo-razum ne konvenira in so radi tega ves sVoj vpliv zastavili v to, da na novo Vzt>lamti abesinska afera. Sredi braniteljev Abesinije pa se je lO.dkte&m se sestane skuftsum BEOGRAD, 24. septembra. Po verodostojnih informacijah iz vrst skupščinskega predsedstva se bo za 19. oktobra sklicala skupščina. Istega dne se bo zaključilo letošnje zasedanje, dne 20. oktobra se bo otvorilo zasedanje Narodne skupščine in senata. Dotlej se bodo končala stavbna dela na novi zgradbi parlamenta, tako da se bo novo zasedanje otvorilo v novi zgradbi. Medtem se bodo uredila nekatera druga vprašanja, ki so v zvezi z zasedanjem. Tukaj je v prvi vrsti vprašanje izvolitve novega skupšč. predsedstva. V vrstah narodnih poslancev se spričo predstoječega zasedanja opaža velika živahnost. Dnevno se vršijo sestanki v poedinih klubih. Sila živahne so akcije Jevtičevih poslancev. Kolikor se doznava iz zanesljive strani, se bo na po sebnem sestanku šefov udružene opozicije, to je bivših radikalov, demokratov, zemljoradnikov ter nekaterih socialističnih skupin, ki so prestopile k u-druženj opoziciji, sklepalo o formiranju skupnega bloka, ki bo nosil naziv »Demokratski savez Jugoslavije«. Ta zveza naj bi slonel« na določenem in definitivnem programu, ki naj bi bil skupen za vse tri skupine, nakar bi se ta zveza v celoti pristopila k reševanju hrvatskega vprašanja. potekajo BEOGRAD, 24. septembra. Po informacijah, ki jih je dobilo službeno ministrstvo trgovine iz Rima, se pogajanja med našo ter italijansko delegacijo razvijajo zelo povoljno ter je računati s tem, da bodo pogajanja, ki so velike važnosti zlasti za našo lesno trgovino, do konca tega tedna zaključena. Čiščenje m sovjetski Mfttehauiji PARIZ, 24. septembra. GPU nadaljuje s svojo akcijo proti trockistom v sovjetski diplomaciji. Sedaj je na vrsti veliko čiščenje v vrstah vojnih atašejev, k? so bili pod pretvezo sodelovanja pri velikih manevrih pozvani v Rusijo in tamkaj zadržani. Po londonskem atašeju generalu Kutni sta bila sedaj odstranjena vojaški ataše v Parizu Kranz Venčkov in ataše v Pragi polkovnik Schmidt. TauU v ,doH$km. £mddm$u JUu&atska verna KOD ANJ, 23. septembra. Včeraj so bile tukaj v treh okrožjih parlamentarne volitve za 26 mest danskega senata. Vladne stranke (socialisti in radikali), ki so več let imeli večino v parlamentu, so dobili večino tudi v senatu. Socialisti so dobili 12 mandatov (tri več), umerjeni levičarji 7 (5 manj), konzervativci 6 (2 več) in radikali 3 mandate. Potemtakem bo sedaj v Land-stingu 38 zastopnikov vladnih strank (33 socialistov in 5 radikalov) ter 37 opozicionalcev (22 umerjenih levičarjev in 15 konzervativcev) Vztoki /ugoditve dunajske km$emw RIM, 24. septembra. Napovedana konferenca podpisnic rimskega pakta se je odgodila na drugo polovico oktobra in sicer na Mussolinievo željo, da se material konference čim temeljiteje pripravi. Na konferenci se bodo obrav navala predvsem gospodarska vprašanja, ker je Mussolini mnenja, da mora biti evropski mir zajamčen le s stvarnimi interesi trgovine in industrije, česar pa zgolj politične pogodbe ne morejo doseči. Iz drugih krogov se doznava, da je odgoditev konference v rahli zvezi s pojavom ljubosumne konkurence, ki se opaža v zadnjem času v nemškkem ter italijanskem poseganju v srednje- in južnoevropski pas, kar povzroča zlasti na italijanski strani javno zaskrbljenost v motrenju nemških ekspanzijskih želja v sfero, ki jo je doslej Italija smatrala kot izključno svojo in ki se javljajo v zvezi z Neutrathovim po-setom v Budimpešti in Gobbelsovim v Atenah. Uftemi duk $tokaja 'm šftatts&epa v fmttaslu tiuuake PARIZ, 24. septembra. V »Oeuvreu« je napisal levičarski poslanec Ga-ston Martin članek, v katerem izraža pesimizem