tribuna UUBUANA, Ietn*XXX, I.oktoberl980 ŠteviltaO 1 STUDJENTSKI ČASOPIS POSEBNA BREZPLACNAIZDAJA ZA BRUCKE in bmce tribuna uvodnik TRIBUNA PRIHAJAJOČIM Informacija je tisto tkivo, kiposameznika vnjegovem vedenju, poznavanju in zaznavanju veže v družbeni orga-nizem. To je zgodovinska zakonitost, ki jo utelešajo raz-lični množični mediji, med katerimi ima svoje mesto tudi študentski časopis TRIBUNA. Vpeta v razmere na Ijub-Ijanski univerzi in širše družbene procese posreduje in pri-bližuje tisti izbor informacij, ki se v danem trenutku kaže najpomembnejši za poznavanje, odločanje in vplivanje na te procese. Neinformiranost predstavlja mrtev organ, kiga različni aranžerji po mili voljipostavljajo v njim potrebne poze. Omrtvelo roko stisnejo v lagoden položaj, dajo ji videz mirnosti in zadovoljstva z objemom problema, kiga ne pozna. Tudi tistega, nad katerega bi se morala dvigniti, se stisniti in lopniti po njem s tisto silo, ki razbija in razgalja njegovo resničnost. Študentska TRIBUNA ni pro-stor za omrtvele ude. Na univerzo prihajajoči se morajo soočiti z razmerami v tisti sredini, v katero prihajajo. Brez odlašanja, takoj; zato pozivamo na sodelovanje in medsebojno dopolnje-vanje. I., Prva in osnovna dolžnost študenta je delovanje v osnovnih organizacijah ZSMS na univerzi, seveda poleg študijskih obveznosti. Treba se je zavedati, da formalno opravljanje izpitov še ne pomeni, da je nekdo dober štu-dent. Angažirano družbenopolitično delo je nujnost, ki pa jo danes tako zanemarjamo. Delovanje v 00 ZSMS, to je — kot pravimo — v bazi, je temelj te komponente. To je tisto, na čemer na/ bi slonelo prav vse ostalo. Birokratske vrednote danes temu delovanju, razen verbalnega, ne da-jejo nobenega pomena. Zato so mladinske organizacijepo fakultetah smrdljiva razpadajoča trupla. Delegati, ki se kot črvi izvijejo iz teh trupel v samoupravne organe fakul-tete in univerze, so izolirani posamezniki, ki jih je najlaže streti, stopiti na njihovo mlečno belo kožo in jih prilago-diti tistim interesom, ki se skrivajo za samoupravno fa-sado. Če se jih ne da prilagoditi, pa je njihovo nemoč mogoče spremeniti v razmazano packo pod kvazi samo-upravnim škornjem. Študentski delegati so v večini pri-merov sami sebi zadostna ,,kasta", ki svoje delovanje hitro spremeni v udejanjanje svojlh egoističnih interesov, doseganju edinega /astnega cik/a, to je opravljanju študij-skih obveznosti in obsegu puhlega naslova diplomiranega strokovnjaka. Poleg študija je potrebno početi še kaj, da bi se s tem študijem pridobljeno znanje udejanjalo, kazalo kotpraksi potrebno početje. Kdor samo formalno študira, je parazit enodnevnik, ki mu je vseeno kakšno vlogo igra v trenut-nem in zgodovinskem razmerju družbenih moči, v zago-varjanju interesov delavskega razreda. Študent, vsak mla-dinec posebej, mora biti delavec; garati mora brez pre-stanka v konstelaciji razrednih protislovij, da bi jih s tem garanjem odpravljal. Jasno je, da za takšno garanje po-trebuje neomahljivo razredno pozicijo tistega razreda, ki predstavlja resnično revolucionarno silo preobrazbe raz-redne družbe. Jasno je, da razmere danes niso takšne. Preveč omrtvi-čenih udov, preveč zrežiranih poz, premalo samoupravlja-nja! Naša zgodovinska naloga je, da univerze ne zapušča-mo takšne, kakršno smo naš/i ob našem prihodu nanjo. V vsem tem nedelovanju tako mladinske organizacije kot samoupravljanja na vsaki fakulteti se ruši tudi vloga komunistov kot avantgardne si/e proletariata. Zagnano se /e treba pognati v vrtince boja za prodorne/šo in dejansko komunistično revolucionarnost. V takšnih besedah ne smemo iskati splošno sprejetih parol, izluščiti je treba tisto jedro, ki ga veliko verbalnih parol nima. Treba je revolucionarno delovati, ne ,/evolu-cionarno" kričati! Predsedstva osnovnih organizacij in univerzitetna kon-ferenca ZSMS so lahko dejanska sila samo z močjo vsa-kega posameznika. TRIBUNA je lahko študentski list, če je list vsakega študenta, ki neomajno stoji na barikadi marksizma. Z vsemi ostalimi je treba pomesti! Profesorji imajo v študijskem procesu formalno gledano točno do-ločeno vlogo. V boju za revolucionarni družbeni razvoj pa stojimo skupaj; v nasprotnem je treba stvari radikalno razrešiti! II. TRIBUNA letos ,firoslavlja" tridesetletnico izhaja-nja. Ne bomo govorili, da so vsa ta leta dokaz, kako/e študentski list potreben organizem informiranja, ker leta niso dokaz za to. Obstaja vrsta dokazov, ki pa jih moramo uporabiti za drugačne trditve kot/e zgornja. Današnje že desetletja se ponavljajoče kadrovske te-žave v uredništvu TRIBUNE so dokaz za tisto nedelovno mladinsko organizacijo, ki smo jo omenjali. To, da je težko dobiti študenta, ki bi tvorno sodeloval pri nastaja-nju TRIBUNE, pomeni, da večini študentov ni do tega de/a, pomeni, da se večini študentov sladko jebe, kaj se dogaja z njimi in okrog njih, kako z njimi manipulirajo ali lahko manipulirajo, kako večina prepušča politični boj ,,nekomu", mu daje politično moč v njegove roke, na-mesto da bi jo obdržala v svojih in samega sebe spremeni-la v pomembno napredno politično silo. Ne, to ni ,/nla-dinski eksces", tako deluje utečen mehanizem kotcelota v svojo lastno korist. Premagati je treba miselnost, da zdaj študiramo, delovali bomo pozneje. Študirati in delovati je treba obenem! Premagati je treba to m/selnost, če je po-trebno tudi za ceno nekaj piflajočih se možganov. Stalne finančne težave TRIBUNE so dokaz, da ,,ute-čeni" mehanizem financiranja takšne periodike ne le škriplje, ampak da ,,sistematično" škrta v njegovih zob-nikih. Tega je kriva tudi in predvsem mladinska popu-lacija, ki — kot rečeno — ne pomeni v razmerju sil niti plehke meglice. Zaradi nedelavnosti večine TRIBUNA ži-votari. Nobeden od teh dokazov ne pomeni, da študentskega lista ne potrebujemo. Še kako prekleto je nujen prav za-radi tega, zaradi te mlahavosti, zaradi teh razmer. Tradi-cionalne univerze, zagledane v svojo akademskost, ne po-trebujemo! Tudi nipotebno, da univerza uprizarja simpo-zije in posvetovanja, kjer svojo tradicionalnost skriva za ,,znanstvenimi" parolami o prisotnosti v družbenopoli-tičnem življenju, o prisotnosti v združenem delu. Te pri-sotnosti ni treba dokazovati. Dovolj je razgaliti notranje zakonitosti blagovne produkcije z vsemi njenimi pojavni-mi oblikami od števila vpisanih na posamezne fakultete do profilov diplomantov, ki čakajo pred okenci zavodov za zaposlovanje. Franc Milošič PLURALI ZEM INDIVIDUALIZMA V naših sredstvih javnega informiranja pogosto srečujemo izraz pluralizem samoupravnih interesov". Ne glede na različne nterpretacije tega pojma (interpretacije so odraz posameznih tozicij in s tem tudi ideologij) so ob tem pisanju in govorjenju asno razvidne smernice: gre za dolgoročne cilje razvoja naše Iružbe. Vendar je potebno zadevo v konkretnih okoljfli razčleniti. )b ciljih je nujno za vsako subjektivno silo (to je silo, ki vpliva na lružbeni razvoj), da analizira dejansko stanje in vzroke zanj ter da ' la podlagi tega začrta pot za doseganje teh ciljev. Univerzitetni prostor je zaradi svoje široke vezanosti na celotno lružbo še posebej specifičen in pomemben. Bistveno vlogo igra tu ocialistično samoupravljanje. Socialistično samoupravljanje kot oblika diktature proletariata v družbi prehodnega obdobja in netoda kontinuirane socialistične revolucije pri nas. To je boj proti :sem tendencam in pojavom, ki so v svojem bistvu nevarne (in s \em tudi sovražne) socialistični usmeritvi.Pojavljajo se tudi skozi amoupravni sistem in ga tako hromijo. Eden izmed takih pojavov je ,,pluralizem individualizma* -j/osledica formalnega samoupravljanja, ki ohranja še predstavniške jpdnose in skrajno ozke interese. Ta pojav v osnovnih sredinah na iiniverzi odtujuje samoupravljanje deklariranim samoupravljalcem \delavcem univerze, študentom, uporabnikom) in tako neposredno Ogroža visoko in višje šolstvo, posredno pa tudi ves gospodarski -kzvoj. V sedanjem obdobju na primer stabilizacijo. S tem dobi \\ niverzitetna problematika širši družbeni pomen. Ob vsem skupaj | nujno upoštevati, da je položaj univerze in njena problematika v iiki meri odvisna od splošnih družbenih gibanj in zgodovine rj(isokem šolstvu. Prej navedene študijske zahteve lahko uresničimo s primerno materialno in kadrovsko osnovo (prostori, premljene predavalnice, iaboratoriji, št idijski material, veliko levilo za tako delo usposobljenih pedagoških delavcev). Univerzav eloti zaradi svoje dotedanje samozadostnosti in precejšnie oliranosti tega jasno nima. Uvajanje svobodne menjave dela nesto proračunskih financ je marsikje