Leto 2 - Štev. 2 (26)	ČEDAD	15.-31. januarja 1975
UREDNIŠTVO in UPRAVA	Autorizz.	Tribun, di Trieste n. 450
Čedad - via IX Agosto 8	i j
Tel. (0432) 7 13 86	Izdaja	ZTT
Poštni predal Čedad štev. 92	rt
Casella postale Cividale n. 92	Tiskarna	R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
• ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Odgovorni urednik: Izidor Predan
V OSPREDJU VELIČASTNE MANIFESTACIJE BENEŠKIH SLOVENCEV ZAHTEVE PO PRIZNANJU NARODNOSTNIH, GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH PRAVIC
FLORJANČIČ: SPECOGNA: VOLPE:
ZE VEC KOT STO LET ČAKAMO NA PRIZNANJE NASE NARODNOSTNE SKUPNOSTI
VODITI PAMETNO POLITIKO, DA NE BO PRIZADELA EKONOMSKA KRIZA SAMO NEKATERIH
TISTI, KI SO VAS HOTELI UNIČITI, SO IZGUBILI BITKO
Kakor smo bili napovedali v zadnji številki našega lista, objavljamo sedaj kroniko, izvlečke govorov in slike iz e-migrantskega shoda v Čedadu.
Je zelo verjetno, da že od kar živijo beneški Slovenci v dolinah in gorah Benečije, jih ni bilo toliko hkrati v Čedadu, kakor letošnjega 6. januarja, na tradicionalnem dnevu emigranta, ki so ga priredila kulturna društva in Zveza izseljencev iz naše deželice. Zdelo se je, da so bili tisti dan Furlani izginili iz starega mesta. Na vsakem koraku, za vsakim vogalom, v vsaki gostilni je bilo slišati samo slovensko govorico. Prišli so beneški Slovenci iz gorskih vasi in dolin, pa tudi tisti, ki živijo v Furlaniji niso hoteli zamuditi te velike priložnosti, da izpričajo svoj obstoj. Po kaj so prišli?
Mi ga vsi imenujemo «Dan emigranta», ker smo pred leti začeli ta shod v teatru «A. Ristori» z našimi emigranti, a danes ima širši pomen, ker prihajajo nanj vsi zavedni beneški Slovenci. Lahko bi ga preimenovali v «Dan zahtev beneških Slovencev». Na njem zahtevamo priznanje naših narodnostnih, gospodarskih in socialnih pravic. Na te naše zahteve postaja beneško ljudstvo vedno bolj občutljivo. Zaveda se, da se te zahteve lahko realizirajo samo z množično mobilizacijo, z množično podporo in gibanjem. Evo zakaj tako velikaudeležbanaDan emigranta v Čedadu. Niso prišli zato, da bi videli lepe o-braze, sicer dobrodošlih o-blasti, niti ne samo zaradi folklore, pač pa, da bi nas podprli v naših zahtevah. Ta realna ugotovitev nam daje moč in pogum, da gremo naprej po začrtani poti, da gremo naprej z našim ljudstvom v boljšo bodočnost, v pravi, resnični vsestranski preporod. Če pa prihajamo mi do zgoraj navedene ugotovitve, bi morale priti do nje tudi odgovorne oblasti, katere bi ne smele več odlagati z reševanjem naših problemov.
Kronika z dneva emigranta v Čedadu je bogata z dogodki.
Organizatorji shoda so dvignili na društvu S.I.A.E. 600 listkov, ki so jih prodajali za vstopnino v teater «Ristori».
Kmalu potem, ko so odprli vrata, so bili listki razprodani, ljudje pa so še in še prihajali. Ko so vstopili v dvorano, so godci iz nadiških dolin že igrali za kratek čas. Kadar je bila napolnjena dvorana do zadnjega kotička in ni bilo več prostora, niti, da bi stali pokonci so otroci iz Gorenjega Trbilja in Anamarija Vižintin iz Dolenje Merse recitirali nekaj priložnostnih poezij. Nato je prišel na oder mešani pevski zbor «Rečan», ki je do sedaj nastopal vsako leto na tem prazniku. Pod vodstvom Alda Klodiča je zapel 5 pesmi in sicer furlansko « L ' e r 11 i -grant» ter slovenske: «Kakar mlado leto», «Božime moje dete», «Glej že sonce zahaja in «Sveta noč».
Potem so prišli na vrsto govorniki. Janez Florjančič iz Hostnega, ki je govoril v imenu kulturnih društev in Zveze emigrantov iz Beneške Slovenije, je med drugim dejal:
«Ta tradicionalni praznik dan emigranta je že postal izraz žive in konkretne solidarnosti bratske ljubezni, ki združuje naše ljudi od Nediže, Tera in Rezije dokanalskedoline. Ta dan hoče biti izraz naših najboljših želja v novem letu, toda predvsem dan emigranta izraža našo voljo, da se predstavimo kot slovenska narodna skupnost Benečije, poštena in ponosna, ki od teh dolin in evropskih dežel se tu združi, z roko v roki, kot brat bratu, kot delavec delavcu, kot ljudstvo, ki sebe ne zani-
ka, in ostaja zvesto svoji mali domovini med gorami, svojemu narodu in je ponosno na svoj slovenski jezik, družujo-či jezik, slovenski jezik - naš vsakdanji kruh», je poudaril govornik in nadaljeval:	«Že
več kot sto let čakamo na priznanje naše narodnostne skupnosti. Čas je že. da se nekaj spremeni. Na žalost, izseljevanje iz naših krajev slabša položaj. Mnogo, premnogo naših bratov je moralo v daljne in večkrat negostoljubne dežele, katerim so morale zapustiti svoje najboljše moči».
Florjančič je še rekel, da so danes duševno med nami vsi tisti tisoči, ki so morali zapustti svoj dom. Poudaril je, da bo Benečija zaživela samo tedaj, ko bodo njeni ljudje dobili delo in pravično plačilo doma.
Precej časa se je ustavil govornik pri etničnih problemih, pri zahtevi po pouku slovenščine v šolah Benečije, pri zahtevah po valorizaciji krajevne kulture in prenehanju pritiskov ter politike poniževanja. Ob koncu se je spomnil še buditelja beneših Slovencev, pesnika Ivana Trin-ka, katerega 20-letnico smrti je svečano proslavila tudi skupnost nadiških dolin. Na koncu je pozval vse emigrante in demokratične sile doma na enotno borbo, ki naj privede do spoštovanja določil italijanske ustave in statuta dežele Furlanije-Julijske krajine
Nadaljevanje na 2. strani
Beneški emigranti in njih družina 6. januarja v teatru «Ristori» v Čedadu.
Kako smo^ govorili pred 500 leti
Po najdbi starogorskega rokopisa, ki pomeni dragocen prispevek v zakladnico slovenskega slovstva
Prav gotovo bo vse naše bralce zanimalo, kako se je v teh naših nadiških dolinah govorilo pred 500 leti. Toda odgovor na to vprašanje ni ne enostaven ne lahek, saj takrat ni bilo še tiskarn in gramofonskih plošč, še manj pa magnetofonskih trakov, na katerih bi se do danes lahko ohranila kakšna slovenska beseda ali pa bil posnet glas, kot ga imamo ohranjenega za 60 do 70 let nazaj. Ohranili so nam se samo zelo redki stari dragoceni rokopisi v samostanih, saj so takrat znali pisati skoraj samo menihi in grajski pisarji. In prav ob začetku lanskega leta - točno pred e-nim letom - je naš beneško-slovenski duhovnik (sedaj je nadžupnik v Buji nedalč od Vidma) ANGELO CRACINA objavil tak dragocen, v slovenščini pisan, rokopis, ki so ga našli v samostanu na Stari gori nad Čedadom.
Koliko je star ta rokopis -boste najprej vprašali.
Don A. Cracina odgovarja: «Skoraj 500 let, ker je nastal leta 1492».
In kaj na njem piše? Odgovor: Na njem so zapisane s takratnimi nemškimi črkami tri poglavitne katoliške molitve:
Očenaš,
češčenamarija in
Vera.
Iz tega rokopisa pa lahko izvemo več novih važnih stvari.