radi španskih dogodkov. V tem članku ugotavlja, da prehajajo gotove tedence iz španskega Maroka v francosko cono. Te dni je izbruhnila v Mecnezu vojaški upor in se prvokrat zgodilo v zgodovini Francije, da so častniki javno izrazili svoje politično mišljenje in se z orožjem postavili proti obstoječemu režimu. Pričakovati je, da bo novo imenovani generalni rezident temu stanju napravil konec. Ileme vesti Po dobrem mesecu borbe za sporazum Včeraj se je z veljavnostjo do 31. decembra 1937 podpisala v Ljubljani pogodba, ki predstavlja sporazum za novo kolektivno in tarifno pogodbo v tekstilni industriji. S tem so odpadle vso ovire za nadaljnje delo in« se bo mariborsko in o-koliško delavstvo vrnilo zopet na delo. Sporazum se nanaša skupno na nad 12.000 delavcev in izkazuje zv'.šun:e mezd za 8 milijonov dinarjev. V kolektivni pogodbi se predvidevajo določbe glede delovnega časa, prejemkov, mezdnega sistema, izplačevanja zaslužkav in odtegljajev, bolezni in ostalili zadržkov pri delu, sprejemanja in odpuščanja do-lavcev, naturalnih dajatev, kazni, delavskih zaupnikov in razsodišča ter odpovedi pogodbe. Tarifne določbe se nanašajo na predilnice odpadkov, tkalnice., pomožno delavstvo, in profesionaliste. Tarifa, ki je priložena kolektivni pogodbi, navaja naslednje povprečne in obvezne urne mezde v predilnicah: Predilci na selfaktorjih 5.78 Din, p risu kovnici 4.27 Din. natikovalci in natikovalke (v starosti 16—18, 18—20 in nad 20 let) 2.50, 2.85 ir« 3.30 Din. Na trostlih podvijalci 4.14, predilci 2.61, 2.82, 3.50 Din. vdevači vrvi 4.20. vlagalke preje v zaboje 3.50. Na fla-jerjili 3.40, 3.50 in 3.60 Din. Služitelj'1 raz tezalk 320 in 3.30 Din, služitelji karu 3.60 in 3.80 Din, čistilci kard 4.25, brusilci 4.50. V čistilnicah in predalih mešanic moški 4, ženske 4.75 Din, moški pri odpadkih 4.25, ženske 3,50 Din. Po raznih oddelkih prejmejo lje!« mu pravijo tovariši. A on bije, bije... Njjjge pa ne vež da jgj&r .Qenc » h» var... Da je Cene umetnik in da bije ob stene le radi potajene bolesti. Nihče ne ve tega. »Dolgo, dolgo sem te iskala in hodila za teboj. Povsod si bil sam in tudi zdaj si sam. Tudi z menoj je tako... Ali hočeš, da ti bom stregla kot nihče drugi na svetu?« Tako je govorila postarana žena, ki je stopila nekega dne v njegovo kočo. Komaj je stala na nogah. Cene jo je takoj spoznal — ono ženo iz vrha ulice. Omotičen ji je prikimal. Odložila je svo jo potno torbo, ki je bila v njej njegova slika. Cene je to opazil. Zaplesalo je pred njim, vstajalo v njem in se pogrezalo. Bilo mu je' kot bi se v njem nekaj rušilo. Bolj kot da bi s svojimi udarci zrušil ono ogromno steno, ki jo že toliko let seka, a je vedno enaka — toliko isker mu je ogrelo srce, tako Toplo je bilo v njegovi duši. Nekaj neizrečno sladkega in močnega se je ukradlo vanj. Napravil si je piščal in piskal, piskal brez prenehanja. »Kako veselo piskaš... nisi še tako!« mu je rekla žena. Ettiš y. življu i£ eisiml fene tako živo in razigrano. Sam smeh in sama pomlad so bile njegove pesmi. Samo na koncu zadnje pesmi je bik kakor siva proga. Oba sta povesila glavo............. »V trpljenju in siromaštvu sem te povila... Odpusti Cene, sin moj!« Ni vedel, kedaj in kako so padle te besede in kedaj se ga je žena krčevito oklenila. »Mati!« je kriknil. Več ni mogel. Niti mu ni bilo treba, ker takrat se je potopila bolest in je vedel, kdo in kaj je. Spet se je oglasila piščalka in spet je Cene slikal. Piskal je ljubezni in slikal razkošno radost. »Oj, dobri naš Cene piskač!