stvari še poslabšalo, dvsem zaradi dveh med seboj povezanih razlogov: Strokovna sobnost diplomantov ni odgovarjala potrebam združenega dela .. temu primerno združeno delo financira fakultete preko Lsvobodne menjave dela'\ Združeno delo pa so navadno kar Jposamezne delovne organizacije (neposredna svobodna menjava jdela). In te delovne organizacije večinoma nimajo niti kadrovskih jniti razvojnih planov, še manj pa, kaj bi morali posamezni istrokovnjaki dejansko znati. Tako na fakultetah niti ne vedo, kakšne kadre bi morali izobraževatl Kiasne posledice prejšnje izoliranosti! Seveda se vse skupaj krepko pozna pri študiju. Sprotni itudij je tako skrčen na sprotno opravljanje izpitov, kvaliteta pa podedica sprotnega učenja namesto sprotnega študija pada, na drugi strani pa raste obremenjenost študenta. Nič bolje ni z jmarksistično usmerjenostjo študija, ki je v veliki meri postala zgolj iformalna. ¦ Podobna situacija je pri raziskovalnem delu (nepovezanost raziskav s potrebami in sprememba financiranja). Vse to se jasno odraža na družbenosti univerze. Problematiko rešujemo skozi samoupravni sistem, ki je na univerzi tripartiten na vseh nivojih (od oddelkov, fakultet, do univerze; delegacije delavcev univerze, študentov in uporabnikov - širše družbene skupnosti; sklepi so veljavni le, če jfli soglasno sprejmejo vse tri delegacije). Vzporedno še teče povezava posameznih fakultet s področji (panogami) združenega dela preko posebnih izobraževalnih skupnosti (PIS), kjer študenti (in tudi ostali učenci. ..) nimamo svojih delegacij, temveč le posamezne delegate. Osnovni namen te ddegatske povezave je razbiti izoliranost z obeh strani, povezati in materialno poskrbeti preko (neposredne) svobodne menjave dela za izobraževalni (=delovni) proces na vseh nivojih stroke. Prav na tem področju se odražajo problemi, ki so nastali in so morali nastati ob (in ne iz) sprotnem študiju. Ozki, dobesedno podjetniški interesi povzročajo neusklajenost in s tem pogosto zgdij formalno samoupravljanje oziroma samoupravljanje samo tistih, ki so člani samoupravnih teles. In še med temi skorajda ni povezave. V takšnem položaju so v univerzitetnem in fakultetnih svetih ter njihovfli organih tudi študenti. Kratko in malo so - brez baze Zakaj? Sredi vseh teh neusklajenosti uspevajo samoupravni organi reševati le sprotno problematiko znotraj univerze oz. fakultet. Ubadajo se zgolj s tistimi štirimi leti, ko je študent na fakulteti. Povezanosti za naprej ni, prav tako kot je ni pri študijskem procesu. S tem izpade bistveni sestavni del samoupravljanja - delo, pa čeprav je to bodoče delo. Vsekakor je to nedeljivo povezano s sedanjim študijem in razmerami, v katerih študentživi- In če tega ni pri samoupravnih organih, si ljudie poiščejo to povezavo sami, privatno, po zvezah ali pa brez njih. Kratko in malo morajo reševati svoj konkretni sedanji in bodoči položaj. Skratka, samoupravni organi obdelujejo le omejene probleme -in ostajajo brez baze. Namesto pluralizma samoupravnSi interesov nastane pluralizem individualizma. Samoupravna baza svojim strukturamne da ne zaupa (potem bi lahko le zamenjali ljudi), temveč jih (upravičeno) ignorira. Gre pač za kategorije, kot so: stanovanjsko vprašanje, štipendijska politika, služba (in s tem študijski programi, natrpanost) življenjski stroški - ,,košarica" in ne nazadnje družbeni status.l V bistvu nič drugače ni z družbenopolitičnimi organizacijami, vključno z ZSMS.Ta množična organizacija gradi na množičnosti brez dodelanih programov dela. Programe sestavlja večinoma po občutku in vanje strpa vse, kar gre noter in kar ne gre. Namesto, da bi bila množična in del fronte (ZSM je družbenopolitična in vzgojna organizacija mladih, ki se z drugimi DPO vključuje v fronto za izgradnjo in razvoj samoupravnega socializma in skozi ta boj uresničuje potrebe, interese in težnje mladih na vseh področjih njihovega dela),je predvsem pragmatična (za vsakdanje potrebe — nekateri si jo predstavljajo in jo hočejo kot ,,instant vrečko")- V tej svoji pragmatičnosti je seveda razbita, neenotna, nemnožična m predvsem neučinkovita. Skratka, ni vitalna. Temu je v precejšnji meri kriva ne-idejnost. S tem, ko hoče biti vse, postane zelo malo. In tudi komisije za idejno-politično delo ne zagotavijajo same po sebi, da je ta idejnost na sploh kakšen nivoja Ta nivo je viden le skozi program in aktivnost (naj bo to osnovna organizacija, univerzitetna konferenca, ali pa kaj drugega). In še nekaj: nekateri se bodo obregnili ob to idejnost, da ZSMS ne sme gledati na svetovno-politični nazor svojih članov ali pa jih sprejemati po tem merflu. Vendar: samo program in aktivnost, ki temelji na trdni idejni osnovi in tako jasno pokaže na cflj in način dela (in s tem perspektivo, da uspe), bo pritegnil tudi tiste, ki niso ,,idejno" marksistL Zmeda in neučinkovitost jih bosta odbijala. Poglejte OF . .. In za konec? Kaj storiti? ! ,,Najbolj izgubljena je tista bitka, ki se nikoli ni začela' Tomaž Krašovec TRIBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS IZDAJA UK ZSMS LJUBLJANA Trg osvoboditvel/H, soba 86 Telefon: (061)21-280 UREDNIŠTVO: Franc Milošič-glavni urednik, Slavko Hozjan-odgovorni urednik Bojan Korsika-teorija, Rudi Podgornik-naravoslovje, Igor Bavčar-univerza, Andrej Drapal-kultura, Marjetka Šušteršič-lektorica, Mitja Maruško-prodaja, Mojca Dobnikar-tajnica, Vojko Flegar-likovna oprema Stalni sodelavci:Tomaž Krašovec , Dušan Turk, Matjaž Potokar IZDAJATELJSKI SVET: Rudi Rizman, Primož Hainz, Mile Šetinc, Janez Topovšek, Samo Hribar , Tomaž Krašovec, Borut Eržen, Igor Bavčar, Bojan Korsika, Franc Milošič, Slavko Hozjan Uradne ure so vsak delavnik od 10. do 13. ure v prostorih uredništva. Redni javni sestanki uredništva so vsako sredo ob 17. uri. Rokopisov ne vračamo in pisem uredništvu ne honoriramo. Pisma uredništvu ne smejo presegati 7,5 tipkane stram feol avtorske pole). Celoletna naročnina za dijake in študente je 50 din za ostale 75 din. Stevilka žiro računa 50101 - 678 - 47303 - z obveznim pripisom za Tribuno! TISK: Tiskama Ljudske pravke v Ljubljani. Priprava za tisk: IBM Dncvnik Optoščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu števflka 421-1 /70 z dne 22. januaija 1973. Naj živi proletarska revohicija! ORGANIZIRANOST KOMUNISTOV NA UNIVERZI EDVARDA KARDELJA IN DELOVANJE UNIVERZITETNE KONFERENCE ZKS UUBLJANA Univerzitetna konferenca ZKS povezuje komuniste, ki delajo ali študirajo na visokošolskih organizacijah Ijubljanske univerze in je oblika akcijskega povezovanja komunistov na visokošolskih organizacijah z namenom, da zagotovi enotno obravnavo tistih vprašanj, ki so skupna za delovanje komunistov na univerzi v Ljubljani. Na podlagi statutarnega sklepa o ustanovitvi, sprejetega leta 1978, univerzitetna konferenca ZKS obravnava in sprejema priporočila na vrsti področij znotraj vzgojno izobraževalnega sistema, tako priporočila o idejnopolitičnih problemih uresničevanja zasnove usmerjenega izobraževanja v visokem šolstvu, idejnopolitičnih vprašanjih raziskovalnega dela, o uveljavljanju in utrjevanju samoupravnih odnosov in družbenoekonomskih odnosov v visokem šolstvu, o idejnopolitičnih problemih vsebine vzgojno izobraževalnega procesa, zlasti o uveljavljanju marksistične zasnovanosti vzgojno izobraževatnega dela, potem pa še o družbenoekonomskem poiožaju študentov, idejnih vidikih informiranja, uresničevanju kadrovske politike v visokem šolstvu in drugih aktualnih družbenih vprašanjih, ki so pomembna za visoko šolstvo. Univerzitetna konferenca ZKS ima nestalni sestav. Osnovne organizacije ZK delegirajo za vsako sejo univerzitetne konference po enega člana. Pri delu univerzitetne konference sodelujejo tudi člani mestne in občinskih konferenc ZKS, ki so bili izvoljeni v osnovnih organizacijah ZK s področja univerze. Univerzitetna konferenca je sklepčna kadar na seji prisostvuje vsaj dve tretjini delegatov iz OOZK, priporočila pa sprejema z večino glasov prisotnih članov. Univerzitetna konferenca, ki jo sklicuje sekretariat, se sestaja po potrebi. V obdobju zadnjih dveh let se je sestala osemkrat. Na prvi seji so si komunisti Ijubljanske univerze zadali naloge pri nadaljnji preobrazbi visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, na drugi so ocenili stanje in postavili naloge v pogledu nadaljnjega razvoja samoupravnih in dohodkovnih odnosov ter sprejeli program dela UK ZKS za štud. leto 1978/79. Na tretji seji so si komunisti na univerzi postavili naloge pri preobrazbi vzgoje in izobraževanja, na četrti so ocenili samoupravni, družbenopolitični in ekonomski položaj