Predvsem lahko ugotovimo, da so bile slovenske besede takrat take kot danes, z zelo majhno razliko. Da bi se vsak bralec o tem lahko prepričal, objavljamo fotogra-
fijo rokopisa samega, ker pa je pisava nemška, gotica, in poleg tega še 500 let stara in papir prav toliko - zato je že ves preperel - je tiste slovenske besede zelo težko brati in ih znajo brati samo posebni strokovnjaki - paleografi. Eden izmed teh redkih učenih slovenskih paleo-grafov je vse besede z rokopisa natančno prebral in jih zapisal s sedanjimi našimi latinskimi črkami, nato pa še v pravilni današnji slovenščini. Zato objavljamo poleg originalnega rokopisa tudi oba prepisa.
Vse te tri «verzije» vseh treh molitev bodo prav gotovo potolažile radovednost tudi tistih naših bralcev, ki so se morda spraševali, ali je vse slovensko ljudstvo, od Čedada do Sotle blizu Zagreba, tudi pred 500 in več leti govorilo isti slovenski jezik in spadalo k istemu narodu. Znano je tudi, da nekateri izobraženci, zlasti pa nekateri politiki, še vedno trdijo, da jezik, ki ga govorijo beneški Slovenci, pravzaprav niti ni slovenski jezik. Prav ta starogorski rokopis pa je najnovejši dokaz, poleg drugih slovenskih starih in častitljivih rokopisov - da je jezik beneških Slovencev prav tako slovenski, kakršen je po vsem ostalem sloven-sem ozemlju.
Kar štirje učeni univerzitetni profesorji iz Ljubljane so o tem rokopisu že doslej objavili posebne razprave a pridružil se jim je tudi eden iz Trsta. Zato naj vsaj na kratko povemo, kaj so ti u-čeni profesorji -strokovnjaki ugotovili:
1. Prof. dr. Tine Logar je
natančno obrazložil, kakšna je pisava tega rokopisa, nato pa še, kakšen je njegov jezik.
2. Prof. dr. Breda Pogorelec je napisala zelo zanimivo razpravo o velikem pomenu rokopisa zlasti spričo primerjave starogorskega obrazca
OČENAŠA v starem celovškem rokopisu in s Trubarjevim prvim Očenašem ter ugotovila med drugim, da je svetogorski rokopis besedilo, ki utegne potrjevati domnevo, da se je že v predknjižni dobi oblikovala bolj ali manj enotna nadna-rečna oblika pismene slovenščine. Prof. dr. B. Pogorelčeva je lani prišla o tem tudi predavat v Beneško Slovenijo na vabilo špeterskega kulturna krožka NEDI.2A.
3. Prof. dr. Jože Koruza pa je prav tako primerjal o-brazce Očenaša in VERO iz našega rokopisa ne samo s celovškim in Trubarjevim, temveč tudi s tistim, ki ga je leta 1607 natisnil v svojim jezikovnem priročniku italijanski redovnik Gregorio Alasia, nato pa se ČEŠČE-NOMARIJO s celovškim in Alasiovim besedilom ter prišel do zaključka, da je treba na podlagi teh primerja nekatera že ustaljena mneja slovenske slovestvene zgodovine sedaj nekoliko korigirati.
4. Prof. dr. Boris Patemù
pa je nato objavil štiri vprašanja v zvezi z znova odprto problematiko slovenske srednjeveške slovstvene tradicije.
Nadaljevanje na 5. strani
mmmm
Med rezijansko folklorno skupino nastopajo tudi najmlajši. Tradicija se nadaljuje.
KULTURNA DRUŠTVA IN ZVEZA EMIGRANTOV IZ BENEČIJE SE ZAHVALJUJEJO VSEM NASTOPAJOČIM NA
«DAN EMIGRANTA»
□AN EMIGRANTA V SLIKAH
DAN EMIGRANTA V ČEDADU
Rezijanska folklorna skupina je navdušila emigrante.
Na «Dan emigranta» v Čedadu ni mogel manjkati pevski zbor «Rečan», lepo znan Slovencem in Furlanom.
Nadaljevanje s 1. strani
glede vprašanja manjšine, kar bo pogoj za naravni razvoj ljudstva in za nov duh splošne solidarnosti med narodi.
Janez Florjančič.
Za Florjančičem je spregovoril deželni svetovalec Romano Specogna, domačin iz Tarčeta.
Specogna je rekel, da je sedanji težki gospodarski položaj prizadel predsvem emigrante, da je pa kriza zajela tudi druge države in ne samo Italijo (po našem mnenju tega ni bilo treba pripovedovati našim emigrantom, saj so za to prvi vedeli, ker so okusili krizo na svoji koži. V resnici smo si od njegovega govora več pričakovali).
Specogna je še rekel, da bo treba voditi pametno politiko, da ne bo prizadela samo
Romano Specogna.
nekaterih instemsestrinjamo. Prav tako jemljemo na znanje njegovo obveznost, da se bo boril s svojimi kolegi za rešitev vseh vpražanj.
Za Specogno je spregovoril še deželni odbornik za kulturo dr. Carlo Volpe, ki je prinesel pozdrave deželnega odbora.
«Če je kdo v zadnjih 50 letih skušal vsiliti mnenje, da bi se boj za ohranitev neke kulture, za ohranitev neke manjšine lahko uničil s političnimi akcijami, ki bi stremele k določenim interesom, danes vaša prisotnost tu dokazuje, da je tisti izgubil bitko in da ste bitko dobili vi», je dejal Volpe in dvorana je burno zaploskala. Potem je nadaljeval: «Če je bilo preganjanje manjšine pod fašizmom mogoče razumljivo, nikakor pa ne more biti danes v republiki, ki je izšla iz odporniškega gibanja. Prisotnost toliko ljudi», je še dodal, «naravnost zahteva, da resna politika u-
Dr. Carlo Volpe.
pošteva njihove zahteve toliko bolj, ker se ne zahteva drugega, kot izvajanje ustave».
Na koncu svojega kratkega, a za nas važnega govora se je dotaknil še uprašanja emigracije. Poudaril je, da je tu nujno potrebna enotnost vseh demokratičnih sil za rešitev tega težkega problema. Treba je zaščititi delovna mesta povsod, doma in posvetu, dokler bomo imeli prisilno emigracijo.
Kot orodje demokratičnega reševanja vseh teh problemov, tako gospodarskih kot socilnih, pa tudi etničnih, je dr. Volpe označil predvsem
Otroci iz Gorenjega Tarbja so recitirali priložnostne poezije.
gorske skupnosti, ki pa bi morale dejansko upoštevati vse aktivne sile, ki delujejo v tem smislu.
«Vaša gorska skupnost bi morala predvidevati v statutu spoštovanje in zaščito vaše kulture in etnične značilnosti» je zakljiučil deželni odbornik za kulturo. Po govorih je nastopila rezijanska fol-florna skupina, ki je navdušila poslušalce s pridnim izvajanjem slovenskega gledališča iz Trsta, s Štokovo enodejanko «Mutasti muzikant», ki je prav tako navdušila občinstvo, so prav lepo izvajali narodne polke in valčke godci iz nediških dolin, ki jih vodi glasbenik Anton Birtič. Kot zadnjo so zapeli z vsemi poslušalci v dvorani znano beneško pesem «Oj božime». Birtič je predstavil občinstvu tudi moški pevski zbor «Glas Nediže», ki je bil ustanovljen prea mesecem dni.
Kulturni program sta simpatično napovedovali Bruna Strazzolini iz Špjetra in Silvestra Marcolini iz Čedada.
Novi pevski zbor «Glas Nediže», ki ga vodi A. Birtič se je predstavil prvič na «Dan emigranta» v Čedadu.
Anton Birtič • Mečanac in mlada Silvestra Marcolinl pojeta novo Birtičevo pesem.
Positiva conduzione dell’ allevamento di Clenia
SAPPIAMO LAVORARE
Passando per la strada che da Savogna porta a Cividale, si può notare, sulla destra, subito dopo Clenia, una nuova costruzione. Tutti sanno che lì vi è un allevamento di maiali.
Ci siamo permessi di andare a fare quattro chiacchere con i proprietari.