« je šel spet glas po dolini. KONEC. Izgovor. Kako si upate seči v moj žep? Oprostite, mislil sem, da je moj; doma imam namreč popolnoma enake hlače. VM_a r i b o r u, dtre 24. IX. 1936. Mariborski »V e S e r n i k« Jutra Stran fHtusišmkem M&SMe Jtmm sg',^gyggjnaMB—iihiupi urjBMjju iu1^ ,o, tako da so ga morali poklicani reševalci °bvezati in odpremiti v marib. bolnišnico. Mesto kače, sebe. 52 letni krojač Žnidar Franc, stanujoč na Teznu Ptujska c. p. k zagledal danes na dvorišču hiše st. 59 veliko strupeno kačo. Hoteč kačo jdoviti, je pripravljal iz neke palice vede precep, pri čemer mu je spodrsnilo, tako nesrečno, da je padel na tla, in si Pri tem zasadil nož v desno pazduho. Pozvani reševalci so ga morali odpremiti v- tuk. splošno bolnišnico. Aretirani razbojnik. Orožniki v Mežici s° aretirali 25 letnega čevljarskega pomočnika Antona Jeršeta, ki je v družbi jmkega drugega moškega dne 3. septembra v Sv. Florijanu pri Gornjem gradu jJPadel in izropal posestnika Jožefa Stigma. Jeršeta so spravili v zapore, dočim figovega pajdaša še iščejo. 1 Ponarejeni 50 dinarski kovanci so se tmjavili v Guštanju. Oblastva sedaj vrši-Preiskavo v cilju izsleditve falzifika-t°rjev. , ^ Drzna tatvina. Mesar in gostilničar Iv. kores pri Devici Mariji v Puščavi pri Sv. L°vrencu na Pohorju je prijavil oblastjo*, da mu je neznani tat odpeljal iz ;Jeva 6 letnega konja s kompletno konj-ko opremo in mesarskim vozom. Kores rPi radi tatvine nad 8000 Din škode. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: srednje LjJačno, deloma jasno, milo vreme. | fjttUuMte Mežke j Napravite veselje svoji družini! Naj- Jmiernejši in najcenejši knjižni dar so °dnikove knjige, ker Vam za borih 20 ,'narjev nudijo obilo duhovnega užitka 1 sodobne izobrazbe. i Prancč Bevk je naš najplodovitejši in, ^Priljubljenejši pisatelj. Njegovo najno- , eJŠo delo, povest »Srebrniki«, izda letos y 'n to že v drugi polovici oktobra — JJdnikova družba. Ne odlašajte torej s , lstopom v vrste Vodnikovcev! Hoto fiejdetoG? Vabilo na vrtno veselico. Mariborski pismonoši in ostali nižji uslužbenci vljudno vabijo Vaše blagorodje na vrtno veselico s plesom, ki bo v nedeljo 27. sept. na Pobrežju na vrtu gostilne Veber Mi-dlil z mnogimi zabavami. Igra poštna godba. Vstopnine mi. Začetek ob 14. uri. Veselica bo samo pri lepem vremenu. Za obilno udeležbo vabi odbor. Je g&ed&Uslte fusatne Prijavljenke za gledališki balet imajo prvo skušnjo v petek 25. tm. ob 16. uri v gledališču, kjer se naj javijo pri g. Hara-stoviču. Tam se sprejemajo tudi še nove prijave. žadftfe idefmmtemU ideautska katosltofa kusluU mme&v PARIZ, 24. septembra. Na progi Lourdes-Bordeaux je včeraj nastala 4 km pred Lourdom na odprti progi, strahovita železniška katastrofa. Brzovlak in osebni vlak sta trčila ob nepreglednem ovinku z vso silo skupaj. Razdejanje je bilo strahovito. Trije vagoni brzovlaka in štiri vagoni potniškega vlaka so bili popolnoma porušeni. V naslednjem trenutku se je zaslišalo obupno vpitje ranjencev. Izpod ruševin so potegnili 14 mrtvecev in 20 ranjencev, 50 oseb pa je lažje ranjenih. Pretežno so bili prizadeti romarji, ki so se vozili v Lourdes Honec Murnoma MADRID, 24. septembra. Reuter poroča, da je 400 rdečih miličnikov vdrlo v prostore zadnjega stolpa aleazarske trdnjave, ki je še ostal, nakar so se morali kadeti predati in so se zadnje bitke vršile v kuhinji in obednici trdnjavskih prostorov. Largo Cabaliero je na potu v Toledo, da miličnikom osebno izreče čestitke. Kino Union. Danes zadnjič Lebarjeva opereta »Ljubavne melodije« Marta Eg-gert. Jutri Karl May »Skozi puščavo«. hdkikove Moviu Putnikov izlet v Graz v soboto 26. t. m. odpade in se vrši isti 1. oktobra ob priliki otvoritve opere. Odhod zjutraj ob pol 8. uri izpred hotela »Orel«. Vozna cena Din 100.—. Tujsko prometna zveza Putnik nam sporoča, da se Zagrebški velesejem, ki bi se moral vršiti od 1.—12. oktobra, preloži na čas od 17.