študenta v vzgojno izobraževalnem procesu na univerzi, na peti seji so se komunisti opredelili do uresničevanja kadrovske politike na visokošolskih organizacijah združenega dela univerze Edvarda Kardelja in na šesti seji ocenili idejnopolitične razmere na univerzi Edvarda Kardelja ter si zadali naloge pri nadaljnji preobrazbi visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Nasedmiseji so komunisti na univerzi ocenjevali poglabljanje marksistične zasnovanosti vzgoje in izobraževanja in idejnopolitično usposabljanje komunistov. Zadnja, osma seja univerzitetne konference v juniju 1980 je obravnavala Smeri nadaljnjega razvoja univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in opredelila naloge komunistov pri njihovem ur esničevanju. Univerzitetna konferenca ZKS deluje na podlagi programa, ki ga sprejema ob začetku vsakega študijskega leta. Ta program predstavlja enotno ušmeritev za delo vseh komunistov na univerzi v tekočem študijskem letu. Program uresničujemo komunisti z različnimi oblikami dela. Med njimi so še posebej pomembne prav seje UK ZKS, kjer oblikujemo in sprejemamo priporočila za razreševanje odprtih vprašanj, ki predstavljajo vsebino posamezne seje. Na področju univerze deluje 59 OOZK, in sicer na VOZD—56, ostaie pa v Študentskem centru, Tajništvu univerze in na Radiu Študent. Organizacijsko so te OOZK povezane v štirih občinskih konferencah ZKS Ljubljana (v Bežigradu 10 OOZK, v Centru 29 OOZK/V Mostahi OOZKinna Viču 18 OOZK) in 1 OOZK v OK ZKS Domžale. V teh OOZK je organiziranih približno 2600 študentov in približno 500 pedagoško znanstvenih delavcev. Oelež komunistov med rednimi študenti je približno 17%, delež komunistov med pedagoško znanstvenimi delavci 32 %. Da bi bila povezava med OOZK na področju univerze in univerzitetno konferenco čim trdnejša, stalna in učinkovita, organizira sekretariat UK ZKS kot stalno delovno telo univerzitetne konference mesečne razgovore s sekretarji OOZK. Na teh razgovorih prihaja do pomembne izmenjave informacij in stališč med sekretarji OOZK, na drugi strani pa med sekretariatom UK ZKS in OOZK. Tovrstna medsebojna izmenjava informacije je pomemben element za učinkovito politično delo OOZK, UK ZKS in sekretariata UKZKS. Sekretariat univerzitetne konference kot stalno delovno telo sestavlja 7 članov (5 delavcev in 2 študenta) ter sekretar. Sekretarja in sekretariat UK ZKS izvoli univerzitetna konferenca. Sekretariat opravtja vrsto nalog, tudi med njimi je še vedno precej nalog operativnega značaja, sicer pa sklicuje seje konference, organizira in spremlja uresničevanje sprejetih priporočil, koordinira delo OOZK in svoje delo usklajuje s posameznimi OK ZKS in MK ZKS. V dogovoru z le-temi se neposredno vključuje v razreševanje konkretnih idejnopolitičnih problemov visokega Šolstva, skrbi za vsestransko obveščanje o delu univerzitetne konference ZKS in opravlja druge naloge, ki izvirajo iz delokroga komunistov na univerzi. Sekretariat ustanavlja po potrebi občasne delovne skupine, ki pripravljajo osnovna gradiva za posamezne seje univerzitetne konference. Ob tem sodelujejo člani sekretariata tudi v delovnih skupinah, imenovanih pri posameznih občinskih komitejih. Le-ti imenujejo tovrstne delovne skupine v sodelovanju s CK ZKS z namenom razreševanja perečih odprtih vprašanj idejnopolitičnega in organizacijskega značaja, ki se občasno pojavljajo pri delu posameznih OOZK na področju univerze. Sekretariat za obravnavo posameznih skupnih vprašanj in z namenom izmenjave izkušenj in stališč sklicuje komuniste iz visokošolskih organjzacij še v drugih oblikah idejnopolitičnega in akcijskega povezovanja, kot so npr. razni tematski posveti, aktivi, usklajevalni razgovori ipd. O svojem delu in delu univerzitetne konference sekretariat redno obvešča občinske in mestno organizacijo ZKS in jih vabi na vse svoje seje (teh je bilo v obdobju od junija 1978 do septembra 1980 38). Komunisti na univerzi delujejo še v posameznih aktivih, kjer razrešujejo specifična vprašanja določenih sredin, najpogosteje pa je med temi oblikami delovanje v aktivih delavcev in aktivih študentov. V preteklem obdobju (po 8. kongresu ZKS) so se komunisti na univerzi soočili z vrsto odprtih vprašanj pri svojem delu in z njih razreševanjem. Velik poudarek je bil dan potrebi po nadaljnjem razvoju in podružbljanju visokega šolstva ter raziskovalne dejavnosti, oz. dograjevanju celovitega sistema vzgoje in izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. Ob tem je bila opravljena še vrsta drugih aktivnosti, brez katerih ne bi mogli uresničevati zastavljenih nalog na področjih, ki so za delo komunistov na univerzi prioritetnega značaja. Uresničevanje ustavne zasnove samoupravne organiziranosti in odnosov naših VOZD in univerze je pomenilo izpolnitev temeljnega pogoja za nadaljnje razvijanje visokega šolstva. V začetni fazi je bila odprta vrsta front in sicer borba za marksistično zasnovanost celotne visokošolske dejavnosti, za povečanje učinkovitosti študija in raziskovalne dejavnosti, okrepila se je bitka za popolno izvajanje dogovorjene kadrovske politike na visokošolskih organizacijah, povečala se je skrb za stalno spremljanje in ocenjevanje vseh oblik idejnopolitičnega diferenciranja ob iskanju rešitev za ključna vprašanja razvoja visokega šolstva. Obenem je to obdobje tudi obdobje idejnopolitične, organizacijske in kadrovske krepitve ZK na področju univerze. Doseženi so bili pozitivni premiki v odnosih in miselnosti posameznikov na visokošolskih organizacijah. Kljub temu, da so nekateri premiki prepočasni, so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Študijski programi so skoraj na vseh visokošolskih organizacijah bili na novo oblikovani in posodobljeni, dan je večji poudarek marksistični zasnovanosti študijskih programov, vsepovsod je uveljavljen sklop predmetov Temelji marksizma, učinkovitost študija se izboljšuje, visokošolske organizacije se postopoma odpjrajo in povezujejo, uveljavlja se postopoma sistem permanentnega izobraževanja in še so področja, kjer su komunisti prispevali svoj delež pri razreševanju odprtih vprašanj na področju univerze. Naloge na področju uresničevanja dogovorjene kadrovske politike na Ijubljanski univerzi komunisti še niso uresničili v celoti. Stevilo študentov na redno zaposlenega pedagoškega delavca se je v zadnjih petih (etih povečalo s 15 na 16. Bolj kotto pa zaskrbljuje podatek, da je število članov ZK v vrstah pedagoško znanstvenih delavcev v zadnjih dveh letih padlo za 2 % in to kljub veliki pozornosti, ki je bila ves ta čas namenjena kadrovski politiki v visokem šolstvu. Komunisti na univerzi so se vključili v utrjevanje družbenopolitičnega, samoupravnega in ekonomskega položaja študentov. V celoti gledano s političnim delovanjem študentov ne moremo biti zadovoljni, študentje komunisti se premalo vključujejo v delo OOZK na visokošolskih organizacijah. Le ozke skupine, ki pa se vključujejo, so s političnim delom preobremenjene. Komunisti študentje se na splošno tudi slabo vključujejo v delo OOZSMS, zato smo sredi naloge, da razširimo krog mladih komunistov, ki bodo nosili politične in samoupravne odgovornosti na visokošolskih organizacijah in na univerzi. Na tem področju so v zadnjem času že zaznavni nekateri bistveni premiki, predvsem ob pospešenem mobiliziranju komunistov v delu ZSMS in v aktiviranju OOZSMS v celoti. CXDZK na področju univerze premalo skrbijo za organizirano idejnopotično usposabijanje svojih članov, ki bi prispevalo k idejni krepitvi in mobilizaciji članstva ZK.Vse to pred OOZK postavlja zahtevo, da skupno z marksističnimi centri prevzemajo večjo odgovornost za tovrstno delo in predvsem rezultate. Reorganizacija ZK na Ijubljanski univerzi je že dala določene rezultate, na osnovi katerih je in bo možno organizirati delo že bolj uspešno in učinkovito. V obdobju po kongresu jebilaustanovljena vrsta novih OOZK, predvsem na enovitih visokošolskih organizacijah. Tako trenutno deluje na ekonomski fakulteti 5 OOZK, na fakulteti za elektrotehniko 4 OOZK, na medicinski fakulteti 6 OOZK, na pravni fakuiteti 5 OOZK in na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo 4 OOZK, ki so vse nastale po reorganizaciji v zadnjih dveh letih. Osnova za obstoječo organizacijsko shemo je različna. Osnovne organizacije so oblikovane ati po letnikih ali po smereh. Pedagoški delavci in študentje delujejo organizirano še v ustreznih aktivih. Nova organiziranost ZK na univerzi je prispevala k aktivnejšemu delovanju širšega kroga komunistov, ki so se v prejšnjih osnovnih organizacijah, ki so štete tudi