Siamo stati accolti gentilmente, con quella generosa ospitalità, caratteristica di tutta la nostra gente. Abbiamo avuto anche fortuna in / quanto siamo capitati proprio/ dopo un anno di gestione, quando cioè si può fare ,un giudizio sul lavoro svolto.'
L'allevamento è di proprietà dei fratelli Giorgio e Giuseppe Cromaz. Il vero ideatore è Giorgio di anni 37 sul quale è bene dire quattro parole. Sulle spalle, come in fondo gran parte della nostra gente, ha 16 anni di emigrazione, prima in Germania poi in Svizzera, esperienza questa che lo spinge a lavorare sodo per evitare una nuova emigrazione.
Tornato in Italia con in men-te^già chiare le idee da attuare, si è rivolto alla Regione onde ottenere dei finanziamenti per la realizzazione dei suoi progetti. La Regione, ci ha sottolineato il sig. Cromaz, si è dimostrata non solo
disponibile, ma soprattutto rapida, concedendo subito il 50 per cento delle spese. Ciò ha permesso che il lavoro di allevamento cominciasse subito.	/
L'azienda e a conduzione familiare, riuscendo ad evitare così spese di altre aziende, perchè l'assunzione di personale per i lavori aumenterebbe il costo di produzio-ne'con il rischio di non ottenere alcun utile.
L’allevamento è diviso in 2 cicli di produzione, ognuno di 6 mesi, con 550 maiali per ciclo, vale a dire una produzione di circa 1100 maiali per anno. La meta del Cromaz sarebbe la realizzazione del ciclo intero, cioè comprendente anche la riproduzione. Ciò implicherezze ia costruzione di un nuovo capannone per la riproduzione e l'assunzione di personale per seguire attentamente le varie fasi, cioè, in breve, un grosso capitale.
Facendo un’analisi del lavoro svolto in un anno i risultati si possono dire positivi. E’ importante però analizzare le cause che hanno concorso a questo risultato. Prima è, come ho già detto, il tipo di conduzione che fa risparmiare sulle spese di personale, poi come ci viene pagato il maiale all’atto della vendita. Viene comprato da
'SV. TV
■Mita
«Sii
«ISff
11—» —
Hlev za rejo prašičev pri Klenju lastnikov Cromaz.
gente del posto, i quali preferiscono pagarcelo un po’ di più piuttosto che avere spese maggiori per il trasporto.
Vi è poi il discorso sul mangime. Abbiamo il mulino e i silos e lo produciamo noi stessi. I maiali per lo più sono nutriti con il siero della vicina latteria di Azzida, essendo il siero a miglior prezzo.
Per quanto riguarda i mangimi, in questo anno abbiamo visto i prezzi aumentare in maniera eccessiva: per e-sempio il grano da L. 8000 co-
NASA LEPA DOMOVINA
Oh, kako je lepa naša Beneška Slovenijal
Posebno nas privlači, kadar se vračamo iz emigracije in tujine domov. Magarimam rožljajo v gajufi marke,- franki in šilingi in druge bolj vried-ne valute, toda že v vlaku, v avtobusu ali lastnem automo-bilu, ko vidimo od dalšč: od Codroipa, od Taljamenta in od Vidna vso našo Benečijo, od rezijanskega Kanina in Muz-cev do Matajurja, Kolovrata in Stare Gore, useh naših dvajset dolin in dolinic, se nam srce topi od veselega snidenja z našo dmovino, «Benečijo».
Res je, da gledamo v emigraciji: ali samo minierski jašek in oporne tramove v bel-gijaških in francoskih minie-rah ali pa traverze in motne šipe fabričnih hal ali pa so tik pred našim nosom frišni zidovi, ki di.ijo po cemetni malti ali pa zastonj kukamo v milanskih predmestjih, da bi videli ponoči vsaj eno resnično zvezdo v padanski megli. Nam je pa vseglih stokrat lepša Benečija. Ne vemo v vseh naših vaseh, kaj je megla, saj prvi žarki sonca, poleti, pomladi, ob vseh letnih časih pokukajo naravnost v hišo, če nimamo zagrnjenih ten-din. Panoramo imamo iz vsakega okna najmanj kilometre daleč: vidimo najmanj pet be-nečanskih vasi, gurlanske mesta in vasi in še hkrati celo vrsto hribov.
Poleti poznamo samo eno farbo, zeleno barvo naših bosti, malo bolj svetlo barvo po-sečenih senožet in sivkasto -zeleno barvo naših planin in hribovskih pašnikov.
Imamo sicer gosto mrežo naših kmečkih vodovodov, ki Puhajo in se šlevijo kakor star-
ci in puščajo vodo, kadar je prav in kadar ni prav. Kaj-ne bi, ker jim provincialnt-m- regionalni miedihi predpisujejo ričete iz samih obljuba A še lepši so naši studenci, ti najmočnejši in veliki-zbrani okoli Poiane. Ti so precej prevzetni in napihnjeni, saj'dajejo vode stotisoču FurlanovT ki se ne zmenjijo za suha grla Benečanov.
Pri nas je najlepša-muzika pomladi od mogočnega šumenja naših potokov-in-rèk, tiso-čev ptičev, ki pojejtTpčT naših gozdovih. Ko še-pritiSnejo vetrovi in se oglašajo basi neviht in visoka-najmodernejša muzika strel in-biiskov v poletni nevihti,'-ni—nikjer v Italiji tako lepe in_moderne be-nečanske hribovske- muzike.
Ko gremo od vasi dcrvasi, srečavamo znance, prijatelje, botre, žlahte do dvanajstega in pol kolena. NikjeTnóbénega neznanega obrazar-kt-briiotel nekam v naglrci~za-opravkom in delom. Dan—traja od zore do mraka in sa-mkomur nikamor mudi. Lep©-se_pozdravlja-mo z «doberdanom» in «bog-dej», in vabfmo-na kozarček vina, na sdee^štamperle žganja. Govorfme-vse naše jezike, po špetfskfin podutansko, po idrijske-kanalsko, po pro-snidsko oregmjsko, po tersko-rezijansko in re2ijansko-tersko in še štiri jezike-zahodne Benečije, po mažoralsko, čene-bolsko, subidsko-in černejsko. Kaj bi s tolikerm domačimi našimi benečanskimi jeziki še rabili italijanščino in furlan-ščino, švicarsko, nemščino in francoščina?. Saj nas spominjajo samo-na priganjanje, delo in -komando. Preklinjamo pa samrv tujih jezikih, in pri-
fliknemo k vsaki tretJTbošedi kakšnega parka:—
Naša Benečrja-je^še nimar čista in lepar-še—je"niso popackali, inkvinTFatTTdo' nje še ne prihaja smrajaT-KT-ja- imajo v raznih krajih, veter-razpiha vonj po bencinu. Tirpa-tam je sicer kraj vasi, po-grapah kako smetišče, kakšno-medrije ostankov in najlonskih—cunj posebno po riekahT-ker-se-na-ši kamuni prepočasi-zganejo in uredijo prostore za odpad-kèr"
Ne čudimo se gospodi iz bližnjih mest Furlanije, Gorice, Trsta in Vldna7~da"radi prihajajo v naše-vastr da gredo do vrha Matajurja in da občudujejo urbanistično domačo arhitektoniko naših vasi, ki so zlite-v-harmonično celoto z našimi—bregovi, hribi, dolinami, rekami-1 z vso tako različno podoba-Beneške Slovenije: "
Tisoči naših emigrantov, ki ne morejo priti kjianr na o-bisk, nosijo v svojih^srcih podobo in prepričanjerda je njihova Benečija lepša-ed vseh krajev, kjer so~prisiljeni delati.
Še zmerorft-upajo, da se bodo vrnili nazajAr-domače kraje, da bodo-v-^-fljih preživeli svoja stara-Teta.
Na tihem tudi upajo„da-be Mladin Benečanom mogoče delati že od/mladih let-dema v Benečiji, da ne bodo—zmerom obsojeni delati ,ood tujo komando, v drugih deželah!
Tistim emigrantonv-ki-je pa dano, da pridejo dommp- se zdi, da spet živijo -svobodno življenje, v domačih-—vaseh, kjer so z vsemi domačimi, kakor ena sama velika-dr'uzina.