—26. oktobra. Putnikov izlet z autokarom v Miinchen V času 2.—7. oktobra priredi Putnik vsa koletni jesenski izlet z autokarom v Miinchen, prestolico južne Nemčije. Pro-! gram je izredno pester ter bodo udeleženci im*eli priliko ogledati si nešteto naj lepših turističnih točk Avstrije in Nemčije: GroBglockner, Innsbruck, Garmisch Partenkirchen pod mogočno Zugspitze, Niirnberg, Chiemsee z znamenito Ider-reninsel in zgodovinskim gradom, Salzburg, St. Wolfgang See, Bad Ischl, Bad Aussee itd. Odhod iz Maribora je 2. okt. ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orol«, povratek v Maribor 7. oktobra ob 23.30. — Vozna cena znaša po sebi ie Din 690.—, ter je v tej ceni vračunan tudi vizum. Vse nadaljnje informacije, programi, prijave, nabava valut po najnižjih cenah pri Putniku v, Mariboru, tel. 21-22 in 21-29. •• „Fosifev" čar - Astralna telesa hite skoz! prano* ..Sebiba" iz !3žaneta dove - Vodna skrivnost -M' bor - M' bor O vzhodnoindijskih*fakirjih in jogijih so razni pisatelji napisali že debele knjige, medtem ko so njihovi severno-afri-ški »tovariši« še vedno zaviti v nepredirno, skrivnostno meglo. Še pred kratkim je marsikdo trdil, da jih sploh ni; šele knjiga o Afriki »Batuala«, ki jo je napisal črnec Renee Maran, lastnik Gon-courtove nagrade, jim je prinesla demo »zadoščenje«. Kmalu nato nam je Elrak Vrani, ki je tudi sin črnega kontinenta, razkril nekaj zanimivosti iz njihovega nenavadnega in skrivnostnega udejstvovanja. Že davno je znano, da so člani vseh verskih tajnih družb, včasih pa kar cela severnoafriška plemena, fakirji. Dovolj je, če omenimo vojaško-verski red Se-nusijev ali »tulečih dervišev«, Ouled Nail in misterije nekaterih tuareških plemen. To fakirstvo, ki se le malo razlikuje od onega, ki je razširjeno pri arabskih in indijskih muslimanih, je zaftimivo, a mnogo zanimivejše je izrazito afriško fakirstvo gotovih plemen ob severnem robu in v severnih saharskih zelenicah. V glavnem je to čarodejstvo, ki se je ohranilo še iz predmuslimanske dobe severne Afrike, doma v tuggurtski pustinji, ki leži na severnem robu saharske puščave. Vsi evropski raziskovalci saharske puščave soglasno potrjujejo, da v resnici obstoja »fosi«, ki je nekak srednjik med »uroki« našega ljudskega praznoverja in med takozvanim »človeškim magnetizmom«, kakor pravijo Braid, Mesmer, Charcot in drugi, če se hoče tuggurtski zakonski mož znebiti svoje žene, če hrepeni nečak po dedščini svojega bogatega strica, sploh, če je postal kdo komurkoli nadležen ali odveč, gremo seveda k čarodejnemu »možu z medicino«. Z uspavajočimi zelišči se tak »medicinec« uspava, se prestavi v trans in povzroči, da vpliva nekak magnetski tok iz daljave na določenega človeka, kar le redkokdaj zgreši svoj cilj. »Zača-ranec« se počasi posuši; mozolji in gnojne bule mu pokrijejo kožo, ki je bila prej sveža in zdrava, neugasljiva žeja ga muči; navadno gre že po prvih vidnih znakih te svojevrstne bolezni v prostovoljno smrt, ker ve, da se pred »fosijem« ne more nikamor umakniti, ampak mu mora itak prej ali slej podleči. »Fosi« pa zaigra včasih tudi vlogo velikega dobrotnika, kakor dokazuje sle- deči skrivnostni slučaj iz sudanske garnizije Insalah-a, ki očitno spominja na gotove tibetske čudeže, je pa verodostojen, ker ga potrjuje trezno službeno poročilo, hoje je prejelo kolonijalno obla-stvo. Posadka je štela okrog sto domačih črnih strelcev in nekaj evropskih častnikov, izmed katerih je eden zbolel na mrzlici in so ga mučili hudi napadi besnosti. Da je postala zadeva še neprijetnejša, ni bilo v vsej zelenici niti praška kinina. Najbližja bolniška postaja je bila oddaljena 250 kilometrov zračne črte, V tel stiski se ponudi senegalski strelec, ki mu je ta častnik nekoč rešil življenje; pravi, da bo v dveh dneh prinesel dragocenih praškov. Zdaj si pa mislite. 