preko 300 članov z lahkoto skrili v masi neaktivnih. V vsakem sekretariatu OOZK sta vključena v delo najmanj 2 študenta. Med sekretarji OOZK je približno četrtina študentov, med namestniki pa je ta delež mnogo večji. V zvezi s samo reorganizacijo ZK na področju univerze je pomembna ugotovitev, da so se iniciative in predlogi ter celoten postopek organiziranja izoblikovali in uresničili vvrstah samih komunistov, ki so ugotovili, da se v tako številčno močnih organizacijah ne da delati in da je nova organiziranost nujna, če želi imeti ZK vlogo, ki naj bi jo v našem sistemu imela. Organizacijska povezava OOZK z občinskimi konferencami ZKS je dala določene rezultate. Visokošolske organizacije tako ne delujejo več kot zaprt sistem znotraj Ljubljane, pač pa kot njen integralni del z vsemi svojimi uspehi in težavami, ki se ob delu pojayljajo. s Studentje—komunisti aktivno delujejo še v aktivih ZK v! študentskih pokrajinskih klubih, ki so oblika akcijskega povezovanja študentov komunistov, ki študirajo na različnih visokošolskih organizacijah, povezuje jih pa regijska pripadnost. Tovrstni aktivj ZK delujejo znotraj študentskih pokrajinskih klubov in usmerjajo aktivnost le-teh. Po pravilu je od organiziransga delovanja aktivov ZK odvisno tudi delovanje klubov. Aktivi ZK se pri svojem delu pretežno povezujejo z regijskimi dejavniki, od koder prihajajo študentje, najučinkovitejšej pa je sodelovanje z medobčinskimi sveti ZKS posameznih regij oz. s K OK ZKS posameznih občin. Pri tem je treba poudariti, da pogosto sodelovanje z regijskimi dejavniki ni vedno tako, kot bi si ga v aktivih žjleli. Očitno je, da se v nekaterih primerih za študente zanimajo v domačih regijah le ko končajo in se nočejo vrniti domov, kakršnokoli sodelovanje z njimi med študijem pa zanemarjajo. Pri svojem delu se aktivi ZK srečujejo skoraj izključno s problematiko domače regije. Organizirano delovanje študentovj komunistov v taki obliki se je pokazalo kot koristno, predvsem za komuniste, ki se imajo namen po končanem študiju vrniti v domačojegijo. V Študentskem centru so študentje komunisti akcijsko organizirani v zboru komunistov stanovalcev v Študentskem centru. Vendar moramp vlogo tega zbora pri urejanju vsel pomembnih vprašanj v Študentskem centru še občutno okrepiti. Res pa je, da so komunisti študentje v Študentskem centru ž doslej opravili pomembno delo. V prihodnje bomo od njih to dosledneje zahtevali. Tovariši brucki in brucke, mucki in mucke, stari mački in mačke! Ne povemo vam nekaj novega. Študentski center je. Obstoja. V študentskih domovih je naokroglo 34 stotov ležišč, viri se o natačnem številu razhajajo iz objektivnih razlogov. Kar druži y njih študente med seboj so sobe s ,,cimii" (to so tisti, ki spijo v isti sobi s tabo, navadno imaš le enega. Lahko jih ie več, vendar to ni več po ,,JUSU" študentskih domov). Studenti v domu vspostavljajo odnose med seboj na hodnikih umivalnicah in pred stranišči, če se jih preveč ne tišči in imajo prost dostop do školjke z ,,živio". Čajna kuhinja, kjer se poleg čaja kuhajo in cmarijo tudi druge reči, je poleg že prej naštetih objektov prostor, ki predstavlja središče družabnega življenja v domu. Za Bežigradom še takih kuhinj ni več. Druga zelo pomembna oblika družabnega življenja v študentskem centru so ,,žuri" za bolj ali manj zaprte, da ne rečemo iavno privatne, družbe. In kaj sploh še imamo v študentskih domovih. Osebke moškega in ženskega spola, ki so ločeno spravljeni v posamezne stavbe. Za letos se pripravljajo mešani domovi, kjer bo delitev po spolih ostala v okviru posameznih traktov. Spcinega življenja stanovalec doma uradno ne sme imeti, in ker takih dogodkov uradno za to, pristojni še niso potrdili, študent v domu spolnih odnosov uradno tudi nima. Gre namreč za to, da sme vsak spati le v svoji sobi in v svoji postelji. Za vse tiste bnicke, Id vas je ob branju prejšnjih dveh stavkov zaskrbelo za vašo prihodnost. Ne jemljite si tega k srcu. Ne obupujte. Zgoraj piše le, da zaenkrat po uradno potrjenih virih pristojnih organov študentskega centra, spolnih odnosov — takih ki trajajo in se vrstijo skozi noč v svoji ali tuji postelji le uradno ni. Dejansko pa so. Intimni v dvoje, troje in še kako drugače. Premnoge slike golih teles, ki so bile dbjavljene v že izdanih številkah časopisa UK ZSMS Tribune, so ravno iz tega avtentičnega študentskega okolja. Do zbližanj stanovalcev in stanovalk, pride največkrat na žurih, kjer se poleg tega, da se pije in kadi, dostikrat tudi govori in posluša. In to reči, ki velikokrat presegajo vsebinske okvire meščanskega družabnega življenja. Žuri so namreč ena temeljnih oblik družbenopolitičnega usposabljanja stanovalcev Študentskega centra. Kar se konec koncev vidi tudi v njihovi družbenopolitični dejavnosti. Na žure zaidejo včasih tudi kakšni zunanji. V odnose z delavnim osebjem vstopajo stanovalci konkretno pri zamenjavi postelnine, plačilu stanarine in seveda z referentom za stanovanjska vprašanja pri vselitvi in podobnih problemih. Hišnik je zelo potrebna oseba, posebej kadar se kaj pokvari. Jesti se v menzi tudi da, samo kaj in kako je v danih pogojih vprašanje. No in v isti stavbi, kjer je menza, to je poleg telovadnice v Študentskem naselju (v menzi so tudi vse večje prireditve v nemajskem času) je tudi UPRAVA študentskega centra. Njena dejavnost, to se nanaša na povsem konkretne tehnokratsko-birokratske elemente v njej, zviša? temperaturo študentom v naselju vsakič, ko dvignejo stanarine ali bolje pripravljajo dvig stanarin. No in letos je ta reč šla malce preko običajne mere. Ob novem letu (1980) so predlagali 53 % zvišanje stanarin. Študentje so zagnali vik in krik. Na plan so prišle mnoge pomanjkljivosti v delovanju Študentskega centra in cel problem je osvetlila žarka svetloba, da se je postavil pred nas tak kot je ne le v posledicah, temveč tudi vzrokih zadnje. (OPOMBA GLEJ: TRIBUNA LETNIK XXIX, §t.: 16,17 — 18, 19 — 20) Za razumevanje in razreševanje problemov študentskega centra je bistvenega pomena poznavanje položaja Študentskega centra v naši širši družbeni skupnosti socialistični republiki Sloveniji in odnosov s katerimi je Studentski center vključen v ta dmžbeni prostor. Ti dejanski odnosi določajo dejanski položaj Študentskega centra v naši družbi. Položaja ne določajo besede na papirju. Gre pač preprosto za to, da s tem, ko so stavbe postavljene, ob tem, da jih je še vedno premalo, in napolnjene, še ni uveljavljen njihov razrednosocialni namen. Študentski center ni neposredno proizvodna delovna organizacija, zato se sredstva, ki vanjo pritečejo v njej tudi ,,porabijo". Sredstva pridejo od stanovalcev študentskih domov, xr i~ nekaj malega od republiške izobraževalne skupnosti (164 starih milinov letno za investicijsko vzdrževanje — na delu je komisija, ki bo ugotovila ustrezno te vsote in jo po potrebi povečala) in od študentskega servisa, to je dohodka, ki ga s svojim delom ustvarijo srednješolci in študentje. Povod za letošnjo krizo je bil nerazumljiv zaključni račun za lansko leto. (Mimogrede ,,nerazumljiv' je postal ,,predvsem zaradi višine zneskov namenjenih v posamezne sklade. Ključ in kriteriji delitve sredstev in obračunave storitev niso neurejeni šele od lanskega leta!) in nove kalkulacije, ki so predvidevale 53 % povišanje stanarin. Ta kriza je širša in globja od prejšnjih. Pa ne zaradi številke 53, ki se nam ob tem, da je realno povišanje za 31 % izraz dejanskih stroškov in gre le razlika 22 % na račun ,,strokovne nesposobnosti" tehnokratsko-birokratske strukture v upravi študentskega centra. Ta kriza je postavila nekatera nova in ponovila nekatera začasno rešena vprašanja, ki s svojo ponovno postavitvijo razkrivajo dejanske vzroke nastalega stanja. 