A. R.
sta L. 11.000 al q.le, l'orzo costa L. 12.000, la crusca poi, varia di prezzo di settimana in settimana.
Questo non vuol dire che mangiano solo siero, però nella produzione di mangimi integrati con il nucleo siamo consigliati da esperti in modo da produrre un mangime adatto con minor spesa possibile.
Per quanto riguarda il lato sanitario dell’allevainento, siamo soggetti alle visite dei veterinari. Il maiale, da noi ingrassato, all'atto della vendita deve avere il certificato del veterinario, Bisogna aggiungere che il maiale è soggetto a molte malattie e quindi bisogna conoscere bene la bestia e soprattutto creare un ambiente sano per prevenire le nascita di qualunque tipo di epidemia.
Bisogna conoscere bene le cause che determinano le malattie per poterle evitare e qui ci avvalliamo della collaborazione di tecnici sanitari.
Alla vendita del maiale siamo avvantaggiati, come ho già detto, dal fatto che esso viene compralo in loco. Se noi dovessimo affrontare il mercato nazionale, saremmo sicuramente in perdita, essendo il prezzo del maiale variabile di giorno in giorno.
Vi è poi il discorso sul tipo di maiale da allevare. Il maiale grasso non è richiesto, si tratta di allevare il cosidetto «magrone». Ciò implica tutto il discorso fatto precedentemente sul mangime appropriato, pulizia e sanità.
In caso di eventuali epidemie non c'è nessuna legge specifica che ci consentirebbe dei finanziamenti; la Regione potrebbe darci dei contributi volontari, non siamo comunque difesi da una apposita norma. Si tratta perciò di stare molto attenti a come lavoriamo.
Dopo questo sincero colloquio, vorremmo aggiungere anche noi qualcosa. Innanzitutto ringraziamo i fratelli Cromaz per il tempo concessoci e poi non possiamo far altro che lodare la loro iniziativa, la loro volontà di riuscire augurandoglielo di cuore e sperando che da noi ci siano altre persone simili a loro, piene di buone iniziative, di volontà di attuarle. In fondo è compito nostro, di noi, abitanti delle Valli, far vedere la nostra capacità, mostrare a tutti che qui esiste realmente la voglia di fare, perchè non vogliamo fare all’estero quello che si potrebbe benissimo attuare qui da noi.
F. K.
IRIS BATTAINO - BALBI
DVE PESMI
VSE = NIČ
Ljubezen-Matematika. isti cilj...
hočemo priti do nekega zaključka a vse je razočaranje — končno
smo rezultate dobili — prazne roke.
hrepeneli smo po nečem, ki ne ekzistira...
matematika: številke na papirju Ljubezen sreča in trpljenje istočasno plus in minus se uničita: so nič
Ljubezen in Matematika = NIČ.
KAJ PRAVIJO?
Gledam.
Vidim druge, ki me opazujejo in govorijo-Kaj pravijo? jih ne slišim, steklena stena nas loči-Vidim
ustnice, ki se premikajo, hinavske nasmehe, hudobne očijih ne razumem, nočem jih razumeti.
So hudobni-kakor jaz-in kakor vsi drugi ljudje.
a loči nas steklena stena-nočem razumeti njihovih sovražnih pogledov, ki bi me radi uničili.
Toda jaz vem ,to kar hočejo povedati...
QUADERNI DELLA RESISTENZA
” La zona Ubera de! Friuli
«La Zona Libera del Friuli Orientale» è il terzo dei «Quaderni della Resistenza» ed è stato recentemente edito dal Comitato Regionale dell’A.N. P.l. con la collaborazione dell’Istituto per la Storia del Movimento Ji Liberazione nel Friuli - Venezia Giulia.
Si tratta di una pubblicazione dovuta alla serietà di storico e alla passione di politico di Galliano Fogar e che u-nisce ai pregi della scorrevolezza espositiva quelli di una documentazione ricca e accurata; se ne raccomanda la lettura a tutti e cioè tanto a coloro che vissero gli anni della Resistenza, quanto ai giovani che hanno il dovere di informarsi intorno ad un periodo storico, durante il quale il
FriuJi non fu regione a nessu--na seconda per eroismi, sacrifici, iniziative.
Il titolo dell’opera è suggerito appunto dalla iniziativa della realizzazione delia zona libera comprendente Luseve-ra, Nimis, Taipana, Attimis, Faedis, Torreano e che, nella estate 44, tanto disturbò tedeschi e fascisti da indurli, con un imponente dispiegamento di forza, a quel rastrellamento che investì, alla fine del settembre 44, tutto il territorio da Tarcento a Cividale e che costò lutti, incendi, deportazioni, sacrifici non dimenticati.
L’opera è in vendita a L. 600 presso l’A.N.P.I. Provinciale di Udine in Via del Pozzo n. 36.
IZ PRAZNIKA MINATORJEV
Na vasi so se zbrali minatorji okoli kioska.
v v
IZ TRINKOVE ZAPUŠČINE
Comunicato
Neobjavljena korespondenca
V prejšnjih številkah Novega Matajurja smo videli, da je bil Ivan Trinko v prijateljskih stikih z raznimi-slovenskimi pesniki, pisatelji in kulturnimi delavci. Njegov duh pa ni miroval. Ni-se-za-dovoljil z domačo literaturo. 2elel je spoznati tudi druge slovanske narode in hjihov jezik. Tako je prišel v stik z raznimi učenjaki- slavisti.
O tem nam pričajo nekateri redki dokumenti, ki so ostali v Trinkovi zapuščini. Njegova zapuščina je bila, žal, razgrabljena in raztresena na kraje, tako da se je gotovo marsikaj izgubilo. Vse, kar je ostalo, je dragocena priča, kako obsežno je bilo njegovo znanje in kako so tuji učenjaki cenili Ivana Trinka.
V Pragi je živel slavist ADOLF ČERNY. Rojen je bil dne 19.8.1864. Bil je eno leto mlajši d Trinka. Leta 1898. je ustanovil revijo «Slovansky Prehled». Bil je pesnik in se je zanimal tudi za druge slovanske narode. Pisal je veliko o Lužiških Srbih. Ni nam znano, kako je prišel v stik z Ivanom Trinkom. Leta 1905. je-.v Slovanskem Prehledu napisal dolg članek o Trinku. (Slovansky Prehled, VII,. str. 387-340). Ocenil je njegove Poezije in nekatere tudi prevedel v češčino. -I4ed drugim je zapisal: «LjudsL vu so njegovi verzi nedo-. stopni, ne morda zaradi o--blike ali izraza, pač pa zgolj zato, ker ne znajo slovensko^ čitati. Šole so samo laške^ Le pri maloštevilnih izobražencih morejo te pesmi'iz~-polniti svoje poslanstvo ' in. jo tudi izpolnjejo. Mlajši slo-, venski duhovniki vidijo-v-Trinku svojega voditelja" in so ponosni na vsako njegovo besedo... Trinko jè še mlad mož in bo mogel še veliko napraviti za svoje lju-, di, zlasti takrat, ko bo -doča^ kal lepše dni svojega naroda, kakor je prosil v pesmi:. «Da skoraj nam na nebu zatrepeče vstajenja zora, dan
rešen j a, sreče!» Temu .članku je dodana tudi Trinkova fotografi ja^
Iz zapuščine scndo sedaj znane tri kartice, ki '-jih je Cemy pisal Trinku. Ena-je vizitka s tiskanim božičnim in novoletnim voščilom_na eni strani, na drugi strani pa: Adolf Cerny, redaktor Slovenskeho Prehledu v Pja-ze.	—-	’
Druga je razglednicar-na kateri je slika gradu Krivo-klàt. Datum je zabrisan.-Na eni strani je naslov:	Illu-
strissimo Signor professore e scrittore Dr. Ivan Trinko Udine (Italia), Seminario Catholico Archivesc.
Na pošti je nekdo pripisal: S. Pietro al Natisone, Terzimonte. To pomeni, da je bil Trinko doma na počitnicah.