250 kilometrov skozi divji pragozd! Blaznost! Mož pa le prosi tako vsiljivo in ne odneha, dokler mu poveljnik skoraj proti svoji volji ne da zaprošenega dovoljenja. S poveljnikovo naročilnico, naslovljeno na vojaško lekarno, izgine v goščavi. Točno 48 ur pozneje se zgrozijo straže, ko se iz gozda opoteče popolnoma izčrpano, do kosti shujšano, s krvavim potom pokrito človeško bitje v docela razcefram uniformi. Le s težavo spoznajo v tej prikazni svojega- požrtvovalnega tovariša. V roki pa drži izčrpani vojak — škatljo kinina! Odkod!? Ali je mogoče? Poveljnik sam sebi ne verjame, misli, da je vmes prevara ali zvijača in vpraša brezžično, kaj je na stvari. Vojaška lekarna mu predpisno odgovori: »Kinin predan v redu po Vaši naročilnici 26.431 strelcu z značko štev. 31.207.« Senegalec je poznal »fosijevo« skrivnost. O tem pa ni hotel ničesar izpovedati, znanstveniki so stali pred uganko, slučaj so v vsem kolonijalnem časopisju različno tolmačili; stvarni uspeh Sene-galčevega izleta — kinin je bil spet pri roki in častnik je okreval. Francozi, ki živijo oziroma so prebili da . j dobo v Tuggurtu, trdijo z vso resnostjo, da poznajo črni fakirji tako-zvano »vodno skrivnost« in pripovedujejo čisto stvarne slučaje o čarovniškem povzročanju dežja. Sredstvo za koncentracijo volje je, podobno kakor v Indiji in Egiptu, tudi tukaj — ples. Ta ples, ki se imenuje »sebiba«, je nekaj čisto posebnega in svojevrstnega. Kdor ga hoče videti res popolnoma pristnega, neizinaličenega, se mora potruditi v Džanet in Tuggurt. , ■! Klasična džanetska »sebiba« končava v izbruhih divje zamaknjenosti in je v svojih temeljnih plesnih.oblikah presenetljivo podobna klasičnim starogrškim plesom. Kakšne skrivne zveze obstojajo neki med njimi? Najbolj pa sc ljudje bojiio čara, ki ga povzročajo tuggurtski fakirji in ki se imenuje M’bor-M’bor. Čarovnija je v tem, da odrežejo umorjeni ženski glavo in roke, »medicinar« jih seseklja, prida določenih zelišč in naredi iz tega med. skrivnostnimi ceremonijami mešanico. Par kapljic te nevarne snovi okuž: človeka z gobavostjo. Tudi v tem pogledu še nimamo znanstvene razlage. 30.000 LET STARA PIŠČALKA. Iz Brna poročajo, da so v bližnjem pogorju našli piščalko na dva tona, o kateri sodijo, da je najstarejše godalo na svetu. Piščalka je izrezana iz levjega zoba in daje glas1 D in glas G. Starino-slovci menijo, da so jo lovci rabili, da so si z njo dajali znamenja na lovu. še danes piska prav tako jasno in čisto kakor pred 30.000 leti, ko je bila napravljena. Odkril jo je prof. Karl Absolon, ki poučuje na vseučilišču v Brnu in raziskuje gorovje. Prof. Absolon celo trdi, da so bili ti kraji nekoč središče glasbenega življenja, a obenem tudi slikarstva in kiparstva. Prof. Absolon je namreč našel tudi nekaj drugih umetnin, kakor kamenito glavo divjega konja, nadalje glavo jelena in kip mamuta. Po kateri pratiki je g. profesor določil starost te piščalke, poročilo ne pove. Največ samomorov je med filmskimi in gledališkimi igralci. Po washingtonski statistiki samomorov je največ samomorilcev ned filmskimi igralci, takoj za njimi pa med gledališkimi igralci. Ta pojav se tolmači s tem, ker stavi odrska umetnost velike zahteve na živce. Premeten. Kaj, ta mali pes naj vam čuva hišo. Saj ga vendar niti ne sliše, ko laja. Zakaj pa ne. Na njegovo hišico sem vendar montiral zvočnik. t* n Mujske .norite Poskus samomora v zaporu. V sredo 23. tm. je mariborska odgonska postaja odpravila po svojem spremljevalcu 2 mlajši ženski odgonskim potom v domovinski občini v Medjimurju. Med potjo pa sta hoteli odgonki in sicer 27 letna Marija Miko iz Petrijancev pri Varaždinu, in 19 letna