4 — Gre za povezavo med dvigom stanarin in štipendij in s tem spremljajočimi pojavi razburjanja in razburkanja študentskih množic in temu primeren odziv slovenskih družbeno-političnih struktur. Razvoj in rast štipendiranja dobi ob takih trenutkih nov polet in s tem razkriva dejansko razredno vlogo štipendije. — Gre za to, da kontinuirano linearno odvisno zviševanje stanarin in štipendij ne rešuje položaja in spreminja značaj delovne organizacije Študentski center. Zamenjava vodstvenih struktur tega ne spremeni, če se ob tem ne uredi razmer, to je zagotovo uveljavitev posebnega družbenega interesa v praktični in ne le formalno-papirni vsebini dela Študentskega centra. -Gre za vprašanje formalnega in dejanskega položaja Študentskega servisa v združenem delu, Študentski servis je organizacija, ki posreduje delovno silo delovnim organizacijam le za določena opravUa in naloge, ki so časovno omejena. Ta delovna sila je izredno poceni, ker je ni potebno vzdrževati kadar je ne potrebuješ in ob tistemu kar dobita posrednik (Študentski servis) in začasni delavec na roko, ne plača nikakršnih dajatev. Študentje in učenci potrebujejo denar, OZD pa poceni delovno silo in imamo trg, ki je potreben obema? ) — Gre za obstoj obštudijskih dejavnosti študentov, ki so ne glede na že tako reven obseg dejavnosti v katere je vključenih zelo malo študentov, življenjsko ogrožene. Gre za to, da se tistim, ki se aktivno vključujejo vanje, zapre možnost kreiranja družbene zavesti. Vprašanje tovrstnega razvoja ali nazadovanja dbsega in kvalitete obštudijskih dejavnosti pa buri tako organizirane kot neorganizirane dblike delovanja subjektivnih sil in s tem ponovno postavlja vprašanje družbeno-ekonomskega položaja študenta pi« Kako to spremeniti ali kako razreševati obstoječa protislovja? Graditi moramo sistem samoupravnega planiranja in odločanja, ki bo živel, rastel in prerastel obstoječe odnose. Konkretno za Študentski center to pomeni, da se prekine s tradicijo ločenih grup (delavcev, študentov, uprave in uporabnikov) od kateiih vsaka zastopa svojei lastne parcialne interese, ki se srečajo in spopadejo le na sejah sveta centra. Svoj lastni parcialni interes je v bližnji preteklosti delegacija uporabnikov, v kateri so delegati, ki naj bi zagotavljali interes širše družbene skupnosti, izkazala na ta način, da je bila to še celo poudarjeno pasivna delegacija v tridomno sestavljenem svetu centra (uporabniki, delavci, študentje: vsaka skupina s svojo delegacijo). Zakaj zgoraj omenjamo štiri grupe: Zato, ker so tehnokratsko-birokratski elementi v upravi centra v preteklosti uspeli upravljati — bolj po domače in razumliivo se temu reče manipulirati s študenti in delavci, s tem da so skrivali zaradi svoje ,,strokovne nesposobnosti" dejanske vzroke neurejenih razmer. To jim je uspelo na ta način, da so zvračali krivdo za slab socialno-ekonomski položaj delavcev na študente (ob tem, da so imeli razmerje osebnih dohodkov v tej organizaciji združenega dela tudi 4:1) češ, da so oni tisti, ki ne plačajo dovolj visokih stanarin. Torej: pred delavci so prikrivali socialni pomen študentskega centra in odnos družbe (neodnos) do reševanja teh problemov. Velik del študentov so obrnili proti delavcem tako, da so delavce prepričali v njihovo upravičenost prisvajanja ddiodka ustvarjenega z delom učencev in študentov preko študentskega servisa. Z drugimi besedami: preprečevali so povezano organizirano akcijo študentov in delavcev centra. Pred nami je preiti iz še vedno obstoječih načinov in oblik upravljanja Študentskega centra, v take, v katerih se bo dejansko uresničeval posebni družbeni interes, v katerih bo stanovalec študentskega centra imel pogoje za delo in življenje, v katerih se bo razvil v delavca, ki bo odločal o rezultatih, vsebini in namenu svojega dela, ne pa čakal na ,,vstop v življenje". Izvajan ukrep dmžbenega varstva ali po starem prisilne uprave lahko finančno situacijo sicer reši, vendar močno zavre uveljavljanje posebnega družbenega interesa v študentskem centru, ki se lahko uresniči le skozi samoupravno planiranje in odločanje delavcev, študentov in delegatov družbene skupnosti. Dušan Turk nas. tribiina S to naročilnico nepreklicno naročam........ izvodov študentskega časopisa TRIBUNA. Obvezujem se, da bom naročnino poravnal po pošti. ime naslov. CASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI časopis za kritiko znanosti namenja svoje stranipredvsem tistim razmišljajočim študentom in mlajšim raziskovalnim defavcem, ki v slovensko strokovno publicistiko vnašajo MARKSISTIČNO razliko. Njegova uredniška politika.izhaja iz zgodovinsko-materialistične analize sodobne družbene dejanskosti ter namenja posebno pozornost mestu in vlogi znanosti (in ,,duhovne produkcije" sptoh) v tejdejanskosti. Gre tore/za kritiko, ki ne ostaja Jzven objekta kritike samega", temvečgleda na znanost, kakor tudi na druga področja človekovedejavnosti (religijo, pravo, moralo...) kot na ,,posebne načine produkcije, ki spadajo pod njen obči zakon ". časopis se neizprosno bojujeproti vsem tistim pnzadevanjem v znanosti (in osta/i ,,duhovni produkciji"), ki se trudijo apologetsko zakrinkati realna družbena protislovja, otopiti razredni boj in blokirati revolucioniranje družbenih razmerij. Najpomembnejša področja, ki sejih loteva Časopis: zgodovinski materializem, kritika politične ekonomlje, filozofije, vprašanja delavskega gibanja, kritika metodologije sodobnih znanosti, vprašanja ,,normalne"zavesti oziroma norosti, urbanizem, arhitektura, planiranje, sociologija... S to naročilnico nepreklicno naročam.......... izvodov ČASOPISA ZA KRITIKO ZNANOSTI. Obvezujem se, da bom naročnino poravnal po pošti. ime_____________ naslov Naslov: časopis za kritiko znanostijrg psvoboditvcf. Naročnina: celoletna naročnina za poMmaznik«, iol« in knjižnic« 70 din celoletna naročnina za institttcij« 150 din enojna številka 20 din dvojna Stevilka 30 din 6 Prav cotovo ste obveščeni, da v Ljubljani oddaja poseben študentski radio, ki se imenuje RADIO STUDENT in ki je letos 9. maja slavil že 11- letnico obstoja. hna pomembno mesto kot kom^nikacijsko sredstvo v univerzitetni sredini in ie kot tak tudi pomemben integralni faktor ljubljanske univerze in mlade generacije. rtaloga radia je v teni, da približuje visoko šolstvo drugim področjem družbenega živlienja in omogoča opojestranski pretok informacij med univerzo in širšo družbeno skupnostjo. Radio je tudi pomemb^a\iez med Študenti in ostalimi deli mlade generacije, saj jih obojestransko obvešča o fcivljenju in delu mladih v visokem šolstvu, srednjih šolah in v zadnjem času tudi vse bolj o položaju ^jn delu mladih v združenem delu ter v boju za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnlh odnosov. Oddaja vsak dan od 11. do 15. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa lahko na valovih RŠ poslušate oddajanje tudi od 20. do 24. ure — torej skupaj kar 40 ur programa na teden. Program radia pripravljajo redakcije, za njegovo delovanje pa skibijo še tehniki, spikerji, akviziterji, ter še kdo, saj je radio vedno odprt za kakršne koli sodelavce, ki prek radijskega e in ustvarjalnost. Zato je najbolje, da se kar takoj odpraviš v kjer je sedež radia in tam urednikom posreduješ svojo medija lahko uresničujejo svoje ideji študentsko naselje v blok 8-klet, kreativnost, se zmeniš za bogato nagrajeno sodelovanje. Redakcije, ki vodijo delo radia, pa so: — aktualno politična (APR) — dmžbena — kulturna — glasbena. Delo posameznih redakcij vodijo uredniki, ki pa nikoli nimajo dovol| sodelavbev, z;a,to izrabijo vsako prfložnost, da propagirajo delo svoje redakcije in s tem pridobivanje. I. Deio aktualnopolitične redakcije temelji na osnovah informativnega, ažurnegaipokrivarija vseh aktualnih dogodkov s področij samoupravljanj, vzgoje in izobraževanja, socialnoekonomske problematike ter na spremljanju in komentiranju dogodkov v svetu in domovini zaradi vsesplošnega podajanja celovite informacije. Vsa ta področja se potem delijo na ožja in širša, pri čemer se ne sme pozabiti na mnenje posameznikov, ki ustvarjajo javno mnenje. Sistem javnega komuniciranja in obveščanja, ki ga podaja aktualno-politična redakcija, ima pomembno vlogo v družbenem življenju. Medij radia študent je politična sila, ki lahko vpliva na zavest zelo progresivno. Pri tem pa moramo upoštevati, da informiranje ni le orožje političnega boja za oblast, niti sredstvo političnega monopola, temveč v razmerah socialističnega samoupravljanja lahko izraža delo aktualno-politične redakcije množico samoupravnih interesov, kot tudi stanje dmžbene zavesti pri spoznavanju skupnih družbenih interesov. Pri tej usmeritvi opazimo, da ne nasedamo enostranskemu, nepreverjenemu in neresničnemu obveščanju, zanemarjanju splošnih družbenih interesov, kot tudi, da ne podlegamo kvazi senzacionalizmu potrošniško usmerjenih posameznikov. Takšnim pojavom se postavljamo po robu in stremimo za tem, da se prizna kritika družbe, da ne postane filistrska ustanova, temveč da ohranimo svoje revolucionarne pozicije. II. Družbena redakcija tematsko pokriva notranje in zunanje politične dogodke in dogajanje na Univerzi. Njene oddaje so odprte, socialistične tribune, v katerih študentje in drugi občani uresničujejo z izražanjem svojih stališč svoje ustavne in samoupravne pravice. Tako po eni strani oddaje pripomorejo k boljšemu razumevanju naše družbene stvarnosti, po drugi strani pa izobraževalne oddaje