Na drugi, slikovni strani, pa je v češčini napisano ^-Velecenjeni gospod in prijatelj! Spominjamo se, da smo bili pred letom dni z Vami in z dragimi italijanskimi Slovani in Vam pošiljamo vdane pozdrave z našega poletnega bivanja v mestecu Krivoklate. Tu smo z našo majhno hčerkico, ki se nam je pred kratkim rodila:- a gre že h koncu, ker se moramo 9. t.m. vrniti v Prago. Pričakujemo novice od Vas, jaz pa še posebsj pričakujem, da dobim kak Vaš prispevek za novi letnik Slovan-ského Prehleda. Srčna hvala za Vaš zadnji spis, ki ste mi ga ljubeznivo poslali. Bodite zdravi in prepričani, da se Vas vedno prisrčno spominjajo Vaši vdani Adolf-in Božena Cerny.
Tretja razglednica -nosi - poštni pečat: 19.10.1903. Naslov je enak prejšnjemu in prav tako popravljen na pošti ter usmerjen na, Trčuvan. Na slikovni strani je cerkev sv. Vida - pogled iz cesarskih vrtov. Pod sliko sta dve vrstici v češčini: «Srčni poz-^ drav, velečastiti gospod, iz zlate, slovanske Prage. Velikokrat se Vas spominjamo.
V najkrajšem času Vam bom več pisal. Vaš AcL_Čer-
ny’ _
Drugi "slavist ih jezikoslovec, ki si je dopisoval s Trinkom je bil VATROSLAV OBLAK. Rojen je bil-dne 15. 5.1864. v Celju. BiT-je uce-nec znanega hrvaškega slavista Vatroslava Jagiča. študiral je slovansko filologijo in primerjalno jezikoslovje. Nekaj časa je bival v Solunu. Na dalmatinskih otokih pa je študiral čakavsko narečje. Seznanil se je_s poljskim slavistom B.de Gourte-nayem. Tudi z jezikoslovcem p. škrabcem je bil v.pismenih stikih. -—
Oblak je pregledoval beneški slovenski rokopis iz črnjeva in Trinko mu -je glede tega nudil razna pojasnila. To je razvidno iz dopisnice, ki mu jo je Oblak pisal z Dunaja.
Na Dunaju, 10.5.71. Prisrčna hvala za jojasnilo glede Črnjeva. Imel sem ravno opraviti z beneškim rokopisom, ko dobim Vašo^dopi-snico in sem koj to v-opom-bi dostavil. Toda ne strinja se z rokopisom, iz rokopisa smemo sklepati, da -je-cerkev v gornjem C. posvečena Mariji, a v dolnjem-Jakobu, tedaj baš obratno. Razen tega se pa omenja še srednji Črnjev. Se li res nahaja kaki srednji č*2^Jaz ga na nobenem zemljevidu nisém mogel najti. - Ne morem Vam reči, koliko dela imam, toda manjka mi vse elasticitete. Kaj je pa z laškimi prevodi ruskih pisateljev? Ste že to kje objavili? Lepo je, da o-stanete zvesti «Lj. Zv.» (Op. Ljubljanskemu zvonu) - jaz nikoli ne pridem do tega, da bi kako oceno napisal; sicer je pa med Slovenci.le. malo bralcev takih filoloških stvari in dolgočasnosti.
S prijaznim pozdravom V. Oblak. Vatroslav Oblak je bil zelo nadarjen, a rahlega zdravja in je umrl že 15.4d.896. star komaj 32 let.
JAKA SLAK
Nadaljevanje
Otvoritev zadruge »Srečanje - Incontro» v Gorici.
Cooperativa INCONTRO, Zadruga 'SREČANJE,
Da alcuni giorni, nel centro storico di Gorizia, funziona una nuova libreria, nuova veramente per Gorizia.
I promotori di questa iniziativa sono giovani italiani e sloveni che si sono trovati intorno ad un problema fonda-mentale di ogni località bilingue, quale appunto l’incon-tro-srečanje tra le due nazionalità. Questa libreria non è solo un luogo di vendita di libri italiani e sloveni e sede di dibattiti sulla cultura slovena e italiana, ma anche e soprattutto un punto d'incontro delle persone più sensibili e Everte alla conoscenza reciproca delle due comunità, che convivono nella città isontina.
La vendita di libri, riviste e dischi sloveni ed italiani è un momento d’incontro, di scambio di conoscenze che vuol portare un sempre maggior numero di persone a far parte di questa esperienza umana e culturale. E gli intenti si concretizzano anche sul piano pratico nell'adozione puntigliosa, ma simpatica, di un bilinguismo che fa sentire ogni visitatore partecipe e più ricco.
La volontà di questi giovani, circa 200, divisi in parti
eguali tra italiani e sloveni, è stata determinata nella realizzazione di questo esperimento, anche se il loro entusiasmo è stato sostenuto, sia sul piano politico che su quello finanziario, principalmente dai sindacati confederali e da numerose associazioni cultu-. rali.
Auguriamo agli amici goriziani di riuscire pienamente nel loro scopo e auspichiamo al tempo stesso che il loro esempio venga seguito nelle zone della nostra regione in cui esistono analoghi problemi e presupposti.
Riportiamo qui di seguito, a titolo informativo, l’articolo primo della cooperativa:
Art. 1 — E' costituita, nella provincia di Gorizia, tra lavoratori e studenti italiani e sloveni una cooperativa a responsabilità limitata con denominazione «Soc. Coop. a r.l. SREČANJ E-INCONTRO» con sede a Gorizia, via San Giovanni 10.
Člen 1. Slovenski in italjian-ski delavci in študenti ustanavljajo v goriški pokrajini zadrugo z omejenim jamstov-om poimenovano «Zadružniš-ka Družba INCONTRO - SRE-ČANJF s sedežem v Gorici, ulica S. Giovanni št. 10.
Una delegazione dei rappresentanti dei Circoli di Cultura e dell’Unione degli Emigranti della Slavia Italiana-Benečija guidata dal Prof. Guglielmo Cerno e dal Prof. Emilio Cencig, si è incontrata presso la Consociazione Provinciale del P.R.I. con il Segretario rag. Dario Barnaba, presenti anche i membri dell' Esecutivo Provinciale Gianfranco Cosatti, il rag. Attilio Ninino, l’avv. Prof. Carlo Appiotti, il rag. Elia Pascutti e Gabino Nerino.
I rappresentanti dei Circoli hanno illustrato la mozione indirizzata ai partiti dell'arco costituzionale per esporre la drammatica lotta che la comunità slovena della provincia di Udine sta sostenendo per la sopravvivenza fisica intaccata dalla emoraggia migratoria e dalla assenza di provvedimenti, e per quella etnica vulnerata dalla politica di sopraffazione e di snaturamento attuata da ambienti e forze conservatrici e nazionalistiche.
La delegazione ha chiesto, come conseguenza di quanto esposto, il riconoscimento formale della minoranza stessa nella attuazione concreta del dettato costituzionale.
La delegazione del PRI si è dichiarata lieta dell’incontro e ha sottolineato la necessità di proteggere le minoranze linguistiche rivendicando i diritti che loro competono.
In tal senso si è impegnata a fare ampia opera di informazione e convincimento tra le forze culturali, democratiche e politiche, affinchè i cittadini italiani di lingua slovena delle Valli del Natisone, del Torre, dello Judrio, di Resia e della Val Canale possano fruire dell'istruzione nella 1 madre lingua e godere dei diritti e delle prerogative come altre entità nazionali viventi in Italia.
Hanno quindi ritenuto di vitale importanza convincere le forze di governo, al fine d emanare norme positive pe sistemare giuridicamente l( status della minoranza nazio naie slovena della provinci: di Udine in tutti gli aspetti d vita.
DON PASQUALE GUJON
BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI
17
E' la volta del samaritano, il nemico traditore per antonomasia. Costui si ferma, lo medica alla meglio, lo carica sulla sua giumenta e lo porta all’osteria dove paga anche il ricovero. Ma nell’osteria ci sono anche il sacerdote ed il levita che tranquillamente se ne stanno mangiando e bevendo. Quando vedono entrare il samaritano col corpo del mezzo morto sulle braccia, dopo un primo momento di stupore, insorgono entrambi contro il disgraziato e lo apostrofano: «Come mai tu che sei un giudeo, nostro corregionario, hai osato farti salvare da questo sinistro traditore!». — Il samaritano, infat-
ti, militava nelle sinistre, mentre il sacerdote ed il levita erano notoriamente del centro destra. — Il mezzo morto ebbe appena la forza di rispondere:	«Le	buone	azioni
non hanno colore. Traditore è chi abbandona i compagni nel bisogno».