Irma M. iz Čakovca, pobegniti. Ker se jima pa to ni posrečilo, sta postali renitentni in sta zmerjali spremljevalca. V kupeju je nastala precejšna rabuka, ker so se ostali potniki vmešavali v uradno poslovanje spremljevalca, tako, da je službojoči organ bil primoran potovanje prekiniti in obedve ženski izročiti na kolodvoru shižbojočemu orožniku. Orožnik je nato obedve dekleti oddal v policijsko zapore. Predno pa so jih na stražnici zaslišali, si je Marija Miko z žepnim ogledalom, ki ga je razbila, povzročila globoke rane na levi roki z namenom, da si vzame življenje. Tej nakani pa so prišli še pravočasno na sled, poklicali mestnega fizika, ki je ranjenki sešil rane in jo obvezal. Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šok) v Ptuju se vrši v nedeljo 27. tm. ob 10. uri v zbornici državne meščanske šole v Ptuju (Mladika). hMktm Atovke Restauriranje državne ceste Št. lij— Maribor. Z ozirom na pesimistične vesti, ki so se pojavile in širile v javnosti glede graditve državne ceste od Št. lija do Maribora, nam poroča Tujsko-prometna zveza »Putnikc v Mariboru sledeče: Ko je minister za gradnje g. dr. Marko Ko-žulj obiskal letošnji »Mariborski teden«, si je na prizadevanje Tujsko-prometne zvezo »Putnik« v Mariboru in v spremstvu njenih funkcionarjev sam ogledal omenjeno delnico državne ceste ter se na licu mesta prepričal o neobhodni potrebi popravila ceste'. Prepričal se je tudi o kričeči razliki med odličnimi asfaltiranimi cestami v Avstriji in razoranimi ju-goslovenskimi cestami takoj za mejo ter sam ugotovil, da je tako stanje skrajno škodljivo ne le za razvoj našega tujskega prometa, temveč tudi za prestiž naše države. Minister dr. Kožulj je tudi priznal, da neštete vloge in prošnje Tujsko-prometne zveze niso bile neutemeljene ter je obljubil, da se bo prav gotovo zavzel za poboljšale tega nevzdržnega stanja. Na zadnjo vlogo Tujsko-prometne zveze, ki jo je vložila v zadevi nedavno razveljavljene licitacije, je gospod minister odgovoril, da je sicer odbor za oceno državnih nabavk pri finančnem ministrstvu moral odkloniti predlog za odobritev te licitacije, da pa je ministrstvo za gradnje z dne 2. t. m. naročilo kraljevski banski upravi v Ljubljani, naj v skrajšanem roku 10 dni razpiše novo licitacijo, ki bo v najkrajšem času potrjena, nakar se bo takoj pristopilo terenskemu delu. Pri koncu gospod minister izraža, da mu je mnogo na tem, da se ta dela čim prej dovršijo in da se ta neobhodno potrebna in važna delnica državne ceste uredi, kakor to odgovarja njeni važnosti. Ustanovitev tujskoprometnega in olepševalnega društva v Murski Soboti. Na iniciativo Tujsko-prometne zveze »Put-nik« v Mariboru, ki sistematično dela na izgraditvi mreže tujskoprometnih organizacij in ustvaritvi predpogojev za čim uspešnejši razvoj tujskega prometa v vseh predelih bivše mariborske oblasti, se bo tudi v Murski Soboti ustanovilo tujskoprometno in olepševalno društvo. Pripravljalni odbor pod predsedstvom g. Hartnerja je svoje delo že končal ter se bo v četrtek dne 24. t. m. ob 20. uri vršil ustanovni občni zbor imenovanega društva, ki bo brez dvoma največjega pomena za razvoj turizma v teh do sedaj tozadevno precej zanemarjenih predelih Slovenije. Tujsko-prometno zvezo »Put- nika« v Mariboru bo na ustanovnem občnem zboru zastopal predsednik g. inž. Vladimir Šlajmer. K Evharističnemu kongresu v Manili na Filipinih, ki se vrši od 2. do 8. februarja 1937, priredi Lloyd Triestino dve posebni vožnji s parnikoma »Conte Rosso« in »Victoria«. Potovanje je tako prirejeno, da se nudi udeleženoem prilika, obiskati in ogledati si najzanimivejše kraje Južne Evrope, Orijenta, Indije, Filipinov, Kitajske ter na povratku Egipta in Palestine. Številni izleti na kopnem bodo seznanili potnike z lepoto pokrajin, s kulturnimi pridobitvami in običaji prebivalstva. Ce-■oe so od 63.— funt šterlingov naprej ter je v tej ceni vračunana tudi oskrba v Manili za časa evh. kongresa. Parnik bo namreč ves ta čas služil potnikom kot nekak plavajoči hotel. — Kdor bi rad izvršil povratno vožnjo po drugi poti, lahko potuje nazaj preko Tihega Oceana, Amerike in Atlantskega Oceana ter s tem dovrši potovanje okrog sveta. — Vse nadaljnje informacije, prijave, rezervacije kabin ter oskrba vizumov in valut pri »Putniku« v Mariboru, tel. 21-22. POSESTVO naprodaj radi družinskih razmer v Krčevini 23. Vinski dol pri Mariboru. 4772 Španske borbe Sobo odda LEPO PRAZNO SOBO oddam. Tezno. Prešernova ulica 5 477i Službo dobi UČENCA sprejmem v špecerijsko trgovino J. Babič, Krčevina. 4773 Sprejmem INŠTRUKTORJA za nižjereaičana. Pismene po nudbe na upravo »Večerni-ka« ped »Inštruktor«. 4776 Razno Novftnodni salon za damske klobuke »SALON OLGA <, (“Maribor. Kopališka uJ 2, se ! cenjenim damam priporoča, j Na zalogi kape od Din 12.—, klobuki od Din Jo.— in popravila od Din 10.— navzgor. Sprejme se učenka, i 4755 Pogled nu del mesta Orio, kjer so se pod neko tamošnjo cerkvijo bili utaborili vladni miličniki. KRZNENE PLAŠČE, pabtojc. jopice ter kepe prekrojim po najnoveiših pariš-j kih in dunajskih krojih. Za : solidno in strokovno delo j iamči P. Semko, krznar. M a ribor. Gosposka 37. 4370 DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašati gostilna Kra-ucr. Stude.i .i, Aleksandrova ; cesta 64.______________4710 BOLJŠE DEKLE bi pomagalo pri gospodinjstvu. med prostim časom pa v pisarni. Naslov in pojasnila daje uprava lista. 4775 Teniški turnir za prvenstvo Maribora. ISSK Maribor razpisuje za dne 26. in 27. septembra t. 1. teniški turnir za prvenstvo Maribora. Tekmovalo se bo v štirih disciplinah, in sicer gospodje in dame posamezno, gospodje v dvoje ter juniorji posamezno Začetek tekmovanja. M se-bo vršilo na vseh petih igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu (vhod iz Ga-jeve ulice), je določen za soboto. 25. tm. ob 14. uri ter se bo turnir nadaljeval v nedeljo, 27. t. in. ob 8. uri in istega dne zaključil. Prijave sprejem g.Stevo Tončič na igrišču do petka, 25. tm. 18. zvečer. Igra se z žogami Spencer Moulton. Pravico sodelovanja imajo člani mariborskih klubov. Turnir bodo vodili ravnatelj Babič kot predsednik turnirskega vodstva, urednik Voglar kot vrhovni sodnik, ter akademik Tončič kot blagajnik in tajnik. Na podlagi uspehov v tem turnirju bo sestavljena lestvica mariborskih igralcev in igralk. Državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 27. tm. Srečali se bodo: v Zagrebu Gradjanski:Hašk (sodnik Deržej), v Osijeku Slavija:SK Ljubljana (sodnik Živkovič), v Sarajevu Slavija :Hajduk (sodnik Paranos), v Beogradu BSK:Jugoslavija (sodnik Stefanovič) ter BASK:Concordia (sodnik Neukovie). V tekmovanju za prvenstvo LNP se bo v nedeljo 27. im. odigrala v Mariboru važna tekma in sicer se bosta srečala na Rapidovem igrišču stara rivala ISSK Maribor in SK Rapid. Službene objave Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. V nedeljo dne 27. 9. 1936 bodo sledeče prvenstvene nogomet ne tekme: v Mariboru: Maribor - Rapid rezerva in I. moštvo. Tekma rezerv prične ob 14., tekma L moštev pa ob pol 16. uri. Službujoči odbornik g. Milan Mozetič. Vsak klub po 5 rediteljev s traki. " Obe tekmi se vršita na igrišču Rapida. Reditelji naj se javijo pol ure pred pričetkom tekme službujočemu odborniku. V Celju: Celje - ČŠK, Čakovec. V Mariboru ob 10. uri dopoldan: Slavija, (Pobrežje) - Drava, na igrišču ob Magdalen-skeni parku. Rediteljstvo oskrbi Slavija. Službujoči odbornik g. Avgust Amon. V Ptuju ob 15. uri: Ptuj - Lendava. Reditelj stvo oskrbi Ptuj .Službujoči odbornik g. Milan Vuga. V Čakovcu ob 15,30 Grad-ianski:Mura. Rediteljstvo oskrbi Grad-janski. Službujoči odbornik g. Milan Rei-ching. Klubi, ki gostujejo v tujem mestu, morajo predhodno javiti domačemu klubu barvo dresa, v katerem nameravajo nastopiti. Službujoči odborniki naj poročila odpošljejo že v nedeljo zvečer na naslov, odbora. Tajnik. Ameriški humor. Tvoj mož ima novo obleko? Ne, jaz imam novega moža. mmimm 5 tmesStef* iimim 16 Maksimilijan sam piše tedaj iz Par z a svojemu bratu Francu Jožefu, da teka Napoleon za vsako lepo ženo. ki jo kje vidi, ter sc je skuša približati. NakTučje je bilo tedaj ravno to, da je Napoleon III. bil popolnoma v mrežah lepe grofice Castiglione. To lepo, mlado m zapeljivo grofico je poslal v Pariz zvijačni minister bodoče Italije grof Cavour, Ki je t: rastno in zapeljivo grofico napravil za najzanesljivejše orodje svojih političnih ciljev in nakan. •intimne, galantne zveze Napoleona 111. z grbfico Castiglione so namreč zajamčila Italiji francosko pomoč v borbi proti Avstriji. V spalnicah se odloča usoda milijonov ljudi. Napoleona IH. je šarmantna in očarljiva grofica Castiglione tako zapletla v svoje mreže, da je bil francoski vladar na v.m jtjej brez vsake moči. Bil pa je tudi brez moči napram svoji ženi cesarici Evgeniji, ki bi bila upravičena, da dela svojemu moižu očitke. j Tako je nastal trenotek, da sta dve j ženi dirigirali in vodili francosko zunanjo politiko. In francoska zunanja politika je tedaj odločala v vodstvu in usodi evropske politike. V sladostrastnih, prijetnih spalnicah, med objemi dveh žena, se tedaj odloča usoda milijonov evropskih prebivalcev. Sred; sladkih objemov so se sklepale vojske in sprožile daljne ekspedicije. Žene so imele v svojih rčkah niti evropske politike. V tem razpoloženju, ko se Napoleon III. čuti oaprani svoji ženi krivega in ko mora biti radi tega in spričo zakonsko ljubavne krivde pripravljen ua koncesije na račun ambicij in želja žene Evgenije, ni bilo Evgeniji težko pridobiti Napoleona III. za fantastični mehiški načrt. Napoleona 111. zares ni trebalo dolgo pridobivati in prepričevati. Tudi 011 snuje o tem, da razširi francosko moč, oblast 111 hegemonijo tudi na onstran Atlantskega oceana. Čas se mu zdi zelo pripraven in primeren. Severne in južne ameriške države so ■ ■ ■ ■ 7 ri /Eri?' 'i ■ s A T ne bodo mogle ubraniti prodiranju evropskih sil na ameriško ozemlje. To so računi Napoleona III. Tudi on vidi v tem »prst božji«. Z ustanovitvijo katoliške monarhije v Mehiki se bo za vedno spodbila premoč Napoleonu mrzke in nevšečne protestantske demokracij severnih ameriških držav. Kdo bo mehiški car. To vprašanje udarja po možganih Napoleona III. In tedaj prihaja nenadoma & ust cesarice Evgenije, ki koketno ljubim-kuje z Maksimilijanom, nepričakovana beseda: Maksimilijan. Evgenija, Don Jose Hidalgo in drugi voditelji mehiških emigrantov sc lotijo 2 vso vztrajnostjo naloge, da pridobijo Maksimilijana za svoje načrte. (Dalje sledi.) Grof Cavoui ravno tedaj v težkem medsebojnem vojskovanju. Vojna lahko traja še dolgo časa. Kakorkoli že izpade ta vojna, bodo ameriške države vendarle izčrpane in se HITLERJEVA SESTRA V DALMAC0- Sestra nemškega kancelarja gospa Pavla Hitler si, je izbrala po priporočilu ministrskega predsednika Goringa za svoj letošnji oddih Split, biser naše Da}' macije. Po enomesečnem bivanju ob n&st Adriji se je te dni zopet vrnila v Nemčijo. Gdring je bil že večkrat ob na*1 Adriji in so ga naši kraji tako ljavdušilu da jih priporoča tudi drugim osebnostim Nemčije. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovornj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d.,