seznanjajo poslušalce z marksistično mislijo in z novimi družbeno-ekonomskimi odnosi pri nas in v svetu. Oddaje kritično ocenjujejo razne negativne pojave in nepravflnosti tako doma kot v svetu, seveda pa v konstruktivnem smislu. ter na ta način prispevajo k razreševanju sodobnih problemov. IH.Program kultume redakcije pokriva področje kulturnega oziroma umetniškega delovanja od najprimitivnejših oblik oblikovanja človeškihodnosovdo najvišjih oblik. Spremljanje tekočih dogodkov na kulturnem oziroma umetniškem področju je usmerjeno na dve področji: — v obliki sprotnih krajših informacij in zapisov - teoretična razmišljanja o različnih problemih umetniškega oziroma kulturnega življenja^ Problem kulturne redakcije je zaradi narave dela objektivizacija estetskih oziroma vsebinskih kriterijev ocenjevanja prispevkov, kar pa mora temeljiti na osnovah materialistično humanističnega pogleda na življenje. IV. Glasbena redakcija zapolnjuje osrednji del programa na RŠ. Delo glasbene redakcije je prežeto s spoznanjem, da nobena oblika produkcije, tako tudi ne produkcija in reprodukcija glasbe, ni neodvisna od zgodovinskih družbenih dogajanj. Zavedamo se, da je glasbena produkcija s svojim večjim delo vključena v industrijo zabave, ki producira produkte, ki služijo manipuliranju z množicami. Na ta način se skuša ohraniti struktura socialnih in produkcijskih odnosov v družbi nasploh pa tudi znotraj kultume sfere človekove produkcije sveta. Prostor revolucionarnega angažmana sodelavcev glasbene redakcije radia Študent je tako umeščen ravno sem, kjer se je treba postaviti po robu manipulativni eksploataciji glasbe ter njenemu reduciranju na golo blago, na artikel splošne porabe in zaslužkarske zabave, temu nasproti pa postaviti tisti del glasbene produkcije, ki osvešča poslušalca ter revolucionira odnose na tem področju. Naloga glasbene redakcije radija Študent je, da upoštevajoč vsa zapisana spoznanja, v praktičnem delu pri oblikovanju konkretnih oddaj in radijskega sporeda razkriva tisto glasbo, ki je v službi reakcionarnih, meščanskih, potrošniških ideologij, ki fetišizira, mistiflcira, prikriva realno obstpječe odnose znotraj polja glasbene produkcije in zunaj njega — v konkretni družbi - ter da ji nasproti postavlja tisto glasbo, ki je sooblikovalka naprednih, razredno osveščenih in revolucionarnih tendenc, form in vsebia V okviru teh programskih smernic posamezne redakcije, katere sestavljajo urednik^novinarji - študentje iz posameznih fakultet in zunanji soddavci kreirajo dnevni in dolgoročni program radia. Seveda pa celotni program ,,pomaga" kieirati tudi stabilizacijska politika, kateri se je RŠ tudi moral pridružiti, nadalje kronično pomanjkanje sodelavcev..,. Zaradi tega ostane marsikatera naloga in zamisel neizpolnjena. Kljub temu pa je RŠ vedno bil študentski radio in bo ostal NAŠ tudi v prihodnje. Glede na pestrost dogajanj v študentskem prostoru, v širši skupnosti in povsod po svetu, je vsebina programa - sama programska shema letno razdeljana na dve obdobji: na jesensko zimsko shemo, ki se bo začela v oktobru (in potrebuje za svojo splavitev še precej sodelavcev) in na poletno programsko shemo, ki traja od 1. junija do 30. septembra. Poletna shema upošteva rekreativno mrtvflo na UNIVERZI, zato je njen program prilagojen temu zatišju, kar pa ne pomeni, da tudi v tem obdobju ne bi upoštevali temeljnih programskih usmeritev posameznih redakcij. Radio v tem času aktivno spremlja dogajanja na , »širši sceni"-Tako se v tem času vrtijo oddaje kot so na primer IŠČEMO ZVEZO Z BAZO, ki ima namen seznanjati poslušalce s prevodi in recenzijami aktualno družboslovne literature in s krajšimi, reprotažno ali esejistično zastavljenimi teksti, nadalje OZEMLJITEV, ki predstavlja teoretično proučitev specifičnega problema, ki je v danem trenutka deležen osrednje (ali pa obrobne) pozornosti. KULTURNA FARMA je oddaja kulturne redakcije, ki pokriva vsa področja aktualnega dogajanja na vseh kulturniških nivojih. Nadalje je tu tudi oddaja ALKEMIJA LAŽI, ki je kot odprti termin namenjena predvsem radijskem oblikovanju literarnih tekstov ter teoretičnim tekstom o umetnosti in kulturl Oddaja APR TEDNIK je namenjena dogajanjem po svetu, ki jih sodelavci RŠ analizirajo v svojih prispevkih. Najbdj dejavna v tem obdobju je glasbena redakcija. Še vedno se ,,šibajo" oddaje kot so TOLPA BUMOV, ki predstavlja nove plošče s področja angažirane glasbe. Se vedno se vrti oddaja RAZSIRJAJMO OBZORJA, ki predstavlja plošče, ki so še vedno aktualne za razvoj današnje rock in jazz glasbe, vendar se jih zaradi časovne staroSti ne uviščav tolpo bumov. V sklop se dodaja tudi nove plošče s področja revolucionarne in folklorne glasbe- Tu je tudi še oddaja ROZE za ALBERTA, ki predstavlja termin za jazz, predvsem za sodobno in improvizirano glasbo, poleg tega pa oddaja poskuša informirati o množici poletnih jazz festivalov po Evropi.l.Poleg naštetih oddaj je še kopica drugih prav tako pomembnik, če ne še bolj, vendar na tem mestu ne bi vseh naštevali, saj bi na koncu spet kako oddajo pozabili« Jesensko-zimska shema je po svoji vsebini precej drugačna od poletne. Večji poudarek je namenjen sprotnemu in kontinuiranemu spremljanju dogajanj na naši Univerzi, predvsem študijski in obštudijski dejavnosti študentov, aktivno spremljamo delo Univerzitetne konference ZSMS kot družbeno-političnega predstavnika študentov, spremljamo življenje študentov v študentskih domovih in podnajemniških sobah, pomagamo jim na izpitih -.. Svoja vrata odpiramo na stežaj za vse literate, kritike in bodoče znanstvene delavce. Raziskujemo vzroke marginalnosti študentske kulture, prehrane, življenja. Še nadalje skrbno spremljamo mednarodno sceno, analiziramo študentska in delavska gibanja, ukrepe multikapitala . .. Glasbeni sceni dajemo še naprej velik poudarek. Ne popuščamo pred vse močnejšimi pritiski kapitala, ki nam skuša preko ,,MODERNE ZABAVNE" glasbe vsUiti svojo ideologijo in si nas podrediti. Še naprej se borimo zaglasbeno osveščenost naših poslušalcev, razširjamo jim obzorja z aktualnimi in angažiraninji ploščami, UA stopajo na stran mednarodnega proletariata, ki vse bolj diži svet za vrat. V pisanem tekstu vam težko pričaramo kvaliteto RŠ. ^Jaravnajte svoje skrinje na naše valovne dolžine, ki so 89,3 in 106,6 Mhz in 242 srm ali 1242 khz, in nam prisluhnite! 1. Ne smemo pa seveda pozabiti terminov,v katerih predstavljamo punk-novi val, ki je bU na našem radiu predstavljan od začetka do danes. Še se spominjamo oddai BODI TUKAJ ZDAJ pa kasneje ROCK FRONTA in zdaj PIR (punk in reggae). glednji se s poletno shemo tudi izteka, a v pripravi je že nova oddaja, katere obsega pa seveda še ne moremo predvideti, kajti finančne težave, s katerimi se borimo že od ustanovitve naprej, ne prizanesejo niti glasbeni redakcijl heat reastant® OBVESTILO, POVABILO K DELU (Škuc, Staritrg21) Tukaj imate Študentski kulturni center (Škuc) s telefonom (28-936), posebnim vhodom, lastnim straniščem in brez kopalnice. V Skucu se ukvarjamo s tem, da se kultura dela; ukvarjamo se s tem, da se kultura pokaže, izkaže, prikaže in odkaže kot ljudje saml In podobno. Ker zdajle bom povedal kar naravnost, da tale tekst, namenjen temu, da je informacija o Škucu, bo to poskusfl bit, ampak ne bo, zato povem na samem začetku, tlele v tem stavku, da je Škuc odpt predvsem med 11. in 13. uro, da ma tud telefon, ki je bil že omenjen, da je v tem času tukej zmerej kdo, da lahko prideš in vprašaš. Zdej pa nadaljujem s tekstotn: Ker hočmo zaobjet čimvečji del kulture, ki je nujno potrebna nam tukej zdej, delamo na čimveč področjih. Zdej bodo na nekoliko literaren nečin prišle delne (majčkene) informacije o teh področjih, ki se jim sicer reče sekcije. Ampak še prej bi povedal, da se mi dostkrat in tud zdejle zdi, da so ta področja, da je ta razmejitev navidezna, zato če ne prideš in se ne zanimaš.ne zveš ničesar. Seveda pa bo vse, kar bo tlele sledilo napisano, tud res. In sledilo bo tde: Delamo na likovnem področju. Imamo galerijo, v kateri postavljamo, predstavljamo in predstavljamo in na koncu zmerej znova odstavljamo razstave. Lahko prideš in pokažeš s.voja dela. Delamo na glasbenem področju. Imamo galerijo, ki je lahko koncertna dvorana, lahko pa tud najamemo kakšno drugo dvorano. Organiziramo koncerte od džeza do panka, od baroka do roka in od rokokoja do rokenrola. Če igraš tarok, potem, moj fant, pri Škucu si odjebal.V vsakem drugem primeru pa pridi in pokaži svoja dela. Delamo na filmskem področju. Imamo galerijo, ki je lahko kino, v kateremvrtimo svoje in tuje, amaterske in profesionalne ameriške in ruske, črne in bele dobre in slabe fHme. Lahko prineseš scenarij filma, ki ga hoče posnet, in se zmeniš za materiaL Lahko prineseš film, ki je že posnet, in se zmeniš za projekcijo. Lahko prideš in pokažeš svoja dela. (Imamo pa tud televizijo, iaj Na področju založništva tiskamo knjige. Če se ti odprte pot do velikih založb, potem Skucove založbe ne potrebuješ. Sicer pa pride in pokaži svoja dela. In imamo še sekcijo za literarne večere in odpiramo sekcijo za strip in še kakšno bi odprli, pa se ne mormo spomnt, in imamo gledališko sekcijo. Leži na tleh in čaka. Pridi in pokaži svpjo voljo do dela ali pa pridi in vprašaj, kaj se tle dela. Škuc, Stari trg 21, te je obvestfl in povabil k delu. VLjubljani, 15.9. 