Dopo il conflitto, quelli che più di ogni altro si interessarono per il risanamento delle piaghe provocate dalia guerra, per la costruzione delle strade, acquedotti, telefoni ed altre cose, furono sempre gli stessi preti. Bisogna riconoscere che i nostri rappresentanti del partito di maggioranza li hanno aiutati validamente. Tutto ciò che è stato fat-
to nelle Valli lo dobbiamo a loro. Con questo non intendo asserire che se il partito al potere fosse stato un altro non si sarebbe fatto altrettanto.
Un problema però non è stato risolto: l’emigrazione!
Forse I’ opera più urgente sarebbe stata allestire posti di lavoro.
Viene da pensare che qualcuno abbia premeditatamente boicottato ogni iniziativa in quel senso: tanto meglio se la gente se ne andava all'estero, il problema della minoranza si sarebbe risolto da sè.
Ora i salubri paesetti di queste montagne, che per più di mille anni furono abitati da gente fiera e robusta, si svuotano terribilmente; le case rifatte, abbellite e comprate con pochi soldi, saranno abitate da cittadini; i verdi prati, gli odorosi boschi, che già con tanto amore furono curati, serviranno per allegre scampagnate. Intanto i figli dèlie Valli respireranno l’aria malsana delle città e si riempi-
ranno di silicosi nelle miniere.
I preti, per i loro sacrifici e la loro opera, non hanno ricevuto nulla «prò domo sua» soltanto i confratelli friulani delle Valli sono provvisti tutti di doppia parrocchia e doppia congrua. Lo hanno fatto per umanità e carità cristiana.
A prescindere dall’annuncio del Regno di Dio, i sacerdoti, su di un piano prettamente umano, sono stati benemeriti della società, molto di più di tante costose istituzioni civili. Ma la società, ufficialmente, non lo riconosce.
e la nostra parola è stata bandita da gran parte delle nostre chiese, bisogna che quelli che hanno conservato un barlume d’ideale, se ne facciano custodi, consapevoli che detta parola, vettrice di autentici valori, non deve essere guardata come un dato folcloristico, bensì come un
elemento vitale liberatore dalla massificazione e dall’ano-nimato della lingua ufficiale dello Stato italiano.
Secondo la legge di Mendel in ogni stirpe rimane un qualche cosa delle passate generazioni. La legge è valida tanto sul piano morfologico, quanto sul piano degli istinti, tendenze, sensibilità, attitudini, sia pure col salto di qualche generazione. La natura è ricca di esempi: la diversa varietà di cani, cavai-
ma» di un popolo, per cui certe cose le vede e sente sotto un aspetto differente da un altro.
Così la nostra gente non si renderà conto del perchè tutta la stampa italiana protesterà se vi viene organizzata una «sagra dei gatti» (arrosto!), dal momento che la carne dei gatti è simile a quella dei vitelli o dei pollastri. E’ che il gatto, che vive ac-
canto all'uomo, gli ruba un parte di affetto, quasi foss una persona di famiglia.
Chi sente questo attacc. mento si scandalizza quanti ha sentore di una tale sagr come se si trattasse di ai tropofagia, mentre il nosti uomo si meraviglia di ave' provocato tanto scalpore p una cosa così banale, seco do il suo modo di vedere. Pe chè nel substrato c'è qualcl cosa di diverso.
Ricordate la storia dell’ schimese, mi pare si chiama se Inouk, che si stupì di v nir arrestato dalle guardie c nadesi perchè aveva ucci un missionario. Riteneva avere fatto una cosa gius perchè il missionario ave rifiutato il suo migliore ci consistente in succulenti v mi ed aveva rifiutato anc la compagnia della sua n glie. Che cosa poteva off gli di più? L’offesa era g ve e poi il missionario av< la testa troppo.fragile.
(Conti
Ora che i preti locali stanno per venire a mancare — è la prima volta, a memoria di uomo, che non si abbia alcun allievo in Seminario —
li, galli da combattimento ecc.
Quanto è detto delle qualità morali costituisce l’«ani-
Knjižno lodrugo
»štev. 2 (26)
■à
KAKO SMO GOVORILI
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
ys khrifcha fnett, mortiw vgrob pollofchen, pred peckhell yede, Na trettye dan od Smertte vftall, Na nebw ftoppl, tu fydj Na deffnitzi Svvovga otzha nebefkhiga od tod yma tudi pritti ynuy fodittj zhes fchvwe ynuy zhes me(o)rtwe
Yest veryo na sfwettiga ducha, sfwetto kherfchan-fckho Zerckho, gmayno vffsech fwettikhow odpufchane grechow, Stayenna tega fchewotta ynuy ta vi(e) tzhe leben. Àmen.
PREPIS V DANAŠNJO SLOVENŠČINO:
I.
1 Oča naš, ker si v nebesih,' posvečeno
2 bodi tvoje jeme, pridi k nam tvoje
3 bogastvo, izidi se tvoje vuole, koker v nebesih
4 toku na zemle. Daj nam dones ta vse-
5 dani kruh inuj nam odpusti naše dovge,
6 koker mi odpustimo našim dolžnikam.
7 Nas na vpelaj na rezrešno, nas reše
8 od zlega. Amen.
USE SEM VEDERBU
/
Ankrat sem jo daržu na kolieriah.
Pravla je, da bi bla rada/ostalarma jest sem biu šleutast,— nepametno sem se do nje obnaša an ase sem vedtrbth—
Ankrat sem imen na-roicah use bregi an rj&ke-,— ma sem muoru bit neurmm, da niesam za.stapu-an use sem veder-hu.
Jubezan jg-usel
Svetu stori iti oku_
an ni važno, kar vi mislita-.
Nikdar ne bote mogli živeti-brez nje, poslušajte tistega, ki je pm-vir.
j Če kadà ušafate kajšnega, j da vam da uso njega jubezan,
/ ne pustitega uteč, uzamitega-na sarce,
/ zaki dugo bote tarptetir-če vederbate-useN
DURIAVIG CLAUDIO
PREPIS ROKOPISA V LATINICO:
I.
Oratio dominicalis sclauonice
1 Otzha nafch kher fy vnebeffich poffchwetfcheno
2 wody twoye yeme, pridi khnam twoye
3 Bogaftwo, yfidiffe twoye wuolle, khokher vnebeffich
4 tochu Nafemle. Day nam donnefs ta vffe-
5 dannj khruch ynuy nam odpufti nafche douge
6 khokhr mi odpuftimo nafchim dolfchnickham.
7 Nafs vnapellay, na refrefchno, Nafs refche
8 od Slega. Amen.
II.
Salutatio Angelica
1 Zhefchena fy Maria gnade fv pollna
2 gofpod ye ftabo, fegnana fy me
3 vuffemj fchenamy, fchegnan ye ta Sfadt,
4 twoyga telleffa. Yhs Hps Amen.
III.
Symbolum Appoftollor(um)
1 Yest veryo na boga vffega mogotzchiga, otzha
2 Stvaamickha nebefs ynuy femle ynuy na
3 Jhefuffa chriftuffa fynnu nega ediniga
4 gofpodj nafchiga, kheter ye podtzhett od fwetiga
5 ducha Royen od Marie diwitze, Martran
6 pod pontio pyllatuffo. Na khrifch refpett,
II.
1 Cešena si Marija, gnade si polna,
2 gospod je s tabo, žegnana si mej
3 vusemi ženami, žegnan je ta sad
4 tvojga telesa Jezus Kristus. Amen
III.
1 Jest verjo na boga vsega mogočiga, oča,
2 stvarnika nebes inuj zemle, inuj na
3 Jezusa Kristusa, sinu nega ediniga,
4 gospodi našiga, keter je počet od svetiga
5 duha, rojen od Marije divice, martran
6 pod Poncijo Pilatuso, na križ rezpet,
7 iz križa snet, mertev v grob položen,
8 pred pekel jede, na tretje dan od
9 smerte vstal, na nebu stopel, tu sidi
10 na desnici svojga oča nebeskiga, od
11 todi ima tudi priti inuj soditi čez
12 žive inuj čez mertve.