1980 ZaŠkuc Odbor za stike z ljudstvom. l.r. Glede na to, da je večji del možnosti za aktivno kulturo v Ljubljani popisan že z gostilnami, bistroji, točilnicami, pivnicami, barčki, pajzli in predvsem njihovimi veceji - se vaš aktiven odnos do kulture, vaše soustvarjanje kulture kaže predvsem v javnih vecejih omenjenih institucij za aktivno kulturo - se mi zdi skoraj nepotrebno pisati o ljubljanskih uradnih hramih kulture, kajti ti so, z redkimi izjemami, pasivni — se pravi, v resnici so obiskovalci pasivni ob njihovi aktivnosti. Pa naj bo kljub temu ustreženo zahtevi, ki ji seveda ne najdem pametnega razloga, da na kulturnih straneh TRIBUNE pišemo tudi o uradni kulturi. Naj torej začnem z možnostmi Vaše aktivne kulture. Prva taka možnost je kar to, kar trenutno držiš v roki. Aktivnost lahko izpričaš na dva načina: 1. Prepogneš list in ga scefraš na kar najmanjše možne koščke. Z drugimi besedami to pomeni, da ga raztrgaš. Vendar bo ta aktivnost navadno trošenje energije, v kolikor ne boš te aktivnosti aktiviral v našem uredništvu pred uredniško publiko, ki ti je ponudila roko. In če ponujene roke ne zagrabiš, lahko to pomeni dvoje. Prvič, da tvoja roka ne služi lastni funkciji (oziroma, da je neuporabna) in se lahko takoj resno zamisliš nad svojo brucovsko usodo; in drugič, da je prva možnost edino možna. 2. Drugi način pa je manj boleča in krajša varianta prvega načina aktivnosti. Brez okolišenja prideš na uredništvo in nam prodaš .svojo aktivnost. S tem profitiraš dvoje — si kulturno aktiven in ti je s to aktivnostjo vsaj delno omogočena (finančno) aktivna kultura v drugih institucijah za aktivno kulturo. V obeh primerih pa si se primoran pojaviti na uredništvu in s tem dokazati vsaj to, da zmoreš aktivnost premagovanja stopnic v drugo nadstropje. Druge javne hiše aktivne kulture v Ljubljani so poleg telovadnega društva Sokol iii društva za rejo mafih sodobnih živali še: 1. množica telovadno-plesnih društev od folklorno karakternih pa do utrgano jazzovskih. Naslove posameznih društev in klubov boste dobili pri njihovih agitatorjih, ki vsak dan med deveto in deseto uro dopoldne povsem neopaženi plešejo rumbo po Titovi cesti. 2. Nekaj pevsko-grlnih društev, ki omogočajo polno aktivnost glasilk tudi v nočnih urah, ko je na neposvečenih krajih taka aktivnost prepovedana. 3. glede disko klubov in podobnih plesišč, se brucke lahko pozanimate pri svojih kolegih iz višjih letnikov. Prepričan sem, da bo vsako vprašanje dobrodošlo. 4. Potem pa sta tu še ŠKUC in FORUM, toda možnosti aktivnosti so tam tako neizmerne, da se na tem mestu odrekam časti, da jih vsaj delno popišem in zato to prepuščam njihovim uradnim predstavnikom. 5. Ne nazadnje je tu še radio Študent, ki je ^rsaj v Ljubljani edini slušni radio, ki od poslušalca zahteva vsaj duhovno aktivnost. Poleg teh že obstoječih institucij za aktivno kulturo, pa lahko tudi sami arganizirate kako aktivnost. Od najbolj banalnih ansamblov za proizvajanje zvokov pa do društva za kulturno oblikovanje klinčkov za obešanje perila. Pri naštevanju institucij za pasivno kulturo si bomo pomagali s telefonskim imenikom SR Slovenije iz leta 1980. Glede na to pa, da omenjenega priročnika nimam pri roki, se z neprikritim navdušenjem odrekam mukotrpnemu naštevanju vseh mogočih gledališč, muzejev, galerij, knjižnic, koncertnih dvorah, domu Ivana Cankarja (ki seveda ni njegova, pač pa družbena last), kinodvoranam... in vam prijazno svetuje, da za omenjene inštitucije poiščete informacije v dnevnem časopisju in vsaj s tem udejanjite svoj aktiven odnos do njih. Kulturno uredništvo TRIBUNE še enkrat najavlja že najavljeni sestanek vseh bivših in sedanjih sodelavcev ter vseh, ki bi radi sodelovali za naprej. Omejitev ni, copate prinesite s seboj. Sestanek bo v sredo, 8. oktobra 1980 ob 15* v prostorih uresništva. Sicer pa so vsak dan odprta vrata ali pa pisemski nabiralnik za teoretične prispevke s področja kulture in umetnosti, poezijo, prozo, strip ... ter seveda tudi za prevode tuje literature in teorije. KAJ MORA BRUCKA VEDETI OBOOBJE NEPRILAGOJENOSTI Ogledate si lahko nekaj pesnikov s kostmi in kožo vred, odsvetujem pa mežikanje ali dvigovanje kril (bolje je, če nosite hlače), ker so ti Ijudje hitrega pogleda in še hitrejše roke. Ce pri Lipi niste srečali svojega najljubšega pesnika.ga lahko z gotovostjo zasledite v bližnjem Bifeju Vesolje, kjer zgrožen podpira steno in čaka prav na vas. Po nekaj hitrih rundah kubanskega belega ruma vas bo pot po vsej verjetnosti zanesla v enega najbolj razvpitih Ijubljanskih lokalov RIO, čeprav ste pri tem izpustile gostilni Koper in Mrak. V RJU boste z gotovostjo opazile vaše kolegice, ki se že bašejo s specialitetami z žara ali pa se naslajajo ob straniščni poeziji, ki si je tam priborila domovinsko pravico. Ker menim, da vam tistih nekaj belih rumov v Vesolju ne bo spodkopalo percepcije in boste zato z lahkoto odkrile ženski WC, vam citiram nekaj napisov, ki se bohotijo na moški strani. ,,Još 314 dana . .. dezertirat ču. Ko je juče srao ovde, da još danas smrdi za ubit. Joco, dali se me sječaš? Ti ne, a ja se te. Jao moje dupe. Sad se vidi, da u vama pesnički duh cveta, samo nastavite, klozetski poeta." Ker vas v tistem lokalu vztrajno nategujejo in vam odtrgujejo od pol pa do dva deci piva od merice, se preko treh orientirov-Plečnikovega hrama, Pod skalco in Viteza odpravite v staro L|ubljano, kjer domuje študentski kulturni center ali na kratko SKUC. Tega ne omenjam, ker bi tam lahko nadaljevale s svojim nacejanjem, temveč zato, ker si tam lahko nabavite hrano druge vrste, ki naj jo študenti pa tudi študentke vsaj nekajkrat Drage študentke prvih semestrov Ijubljanske univerze pa tudi tistih nekaj bradatih brucov, ki pa jim moji dobronamerni in poučni napotki ne bodo odkrili kaj bistveno novega Čeprav jih najbrž ne gre jemati povsem z levo roko, vsem skupaj torej nekaj prepotrebnih napotkov glede vašega nočnega življenja, ki je poleg spanja eno najvažnejših opravil vsakega vestnega študenta. Kot ste verjetno že prej vedele je hoja v gostilno, poleg pogledovanja v dno kozarcev ali steklenic, ena temeljnih obveznosti, ki jih visokošolski aii višješolski študij nalaga na ramena študentov. Res je, da se ta šport deli na več panog, katerih paleta sega od popivanja, žretja, krokanja, napajanja, žurov, pijank, hoje na večerje, plazenja po štirih, ležanja v jarkih, lokanja, pitja, brucovanj, spoznavnih večerov, praznovanj, obiskov vinskega sejma, spanja v državnih institucijah, turnej po lokalih, hitrih rund v stoječem položaju, počasnega nažiranja v parih (lahko tudi solo), poslušanja plošč pa do ostalih še ne raziskanih prvin. V historični preteklosti so bile te športne panoge v veliki večini primerov privilegij moškega spola, v današnjem času pa prihaja do korenitih sprememb tudi na tem področju, predvsem po zaslugi feministične alko sekcije, ki je zelo aktivna in je v zadnjih letih opravila pionirsko delo na tem področju, predvsem po zaslugi delovnega predsedstva te sekcije, ki že vrsto let deluje v nespremenjeni postavi: Margarita von Stamperle, Bocoljuba Štefančič in Taverna Suhogrlič. Margarita mj je povedala, da je letos geslo alko sekcije RUKN GA NA EKS in EKS VELA, MAGAR ZA DVA. Sicer pa moj namen ni propagandiranje alko sekcije, pač pa preprost pregled sposobnosti nekaterih športnih objektov, ki so vam v Ljubljani na voljo za tovrsne aktivnosti. Potrebna je precizna izbira lokala, glede na panogo, za katero ste se odločile. Zato predlagam sprehod po Ijubljanskih ulicah, da boste videle stvari, ki vas izpremene. Začetna točka našega sprehoda bo seveda Študentsko naselje, ali kot ga po novem imenujejo—študetski center. Že tukaj, na začetni točki lahko bistre bruculje ugotovijo, kako pereče je stanje na tem področju v Ljubljani, saj vam za zadovoljevanje teh osnovnih potreb nudijo samo en objekt, ki pa bo zaradi predvidenih podražitev izgubil del privlačnosti. Tako je. Najbolj nadarjene ste že ugotovile, da govorim o študentski menzi, ki je lansko leto zaradi krompirjeve mineštre in svinjskih rilcev izgubila tudi svoje najbolj vnete privržence. Na srečo pa si lahko takoj odpočijete oko, telo in namočite grlo ali napolnite premrle želodčke v gostilni Katra, kjer so študentke reden gost na menuju natakarjev. Gostilna predvsem slovi po svoji goveji župci zžlinkrofi, kalamari v študentskem švicu in bliskajoče hitri postrežbi. Žal je treba povedati, da zaprejo kuhinjo, kadar se jim zljubi in da po deveti lahko pojeste še vse, vendar samo v tekoči obliki, ki se ji največkrat reče bizeljčan. Malo stran je svetovno znana gostilna Marn. Tu si poleg pijače in jedače fahko privoščite tudi kroglo za balinanje, ki največkrat prileti v glavo. Priporočam še vljudno obnašanje do natakarjev, ker si v nasprotnem primeru naročilo lahko samo narišete. V neposredni bližini ŠC sta omembe vredni še dve krčmi, ki ju zaradi podobne ideološke usmerjenosti omenjam skupaj. Pri Čadu je zoološki vrt, ali prav narobe, pri zoološkem vrtu je gostilna Čad, kjer vam prijazni natakarji iz bratskih republik lahko ponudijo vse skrivnosti srbske kulinarike, vendar samo, če so pri volji in niso vstali na levo nogo. Kadar vstajajo na ostali dve nogi, so (navadno) precej boljše volje. Malo stran od ŠČ se lahko do pol ENIH ZJUTRAJzabavateob isti pijači in jedači vgostilni Vis. Ker smo s tem obdelali že skoraj ves zahodni del Ljubljane, si lahko privoščimo osvežujoč vrček piva na vrtu gostilne Lovec, ki nam ga bo prinesla brhka točajka. Lovec je odlična gostilna za začetno jutranjo dozo, ko pa zaradi zaužitega alkoholoa lahko gledate tudi preko ovinkov, se vam odpre čudovit razgled na gostilno Lipa, kjer lahko kdaj pa kdaj zasledite tudi Ijubljansko literarno srenjo, ki iz gostilne Lipa črpa prepotrebno življenjsko-vitalno snov za svoje delo. zaužijejo. V neposredni bližini ŠKUCA — študentje so že vedeli, kam je treba locirati srce slovenske subkulture — vam Ijubljanska gostinska mreža nudi obilo opojnih užitkov, ki jih veJja zaužiti v stoječem položaju, namenjeni so namreč hitrim stoječim rundam ob šanku. Razveseli vas lahko samo zakotna gostilna Pavla, kjer vam brhka Pavlica — hči prave Pavle — ne postreže ničesar več zaradi preočitnih znakov vinjenosti in križemgledega pogleda. Ljubljanski zrezek pri Amerikancu vas kanček streznL odsvetujem pa raziskovanje prulskih gostiln, ker so Jernejček irirod vrbo vse preblizu scalnine, Ljubljanice po imenu. V dnevnem časopisju s\ namreč lahko preberete, da vsak dan potegnejo pri zapornicah iz vode vsaj pet študentov, ki jih je požrlo prulsko močvirje. Trenutek še premišljate - drage moje bruculje - nato pa negirate Velb, Konobo in Rotovž ter se napotite v Vinske muštce, pri tem pa si ne morete kaj, da ne bi stisnile dva deci Ijutomerčana v Sokolu in Kolovratu. V Vinskih mušicah vas po njihovi stari navadi poskušajo napiti do nezavesti in potem izrabiti za kakšnim smetnjakom, vendar jim to ne uspe, ker ste v zadnjem trenutku z brinjevčka prešle na vermut. Ravno ko je žur na višku, vam povedo, da je ura pol enajstih in takrat žal zaprejo vse do sedaj naštete izžemalnice štipendij, čeprav so uradno odprte do enajste ure. Ko stopite na ulico, vas splošni tok, ki navdušeno drvi v kavarno Union — ta je na srečo odprta do polnoči — potegne za seboj in nemočno gledate, kako nekateri v silni vnemi, da bi dosegli zgoraj omenjeno kavarno, padajo, vstajajo, dobivajo peno na usta in nekateri kdaj pa kdaj tudi bruhnejo. Studentsko življenje je zares pestro, se vam zazdi, tedaj pa vas na Tromostovju nagovort neznanec in vam ponudi svoje večplastne usluge. Toda ne. Ve ste mlade in perspektivne in si želite moškega po vašem okusu, zato ga z dobro merjenim takaši udarcem zadenete v testise, da neznanec kakor pes namazan s terpentinom odbrzi neznano kam. Ta uspeh vas ne bi smel tako zavesti, da bi v Unionu spet prešle na brinjevec, čeprav bi zaradi rahlega zavijanja v želodcu to prav rade storile. V Unionu je že zatrpano in s težavo najdete prostor pri starejšem zakonskem paru. Steklenice, ki žvižgano po zraku, vas nenadoma ne motijo več. Pravzaprav se začudite paru, ki zgrožen zapušča prijetno izbico. Brez vprašanja prisedejo štirjemoški vkaterihtakoj spoznate stare bajte, \z ust jim smrdi, oči pa so podobne semaforju, saj se od večdnevnega popivanja svetijo v žolto rdeči barvi. Eden izmed njih vas začne nagovarjati, da bi vsi skupaj odšli v Stopoteko, kjer se še da dobiti kaj močnejšega. Občudovanje se meša z zoprnim občutkom smradu in manipuiacije in nekatereod vas že v prvem nasedete sladkim besedam ter se z rdečeokci odpravite v Disko klub. Te se takoj izkažejo za dobre mačke in veselje je delati s tako odločnimi deklinami. Najbolj odločne pa vztrajate v svoji pozi, dokler vas še tu ne začnejo metati iz lokala. Ko spet dihate sveži Ijubljanski smog in se še ne nameravate odpraviti na zaslužen počitek po temeljitem spoznavanju Ijubljanskih turističnih zanimivosti, se najpogumnejše izmed vas podate na zadnjo postajo, to je na železniško postajo. Med potjo se nekaj omahljivk odloči oditi na privatne zabave, ki jih je v tem času kot listja in piva. Sam pa se bom z neprikritimi simpatijami odpravil za peščico izbrank, ki nameravajo nadaljevati tradicijo študentskega izročila. Vreme je izredno ugodno, s tem menim, da še ni zapadel sneg in zato s hitrimi koraki sledite skupini pred sabo, ki zavije v Zimski vrt. Ker ste pri jeklenohladnih mizah in stolih med prvimi, se pravi, da še ni kričačev in razgrajačev in ker ste v kolenih še kolikor toliko stabilne, vam v bližnjem kiosku še privbščijo steklenico vina, če vam seveda znese, drugače pa se da tam dobiti tudi topel obrok in za najbolj zagrete — encijan. Svetujem vam, da ga izpijete kar se da hitro in pojeste kar največ, dokler se ne približa glavnina s svojimi nenasitnimi želodci. Ko ste — drage brucke — dosegle to stopnjo kulminacije, lahko nekoliko oddahnete. Na tem prostoru velja včasih napet vaša nežna ušesca in odpreti srce, vendar ne preveč na stežaj, da se vam kaj ne prikrade vanj. Mesto je slabo osvetljeno, jarka svetloba se.krade le od daleč in zato je dokaj pripravno za tesnejše stike, vendar nikoli in nikdar v smislu ALL THE WAY. Sem pa tja pribrzi v ta okoliš tudi kak obupan organ, ki pa tu deluje izredno bedno, kot ovčica, ki je izgubila svoj trop. Dogaja se tudi, da je ta ovčica zle volje in vas zato legitimira in če mu ugovarjate, vas tudi popiše. V skrajnih primerih se ta ovčica, ki je v vsakem primeru vaš zaveznik in prijatelj, spremeni v pošastnega volka ter vas s svojim avtom odpelje k sebi na žur na Povšetovo pet, kjer imajo posebej za žur prikladne prostore. Žur pa tam ni niti približno tak, kot stega pričakovale, drage moje bruculje. Pijače nimajo nobene, organi tudi niso več za stvar, kot je na začetku zagreto kazalo. Zato vam polagam na srce, da pustite organe tam, kjer so morajo biti. Ce se iz postaje vrnete praznih rok, hočem reči brez pridelka \n se nameravate še ponoči prikrasti v svojo sobo v Študentskem centru, vam svetujem, da ne čakate na štirinajstico, ker začne ta voziti šele okrog četrte ure zjutraj. Bolje bo, če se usedete na šestico in napravite tistih nekaj korakov peš Če vam korak zastaja in vijugate ievo in desno, žepe pa imate še polne cvenka, vam svetujem taksi. ki jih je tam okoli najti v izobilju. Če pa na postaji vseeno kaj pridelate, bo najboljše, da začnete naslednje informacije iskati pri pridelku, se pravi, moj vodnik tu predvideva čisto improvizacijo. Tako, drage moje bruculje in bruci. Če boste paizljivo sledh peščici teh nasvetov in napotkov, ki naj vam služijo kot nekakšer vodnik, se boste z gotovostjo lahko že takoj po začetku predavan vključili v spoznavanje kulturnih, turističnih im folklornil značilnosti Ljubljane. Poudariti velja, da je to samo ena iz mnogih možnosti, kajti začnete lahko kjerkoli, končalo pa se vedno na enem in istem mestu. Seveda sem izpustil iz s vojih napofT še obilo zanimivega, kadljivega in kar je še takih in podlobnih stvari kar boste čez čas nemara vedele bolje celo od najbolj ptoučenih. Vse je torej odvisno od vas samih, potrebna pa je raziskovaln<: žilica, raztegtjivost, smisel za improvizacijo, zdravje, dlobra volja in veliko vaje, da te dobrote odkrijete in uporabite ter s; tem krepite telo in duha. Ne nasedajte svarilnim klicem mamie, očeta ali kvazi prijatelja in vzemite vse, kar vam nudi novo,, študent življenje. Matjaž Potoi