13 Jest verjo na svetiga duha, sveto keršan-
14 sko Cerko, gmajno vsen Svetikov,
15 odpušane grehov, sta jena tega ževota
16 inuj ta večni leben. Amen.
P ET AR MATA JURAC
Dragi brauci!
U mojem dugem življenju, se mi je marski zgodilo. Ču an videu sem puno reci. Sem tarpeu, joku an pjeu.
U naših mladih Ijetih smo hodili «huzirat» na Uogar-sko, usi moški ari fantje, ki so bli njeki urjedni, glih takuo,ku po zadnji uejski u Belgijo. Štor ja, zgodovina se ponavja.
U mojih mladih Ijetih je bluo takuo. Če njcsi biu al-manjku parkrat na Uogar-skem, te nje marala obedna čeča. Še pogledala te nje. Da bi se jim parkupili, smo jim nosili z Uogarskega lepe, Židane rute (fazuole) za na glavo. Glih takuo se je par nas gajalo po zadnji uejski. Puobe, ki so paršli iz Belgije, so poznale Čeče že po gvantu., Njeso vič marale za krave, da bi šle za nevjesto u ku-metuške družine, da bi poročile puoba, ki se je daržu ku-metije. Tisti sinuovi kume-tov, ki njeso šli u Belgijo, so še donas strici, brez ne-vjeste u hiši.
Na Uogar skem, kadar sem
biu mlad, smo prodajali platino, srajce, svečenike an druge drobnarije. Videu an pravu sem jih usjeh sort, kot sem vam povjedu.
Njekega dne sem pršu u gostilno, kjer smo se zbjerali parjatelji iz naših kraju. O-pravila so nam šle dobro, za-tuo smo se usedenli za mizo an začeli piti. U tisti oštarij smo bli dobri klienti. Tistega dne, o katerem vam pišem, ko smo bli parjatelji an znanci za mizo, je paršu u oštarijo an Uogar. Začeu nas je zmerjat, žalit našo-čast an drugo. Oštier mujetrikrat jau, naj nas pusti par mjeru, da smo dobri., an pošteni .judje, a nič nje pomagalo, Uogar jo nje'gen ju. Adnega od naših je biu pjuvnu. Na tuole se mu je parbližu oštier an ga takuo močno pljusknil, mu je dau tajšan plater na lice, da se mu je z lica u tistem momentu olupila koža. Uogar je poklicu policijo. O-štier je povjedu, kakuo se je zgodilo, a policija nje tje-la vjervat. Jal so mu, da bo imeu proces drugi pandje-jak. Oštier nas je zapriču.
Takuo smo muorli iti tudi mi tisti pandjejak na proces u bližnje mjesto.
«Vi bote guorili samuo.če bote uprašani, drugo opra-vim use sam», nam'je jau dobri oštier.
Začeu se je,proces. Sodnik je imeu lepe, ardeče lica an je biu debeu ku an kardinal. Ne deleč od njega je sedeu tisti Uogar, ki nas je žalu. Na licu se mu je poznu šele plater. Glih takuo se je zdjelo, ku da bi imeu parfli-sknjeno na licu an kos čarne usnje.
Sodnik je postroju očjale, se odkašju an začeu brati ra-port policije.
«Takuo, a? Vi ste zaieu s plater jam našega človjeka an pomagu juškjem judem!» je jau jezno sodnik našemu o-štierju.
«Rjes je, a imam priče, ki vam lahko povedo, kahuo se Jezgodilo».
«Ne potrebujemo prič Vi sami ste priznali, da ste ga zajeli. Tuo nam je zadost.
Obtožen ste, da plačjate 50 kron za štraf!».
«Dost košta an plater?» je uprašu sodnika.
«Petdeset kron!» mu na kratko odgovori. Mi smo gledali debelo.
Oštier uzame iz gajufe pre-tošelj an varže na mizo 100 kron.
«Njemam za vam dat uon, vam ne morem zamenjat», mu je jau sodnik.
«Ne bo trjeba, daržajte kar za dva plat er j a!».
«Vas ne zastopem, zakaj za dva?».
Oštier se mu parbliža an ga zajme z uso močjo po licu. «Al zastopete sada?» ga je pouprašu, potle se je obar-nu do nas an zar ju: «Pujte, puobje, pravici je zadoščeno!».
Sli smo za njim an se ogledovali ti strahu, da pošjajo za nami policijo.
«Ne buojte se nič, sem plačju glih, kar mi je obraj-tu!» se je zasmejau an rjes nje paršlo obednega za nami.
Vas pozdravja vaš Petar Matajurac
■ *\
Rokopis je shranjen v nadškofijski knjižnici v Vidmu.
Nadaljevanje s 1. strani
5. Prof. dr. Pavle Merkù
iz Trsta (ki je tudi že predaval v okviru k. k. «NEDI-2A») pa je prav tako objavil (svoje zanimive pripombe k tistemu, kar so o starogogor-skem rokopisu napisali Cracina, Logar, Pogorelčeva in Koruza, predvsem pa jim je za njihove ugotovitve o tem rokopisu čestital.
Iz vsega, kar smo na kratko povedali, pa sledi, da je slovensko beneško ljudstvo lahko na ta svoj starogorski spomenik upravičeno ponosno in prav tako tudi na dejstvo, da ga je našel in prvi objavil prav domačin DR. ANGELO CRACINA, saj •je že sedaj jasno, da njego-
va najdba pomeni izredno dragocen prispevek v zakladnico kulture slovenskega naroda in s tem tudi v zakladnico vse evropske kulture.
Zato je zares nezaslišana krivica, da to ljudstvo še vedno ne sme biti deležno niti pošolskega pouka materinskega slovenskega jezika in to še povrh vsega v državi, v kateri vladajo že 30 let tisti «demokratični kristjani», katerih skupnega Boga so v tem slovenskem jeziku molili, kot dokazuje tudi lani prvič objavljeni starogor-si rokopis, ne samo pred 500, temveč tudi verjetno že pred 1000 in 1300 leti.
Stanislav Renko
'Vofminvxhs \cùmurtar
Začeli so kopati za cesto pod škrutovem.
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
PODBARNAS
SREDNJE
DREKA
ZIMA NABRUSILA SMRTI KOSO
Na žalost živi po naših dolinah vič starih kot mladih judi. Ti naši stari judje, kadar pride zima, padajo kot zdrjele hruške. Smartna kosa neusmiljeno sječe po naših vaseh. Radi bi pisali vesele novice, kot so: rojstva, poroke, vračanje emigrantov na svoje domove, graditev fabrik, da bi naši judje služili kruh doma, a teh novic ni, zatuo je naša kronika prežeta z žalostnimi novicami. U Dreki nas je zapustila Rutar Antonija - Mahnja-kova po domače. Umarla je glih na dan svojega 85. rojstnega dne. Nje pogreb pe biu par Devici Mariji na zadnji dan starega ljeta.
DEBENJE
U pandjejak 13. januarja so sporočili iz Belgije žalostno novico, da je gor umaru Pepo Tomasetig. Djelu je pu-no ljet u belgijanskih minje-rah, u katerih je ušafu bo-ljezan, ki ga je spravila u smart. Star je biu 73 ljet.
GRMEK
PODLAK
U pandjejak 13. januarja je na hitro umaru, na njivi, ko je obrezavu vinjike, Anton Floreancič, star 75 ljet. Rajnskega Floreančiča je do-letjelo. Kadar so ga ušafali domačini, je bluo že prepozno, mu njeso mogli nič pomagati.
Rajnik Floreančič je biu dobar, pošten an djelovan človek, pa tudi zavedan Slovenec. Biu je naročnik našega Novega Maatjurja, katerega je pru rad brau.
RUKIN
U soboto 11. januarja je umaru na svojem domu naš vaščan 84-ljetni Vizi Rukin. Njega pogreb je biu par Sv. štoblanku u nedjejo 12. januarja.
SPIETAR
DOLENJI BARNAS ZA VEČNO NAS JE ZAPUSTU ERMINIO COSTAPERARIA
Na Božič je umaru u če-dadskem špitalu Erminio Costaperaria iz naše vasi.
Zaharbtna boliezan ga je spravla u prerani grob, saj je imeu samuo 63 liet. Pogreb je biu u 27. decembra.
U pandjejak 6. janurja je umaru u čedadskem špitalu Karlič Petar, star 67 ljet. Biu je djelovan mož, ki je u zadnjih ljetih puno tarpeu za boljezan, ki jo je ušafu z djelam. Je djelu puno ljet na «Italcementi» u Barnasu an zavojo prahu, je ušafu si-likozo. Tale boljezan je nar-buj huda, saj jo plačjujejo posebe tistemu, ki ima ne-srečjo jo imjeti.
Njegovi sinuovi, potle, ko jih je težkuo zrediu, so šli usi po svjete, s trebuham za kruham. Za tole nesrečjo so paršli usi iz Belgije, iz Svicere an Italije, da bi dali zadnji pozdrau očetu, člani naših družin se zberejo usi kupe samuo, kadar se zgodi kajšna nesrečja, ko jim doma kajšan umarje.
Pogreb rancega Petra je biu u srjedo 8. januarja u Sovodnjah. Družini izrekamo naše globoke sožalje.
Rajnik Petar Karlič.
AUTO U «LAMBRETTO»
RANJENA DVA NAŠA MLADENČA
U soboto 11. januarja sta se pejala u Videm na «Lam-bretti» 20-ljetni Donato čer-noja an njega kužin 25-ljetni Franko Karlič, oba iz Pod-barnasa.
Ko sta se vozila po Ul. Za-non u Vidmu, je privozu iz nasprotne strani, pru na njih roki, z veliko hitrostjo, automobii an jih povozu. Ciba sta bla, vič ali manj, poškodovana. Mladega Donata so obdaržali za njeki dni u videmskem špitalu. Lahko bi bluo šlo še slaviš.
ČEDAD
U našem starem mjestu bojo zgradili popolarne hiše, za te buoge judi u kratkem cajtu. Za zgraditev teh hiš bojo zapravli 800 milijonov lir. Od teh bojo ponu-nucali samuo za stanovanja 717 milijonov, za nakup zemlje, kjer bojo zidali, pa 103 milijone lir.
Je že puno cajta, ki čakajo buogi judje na zidanje po-polarnih hiš, ker je pomanjkanje stanovanj zlo veliko.
čedadski komunski odbor je sparjeu tudi načrt (pro-get) za zgraditev nekaterih infrastruktur, ki bojo košta-le 506 milijonov lir.
PODSREDNJE
Ljepa an velika družina, ki spominja na stare čase.
Na zadnji dan ljeta 1941 sta se poročila Lina Crisetig iz Podsrednjega an Rino Martinig iz Malega Grmeka. Takrat je im j eia Lina 21 ljet, on pa 26.
Rodilo se jima je 13 o-truok. Adan jim je umaru, drugih 12 pa živijo ljepi, z-dravi an veseli, so pa tudi pametni an pošteni.
Na sliki jih videmo rojene po ljetih:
Adriano (1942), Remo (1944), Beppino (1947), Al-
NA VARHU MATAJURJA BOJO PREDSTAVILI «LONGOBARDORUM STRASSE»-«POT LANGOBARDOV» FRITZA BAUMGARTNERJA
Fritz Baumgartner spada med narbuj velike an nar-buoj europske slikarje. Ta-kuo pravi o njem svetovna kritika. Rodiu se je Austriji, u Aurolminster pred 43-lje-ti, a živi že dugo cajta u Miinhu (Monaco di Bavie-
do (1948), Wilma (1950), Lucia (1952), Danilo (1954), Dario (1955), Dorina (1958), Renato (1959), Ivana (1960), Dina (1962).
GORENJI TARBI
Štefan štulin nas ne bo vič
veseliu z njega dobrim humorjem, z njega Ijepimi pravcami, katerih je znu puno an pru lepuo pripovedovat. Umaru je u staruosti 83 ljet, u pandjejak 11. januarja. Posebno je bluo žalostno za nevjesto Berto, ki ji je umaru glih tisti dan tata u Podlak.
ra). Napravu je na stuojke razstav njegovih djel po u-sem svjete.
Lepuo je preštudira zgo-' dovino (štorjo) Langobardov an pred kratkem je prehodu tudi njih pot. Potle je napravu «kartelo» sedmih serigrafij, ki ponazorujejo najvažnejše etape langobardske zgodovine, od kar se je prikazu ta narod sarč-nih vojščakov na varhu Matajurja, s svojim kraljem Alboinom. To se je zgodilo, kakor piše čedadski zgodo-
vinar Pavel Diacono, 2. aprila 568, drugi dan po Veliki noči. Od tistega časa bo šlo kmalu mimo 1407 ljet.
O kralju Langobardov, Al-bojinu, pravijo, da so mu tekle sline na varhu Matajurja, kadar je zagledu pod sabo lepo, zeleno ravnino, lepo italijansko deželo an se odloču, da jo bo osvojil, da bo njegova.
Kmalu za Longobardi smo paršli u to deželo mi Slovenci. Puno cajta smo se vojskovali z njimi. Njih že zdauno ni vič na svjete, a mi smo šele na naši ljepi zemji (1350 ljet).
Za ljetošnjo Veliko noč bo paršu s svojimi parjatelji na varh matajurja ta znani auštrijanski slikar an nam bo pokazu u seriografijah zgodovino Langobardov. Tisti dan bo velik praznik, da pogledamo tudi nazaj u naš stari cajt, da pogledamo u preteklost naše zemje.
FIRMA ROSINA AN CRUČIL ZAPUŠČATA AUTOBUSNE LINIJE BOJO NAPRAVIL AUTOBUSNO KOPERATIVO ZA PREVOZ?
Zgleda, da autobusne linije niso vič dobičkonosne, da dajejo malo zaslužka, posebno potle, ko so zgubile prevoz pošte. Najstarejše_au-tobusne firme, kot sta Rosina iz Čedada in Crucil iz Klodiča, ki sta skarbele za prevoz po naših dolinah, so se odpovedale linijam.
Zdaj nastane problem, kdo bo vozu autobuse, prevažu naše judi do Čedada an na-
MAŠERA
Jelina Antona ni vič med
nami. Na hitro ga je pobrala smart na djelu u Trstu. Ko je vartu s pneumatičnim svjedrom, ga je doletjelo, da je ostu na mjestu martu. Star je biu 55 ljet. Njega pogreb je biu u Trčmunu 10. januarja, glih an dan pred njega rojstnim dnevom.
SV. LJENART
KONCERT U CIERVI SV. SARCA
U nediejo 5. januarja so napravli naši pieuci liep koncert božičnih piesmi. Pie-li so naše an druge piesmi zlo lepuo. Paršlo jih je poslušat puno judi iz usieh naših dolin.
za j, pa tudi dieluce do Man-zana an u Corno di Rosazzo.
Pretekli tjedan so se zbrali u Špjetru naši šindaki an konselirji gorske skupnosti ( Comunità montana delle Valli del Natisone) z deželnim odbornikom za prevoz, Coccianiem, da bi preštudirali, kaj bi bluo buj pametno napraviti. Na dan so paršli predlogi (propošte), dr bi ustanovili koperativo, ki bi preuzela skarb za prevoz po naših dolinah. Dežela bi jim dala kontribute tudi za nakup autobusov. Al bi ne bluo pametno an lepuo, če bi se zložli kupe dosedanji šoferji, ustanovili koperativo an ne ostali brez djela?
Kras pri Dreki.
I
SOVODNJE
PREVOZ PO NAŠIH DOLINAH
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, knjiga izrekov, napotkov, modrosti, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana.
NOVA izdaja Nov. 1974. Zahtevajte prospekte v slovenski knjigarni v Trstu. Subskripcijska cena 160. din. Direktna naročila sprejema KAS, p.p. 179, Ljubljana.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA!
Naročilnica
Podpisani ...................................................
Natančen naslov .............................................
Zaposleni pri................................................
Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA Naročnino bom poravnal po povzetju.
Datum: .............................................. Podpis: