ton-- mj zdai1 all pa, v«* poki; bin rad» aj!i rsto e 0 nvef Ji 0 iSj» llok je n# lav«* ■ Naslov — Address nova doba 8117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) BRADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE _ OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost In nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed- note more isto obdržati na častni višini. as Sernnri class Matter April loth, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917. Authorized March 15th, 1925. N°- 29 — ŠTEV. 29 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JULY 19TH, 1933 — SREDA 19. JULIJA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. ORUSTVENE in druge slovenske vesti t nem ,? e^0Vanje knjig; v glav-b0 ,j . u J- S. K. Jednote se lija ri])*0 V l)onedeljek 23. ju- :u,'jMletri,0 revizi-ii se bo vršila 1P ‘ seJa glavnega odbora. Iz -1 * noti- Stvu ^,a.Vneffa. urada je urednico" ciativni° poročilo> c,a -le ini' eč11 ^Kj ' *)rec"°g društva št. 6 fcfoadT splošnem glasovanju re^ekliea' . Predlog se je tikal « I:1 Jete na konvenciji spre- »»W“lucij« » M- Minne^a urada v mestu Ely, 2aklii|!0ta' Glasovanje je bilo *29 ,|C?n° Julija. Izmed 12,-0 'stoječih članov odra-Klasov.°d(le,ka se udeležilo v f H 2449 članov; od ligo ^ glasovalo za predlog 'i j ’ Pr°ti predlogu pa 1245. Hi 1^ ‘s'e^i> da je na 14. red-&rV?nc’J‘ sPrejeta resolucija ostaia nj° jednotinega urada P So c|r ) Veljavi. Pregled kako len v Va glasovala bo priob-i Prihodnji izdaji Nove Do- |ogu . JVe o iniciativnem pred-^ruštva št. 132 JSKJ so za-v današnji številki No-e- Morebitne razprave o , ^ *«ogu. ki bodo uredništ-^vnih')0S'atle’ se v smislu toza-Waie d°l°čb ne bodo več pri- Mi ^ ^"esotska društva JSKJ )roslavile 351etnico Jedno- ^9‘ -iuliJa z banke- °lskem avditoriju mesta knii; nedelj° 30- Juli-ia Pa s tfit0mrr'nna Sandy Pointu pod 2ly. Minnesota. * ■ ^tiote°S'aV° ^etmce J. S. K. Hav06 1)r'redi piknik lesno lUV ^v° štV Sob°t° 29. julija dru-r^ttn n ^ JSKJ v Canons- W' Pa- • 1 dan • ‘fedj . ln 55 istim namenom v p*knik društvo št. 40 ’ Pa. Shu ° St 26 JSKJ v pitts- °slavo -a’’ Pr*rec*i piknik v leljn ^dnotine 351etnice v V * 30- julija. vt0slavotl^Onu’ Wash-> se bo v 11 D>kniJedno^ne ^51etnice vr-Hli dru?tva št. 72 JSKJ ° 6- avgusta. '^eiie v S, ceslitke k 351etnici '° KSKrJedno^ prinaša Gladilo u ’ k' je last in uradno %e i8a ske K. S. K. Jednote, % ‘ julija. Urednik Mr. -lr% p0^a ^-Ucli nekatere za- ^fiote a^e lZ z8'0(I0Vine na' OlaVn ,e,lske y ^redsednica Slovenske v Je?e’ Mrs. Marie Pris-\ ^ijaz vyganu> Wis., poši-^ letjif11.6 ^€stitke in voščila "lci J- S. K. Jednote. f * „1? Vu ^0Ve Dobe se Je '■ltl -Vi oglasila Mrs. i ,0vich iz Frontenaca, aj^ikov .S„e mudi na obisku in • K znancev v Cleve- iz^-l!a je mnogo za' ailicne dežele sonč-> srf . * >-°v n° je dne 15- •iu' i'oia nton p evelandu> O., ro- \ v Br*- Ubič’ star 40 let’ % žaPuščaZlCah na štajerskem. strica S°progo’ v Chicagu «a u’ ^te,’ \ starem kraju pa A dvf sestri in ene-Viu v je Član društva ’ st- 173 JSKJ. U' ki ^ ij»' vf {0 ,ce v, edii'1 j. ii i>: >iKl>! n»' , oli1'1 A^a J 1 ydW' & S1 'Krt
    cC gd> sen1' ei1'*1 V/ irc*11 w fes"‘ ;v o. , y RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ADMINISTRACIJA v Wa-shingtonu ima velike težave z ureditvijo industrij na podlagi novega zakona. Nekatere industrije so zelo počasne s predložitvami pravilnikov o plačah in delovnih urah, pravilnike nekaterih pa je vlada že odklonila kot nepovoljne. Administracija se trudi, da bi se pravilniki uredili lepim potom in sporazumno, toda ni izključeno, da bo napram nekaterim trmastim podjetnikom morala porabiti strogost zakona. DRŽAVA OKLAHOMA je pretekli teden s splošnim glasovanjem legalizirala 3.2 pro-centno pivo. Oklahoma je bila dosedaj vedno strogo suha. Kot Indian Territory je bila suha po federalnem zakonu, zadnjih 26 let pa, odkar je postala država in prevzela ime Oklahoma, je bila suha po svojem državnem zakonu. Zelo značilno je torej, da se je prebivalstvo zdaj s splošnim glasovanjem odločilo za omiljenje prohibicije in legaliziranje lahkega piva. PREISKAVA poslovanja Guardian Trust banke v Clevelandu, O., ki se nahaja v likvidaciji, je prinesla na dan zelo zanimive ’ reči. Pred vsem so visoki bančni uradniki prejemali izredno velike plače, nekateri celo nad 100 tisoč dolarjev letno. Nekatera velika posojila niso bila skoro nič zajamčena in druga niso nosila nikakih ali pa zelo nizke obresti. Vložniki te banke, med katerimi je tudi nekaj Slovencev, so dosedaj dobili izplačan en procent na svoje vloge, 20 procentov jim je pa še obljubljeno. Guardian Trust Co. je bila tretja največja banka v clevelandskem okrožju. AVTOMOBILSKA industrija v Zedinjenih državah je od lanskega junija dvignila produkcijo za 104 procente, in produkcija se še vedno dviga. RASTLINSKI SVET ZDRAVSTVENO STANJE mesta Clevelanda, Ohio, je bilo za zadnjo polovico tekočega leta nenavadno ugodno. Umrljivost je znašala samo 10.2 na vsakih 1000 prebivalcev; za mesec junij pa je znašala umrljivost le 7.8. V Chicagu je znašala v zadnji polovici leta 10.1, v New Yorku 11.1, v Bostonu 15.1, v Baltimoru 13.9, v St. Louisu 13-in v Detroitu 7.5. hi VLADA v Washingtonu se je odločila, da licencira mlečno industrijo. S tem upa zasigu-rati far mer jem primerne cene za mleko in preprečiti previsoke cene pri prodaji mleka na drobno. Podjetnik, ki izgubi licenco, pa kljub temu nadaljuje z obratom, je po novi postavi podvržen kazni §1000 na dan. Licenciranja se bo vlada poslužila le pri industrijah, kjer ni mogoče mirnim in sporazumnim potom doseči pravilnika. I Na svetu brez rastlin ne bi mogli živeti niti ljudje niti živali. Vsa naša hrana prihaja direktno ali indirektno od rastlin. Žito, sadje, sočivje in zelenjava so direktni p r o d u k ti rastlin, meso, jajca in mleko pa dobivamo od živali, ki se hranijo z rastlinstvom. Celo za živalstvo v morju velja isto pravilo. Velike ribe žre jo manjše ribe, te zopet manjše in tako dalje, dokler ne pridemo do najmanjših ribic, ki se hranijo z mikroskopično malimi rastlinicami, ki plavajo na površju vode in dobivajo svojo hrano iz zraka in iz morske vode. Svet brez rastlin bi bil torej mrtva puščava in človek je za svojo eksistenco v naj ožji zvezi z rastlinstvom. To je nedvomno vzrok, da se večina ljudi ne more domače počutiti v krajih, kjer ni nobenega znaka o rastlinstvu. To je tudi vzrok, da po pustih mesecih zime tako zahrepenimo po pomladi, ko v prej spečem rastlinstvu zakipi novo življenje. Menda je xii rastline, ki bi bila čisto brez koristi za človeka, četudi morda le posredno. Žita, sočivje in razno sadje so sicer poznali že davni narodi, is-totako tudi les za kurjavo, čolne in stavbe, toda . neovrgljiva resnica, je,. da moderni človek vporablja mnogo ver’ rastlinskih vrst' za prehrano in druge življenjske potrebščine. Napredujoča znanost pa še vedni' odkriva nove rastline, ki so koristne človeku na en ali drugi način. Ne mine leto, da ne bi znanost odkrila v eni ali drugi rastlini kako zdravilno snov. V drugih rastlinah se najdejo druga koristna svojstva. Kdo se je, na primer, pred nekaj leti zmenil za znano ameriško rastlino “goldenrod,” ki raste po pašnikih, ob potih, po opuščenih poljih, sploh kjerkoli. Smatrali smo to rastlino enostavno za trdoživ in vsiljiv plevel, brez vsake koristi. Danes vemo, da vsebuje ta rastlina precejšnjo količino sirovega gumija in ni dvoma, da bodo rastlinski eksperti z izbiranjem in križanjem vzgojili iz tega plevela rastlino, ki bo dajala toliko gumija, da se bo pridelovanje izplačalo in da se bo v slučaju potrebe pridelal doma v Zedinjenih državah ves gumij, ki ga potrebujemo. Eksperimentirati je bil začel s to rastlino pokojni Thomas A. Edison, zvezni poljedelski department pa s poskusi nadaljuje. NASVETI ZA VROČINO V dnevih hude vročine je nemogoče ohladiti se popolnoma. Mogoče pa je odbijati učinke vročine, in Science Service nudi nekoliko umestnih nasvetov, kako naj se to stori. Za takojšnjo ohlajo: Vtakniti roke v mrzijo vodo do komolca ali pustiti, da jih tekoča voda oblije. Vsja kri v našem telesu se pretaka skozi roke vsakih nekoliko! minut. Zato, ako je voda mrzla, se telo takoj ohladi na ta enostavni način. Malo soli v pitni vodi: Drob-ček soli v vodi, iy jo pijete, pomaga proti vročini, ako morate težko delati z mišicami v jako vročem vremenu. Telo se tedaj toliko poti, da izgublja preveč soli iz telesa, in telo se utrudi celo do popolne onemoglosti. Ta izguba soli je baje vzrok vročinskih krčev, ki jih dostikrat trpijo rudarji, plavžarji in drugi, ki morajo delati ob neznosni vročini. Ohlajevalne pijače: Pijte hladno pivo, ledeni čaj ali limonado počasi. Pijače naj ne bodo premrzle. Mrzle jedi ali pijače, prehitro uživane, utegnejo kvariti prebavo. Sploh zmernost v jedi in pijači in počasno uživanje pijač je pravilo, ki velja za vse leto, zlasti pa poleti. Ohlaja potom izhlapevanja: Mrzla kopel je najboljša za ohlajen je, pa naj bo voda toliko mrzla, kolikor morete prenaša*-ti. Nato naj se telo suši brez otiralnice. Ko voda izhlapeva, odj-emlj.e vročini; .telesa in-učinek je resnično ohlajevanje. To je iz istega razlaga, da potenje ohlaja. Treba pa paziti, da ni prepiha, ko je telo mokro od vode ali potu. Drugače si človek naleze kak revmatizem. Primerna hrana v vročini: Hrana je gorivo, ki kuri telo od znotraj. Zato treba jesti lahke jedi v vročih dnevih. Zlasti je treba omejevati količine prote-jinskih jedi, ki dajejo telesu največ vročine. Glavne prote-jinske jedi so meso in jajca. Primerna oblačila: Ohlapna in porozna oblačila so primerna za vročino, ker dovoljujejo ohlapevanje. Tesna oblačila iz tesno tkanega blaga držijo vročo in vlažno plast zraka na vrhu kože. V vročini najboljša zaščita proti preveliki temperaturi telesa in vročinski kapi je ohlajevanje, ki je posledica ohlapevanja potu. Karkoli pospešuje to ohlapevanje, pomaga proti razvoju prevelike vročine v telesu. Iz tega sledi potreba lahkega, ohlapnega in poroznega oblačila.—flis. -------o------ SONČNA SVETLOBA UMETNOST BERAČENJA Svetovna depresija, ki je bolj ali manj težko prizadela vse sloje prebivalstva, se je izkazala kot zlata doba za profesi-jonalne berače in trampe. Ljudje so v teh časih mnogo bolj dovzetni za izmišljene pripovedke o veliki revščini in potrebi profesionalnih beračev, ker vedo, da res mnogo brezposelnih životari v velikem siromaštvu. Darovi so torej dosti bolj številni, četudi manjši. V resnici potrebni ljudje se navadno sramujejo beračiti po cestah in na vogalih, rajši trpijo revščino in pomanjkanje ali pa se obrnejo za pomoč na razne dobrodelne organizacije. Pocestni berači so torej po večini profesijonalci, ki so mnogokrat finančno mnogo bolj podkovani kot tisti, katere nadlegujejo. Direktno beračenje je sicer v večini mest prepovedano, toda profesijonalci se postavi izognejo s tem, da prodajajo svinčnike, trake za čevlje in slično drobnjav. Razume se, da malokateri darovalec “kupi” tako blago, torej je za “prodajalca” čisti dobiček vse, kar “iztrži.” Profesijonalni berači poznajo svoje prospektivne žrtve in malokdaj nadlegujejo velike, močne moške in drobne ženske. Iz izkušenj vedo, da take osebe navadno niso dobri prospekti. V Newarku, N. J., je bil nedavno aretiran neki" Tony1 Mi- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Sloveniji je sedaj 1069 občin. Po novem zakonu se morajo male občine, ki ne štejejo vsaj 3000 prebivalcev, združiti z drugimi. Le v gorskih krajih ali kjer bi to zahtevali posebni razlogi, smejo občine'šteti tudi manj kot 3000 prebivalcev. Velika skala se- je utrgala na Starem gradu nad Kamnikom in se privalila po strmem bregu v dolino. Padla je na neko hišo v Podgori in razbila precejšen kos strehe. K sreči je zadela ob debeli zid, ki je skalo zadržal, dobi! pa je pri tem precejšno razpoko. Ko se je skala valila po bregu in lomila drevje in grmovje, so vsi mislili, da je potres. Sreča v nesreči je bila, da je padla na zid, sicer bi prebila strop, padla v sobo in napravila še večjo škodo. Zdaj so v skrbeh, kako bi veliko skalo odstranili z dvorišča. VSAK PO SVOJE PRAVILNIK za premogarsko industrijo, ki je bil predložen vladi v odobritev, določa za premogarje minimalno plačo $5.00 na dan, priznanje UMWA unije in pravico pogajanj potom unij. To so pogoji, za katere so se premogarji borili leta in leta toda le z delnim (Dalje na 4. strani) Po vsej vzhodni polovici Zedinjenih držav raste kot ple^ vel nekak divji grah, ki ga ljudstvo imenuje “devil’s shoestring,” znanstveniki pa “crac-ca virginiana.” Znanstveniki so opazili ,da se čebele in druge žuželke ogibljejo c v et j a teh rastlin in so začeli preiskovati. V koreninah tega divjega gra-ha so našli snov “rotenone,” ki je najbolje sredstvo za uničevanje različnih mrčesov. Dosedaj so dobivali to snov od nekih rastlin v Vzhodni Indiji in v Južni Ameriki, ter je bila vsled tega prilično draga. Teh par vzgledov dokazuje, kako vsestranska in bogata je zakladnica narave in kako malo jo še poznamo. Navadno mislimo, da nam e-lektrična žarnica daje zelo močno svetlobo, toda v primeri s sončno je ta svetloba zelo šibka. Vsako leto se v tej deželi proda 350 milijard električnih žarnic, toda vse te žarnice skupaj bi mogle razsvetliti manj kot eno kvadratno miljo zemske površine tako svetlo, kot jo o-svetljuje sonce. Na vsak kvadraten čevelj prostora bi morali namestiti najmanj 16 navadnih električnih žarnic. o------------ OBISK IZ CONEMAUGHA V uredništvu Nove Dobe se je dne 18. julija oglasil Mr. Ciril Rovanšek iz Conemaugha, Pa., član društva št. 213 JSKJ. Njegova soproga, Ella Pristov-Ro-vanšek; ki je bila prva tajnica omenjenega angleško poslujočega društva, je umrla pred nekaj tedni. siak, ki je leta in leta na cestah tega mesta ponujal mimoidočim svinčnike. Neki dan pa se je možu zahotelo praznika, napil se je žganja, v pijanem stanju ga je aretiral policist in na policijski postaji so pri preiskavi našli, da.je imel v svoji umazani suknji zašitih S32,-917. S-tem je bila njegova beraška karijera vsaj v 'tistem mestu zaključena in mož je lahko šel v penzijo. V New Yorku se je mladi profesijonalni berač Tsavales poročil, ne da bi bil svoji ženi povedal, kaj je njegova profesi-ja. Nastanil se je v modernem stanovanju v Brooklynu ter vzorno vzdrževal svojo ženo in dom v vsem komfortu. Imel je dovolj finih oblek in dosti denarja. Ženi pa ni na vse povpraševanje nikoli hotel jasno povedati, kako dela denar. Zato mu je nekega dne neopaženo sledila in ga našla na nekem vogalu, kjer je kot “slepec” beračil. V Londonu na Angleškem je dalje časa v boljših nočnih zabaviščih nastopal kot premožen trgovec neki Eugene de Vere, ki je bil vedno brezhibno oblečen in dobro z denarjem aložen. Končno je policija slučajno odkrila, da je premožni trgovec podnevi John Stichell, ki si je podvil eno nogo za pas, krevsal ob bergljah in beračil kot invalid iz svetovne vojne. V Londonu so tudi gotove izposojevalnice, kjer si ženske, profesijonalne beračice izposo-jujejo male otroke, da s pomočjo istih beračijo. Plača se od otroka od ure ali od dne. Nekaj dobe matere ali. stariši posojenih otrok, nekaj pa posredovalec. Cim manjši je otrok, tem dražja je “najemnina.” Znani so slučaji, da so beračice na ta način priberačile $5, $10 in celo do $25 na dan, “najemnina” pa jih je stala največ 80 centov. Fašistični režim je pričel v zadnjih letih na Krasu graditi več vodovodov. Tržaški listi, ki poročajo o teh javnih delih, odkrito poudarjajo, da je positalo oskrbovanje kraških krajev z vodo v zadnjem času problem velikega političnega zlasti pa vojaškega pomena. Načrte za te gradnje so napravili v gradbenih uradih pri goriški in tržaški pokrajinskih upravi, denarna sredstva pa je za dosedanje vodovo- .kraljeviča zopet beli možiček in ga vprašal, kam je namenjen. Kraljevič mu je povedal, kako in kaj ter je delil z mežičkom svojo malico. Ko sta pojedla, sta šla v starčkov grad, spet jima je prišla naproti bela mačica, jima se laskali in postregla z jedjo in pijačo. Sedla je peleg kraljeviča in ko jo je ta pobožal po hrbtu, se je ljubeznivo pritisnila k njemu. Po jedi je skočila mačica na tla in odšla. Vrnila se je pa takoj in prinesla kraljeviču lešnik. Beli možiček mu je rekel, naj lešnik vzame in nese domov. Odpravil se je in ko je prišel domov, sta bila prinesla oba brata tudi že vsak svoj košček prelepega platna. Ko je kralj odprl lešnik, je bilo v njfm ječmenovo zrnce in ko je še to prelomil, je bil notri košček platna ki se je bleščalo kakor svila in je bilo krasno tkano. Toda oče ni maral še izročiti svojega kraljestva najmlajšemu sinu, zato je dejal: V tretje gre rado; pojdite še enkrat vsi trije v svet in kdor pripelje na dom najlepšo princeso, bo imel kraljestvo.” Tedaj so odšli bratje od doma in zgodilo se je tako, kakor dvakrat poprej. Ko je najmlajši povedal belemu možičku svojo nalogo, in sta prišla v grad, je dejal možiček: "Odsekaj mačici vse štiri noge in glavo.” kraljevič S3 je branil in je rekel, da ne more ljubi mačici storiti kaj žalega. Možiček mu je le prigovarjal, da naj stori, kakor mu veleva, da bo vse dobro. Kraljevič je položil mačico na hlcd in odsekal eno nogo. Tedaj je tako zagrmelo, da se je i\iša stresla, kraljevič ss pa neznansko prestrašil. Ko se je zavedel, je videl, da ima mačica namesto tačke človeško nogo; zdaj je vedel, da je bilo tu nekaj začaranega. Tedaj je odsekal naglo še druge noge in glavo in prikazala se je najleiiša princesa, kar jih je kdaj videl svet. Tudi beli možiček in vse kar je bilo v gradu še začarano, se je spremenilo. Kraljevič se je poročil z lepo princeso in jo peljal na dom k svojemu očetu. Ta se je zdaj moral vdati in odstopiti sinu svoje kraljestvo, ki ga je sin združil še s kraljestvom svoje neveste. (“Mlacfb Jutro.") ---------O---------- ŠALE ZA MALE Mihec se pelje prvič v svojem življenju z železnico. Ves navdušen stoji ob oknu in gleda ven. “Ali ti vožnja ugaja?" ga vpraša očka. “Zelo. Veš, očka, tako je, kakor da bi gledal knjigo s podobami, samo listov mi ni treba obračati.” Kmet Kupnič se je vrnil iz mesta in poklical svoje otroke. “Poglejte, otroci, kaj vam pošilja stric Efrim.” Otroci so pritekli in oče je odprl majhen zavojček. “Kako lepa jabolka!” je vzkliknil Vanja, mlad fant šestih let; “kako so lepo rdeča.” “Ne, to ne bodo jabolka,” je dejal Sergej, najstarejši sin. “Poglej lupino, kakor bi bila s puhom pokrita!” “Breskve so,” je dejal oče. “Takih sadežev še niste videli; stric Efrim jih je vzgojil v cvetličnjaku, ker misli, da uspevajo samo v vročih krajih. Pri nas dozore res samo v cvetličnjakih.” “Kaj je to, cvetličnjak?” je vprašal Volodja, tretji sin, “Cvetličnjak je veliko poslopje, ki ima steklene stene in streho. Stric ga je zgradil, da mu solnce greje rastline. Pozimi pa ga ogreva s pečjo, da ni premrzlo.” “Ti, žena, vzemi največjo, a druge štiri so za vas, otroci,” je dejal nato. “Nu, kako so vam teknile?” jih je zvečer vprašal. “Tako sočne, slastne so,” je dejal Sergej. “Koščico sem zasadil v loncu. Morda požene, da bomo imeli breskev v izbi.” “Morda boš dober vrtnar,” je odvrnil oče. “Že zdaj misliš na sajenje.” “Meni se je tudi zdela tako dobra,” je dejal najmlajši Vanja, “še mamo sem prosil, da mi je dala pol svoje. Koščico sem pa vrgel stran.” “Ti si še premlad,” je rekel oče. “Vanja je zavrgel koščico,” se je oglasil drugi po letih, Vasilij. “Jaz sem jo pobral. Trda je bila. Razbil semjo in dobil v njej jedrce, ki je bilo kakor mandelj, le bolj grenko. Svojo pa sem prodal za deset kopejk. Več tako ni tila vredna.” Oče je skomignil z rameni: “Zgodaj se začenjaš pečati s trgovino. Ali misliš kdaj postati trgovec?” “In ti, ne poveš prav nič?” se je obrnil oče k Volodji. “Ali je bila tvoja breskev dobra?” “Ne vem,” je odvrnil Volodja. “Kaj? Ne veš?” se je začudil oče. “Ali je nisi pojedel?” “Nesel sem jo Guši,” je odvrnil Volodja. “Bolan je; povedal sem mu, kaj si nam povedal o teh sadežih, toda on jo je samo gledal. Dal sem mu jo, pa je ni maral, Tedaj sem jo pustil pri njegovem zglavju in zbežal.” Oče mu je položil roko na glavo in dejal: “Dober in priden si, Volodjai” -------------------O--------- MUMBLE ANDGRUMBLE Manica: PREZIRNI KUŽA Kuža “Čuri” je bil zelo P0?®*^ svoj košati rep, ki ga je easily ^ lekofik' metlo zavihtel po zraku. Bil I , pričan, da je vsled svojega reP j jrnar lepša žival na svetu. ji »tim0 Pri tisti hiši so imeli tudi kPz.% ®e$ot( kor pa veste, je koza skoraj d<;ce ^ j na ^ repa. Na svojem zadku ima k' , [ada g| “štucek.” In ta uboga kozica J ^ n,jy čestokrat predmet Čurijevega ’sikd0 vanja. Vedno se je zaletaval m ^ svojim strupenim jezikom. ^ 1,1 odde je bila pametna in pohlevna >n ; molče potrpela. (f Nekoč se je koza pasla po vrtn’jj» pa je sedel na pragu. Spet nul žilica miru in začel je po svol* navadi zbadati pohlevijo žival: ^ “Pet Sl “Ali te ni sram, hoditi po vrIU'^Pis brez repa?! Poglej mene! SeI11’ (Vroč vse drugačen gospod!” ^ . ay*tti Komaj je kuža to izrekel, le P' i n‘ ve skozi vežo močan veter in ^ L Se na vrata tako hitro, da sicer urni * j ,rat pi mogel še ob pravem času odss° ^ tako je konec njegovega repa os ‘ Ieta vrati in podboji. . ^ ^ * t< Čuri je strahovito zacvilil ,n ,(j Sp0n nor začel bežati z okrvavljenim Inn po vrtu sem in tja. •.£ ,e raz Pomislite, ta košati rep, ves ^ ponos, na, zdaj pa odščipnjefl- »an bolečine—! ^ Sodi “No, zdaj imaš menda dosti! , ^njo. se pa kaj takega ne mora priPe Se' 1 rekla koza in mirno mulila trav'0’ , nar , al bo -----------O----------------- Jože Kovač: ^ajjn PISMO p - a V* ’ tal fanta iz predmestja fantu rw ‘° žen Dragi— Sm radi bi Ti pisal veselo pismo, Pikn saj je pomlad in naš čas. !^av Toda pomladi je tako malo pri n‘1"’ Pfosj tako brez nad J- P je naša pomlad, _ da prave pomladi sploh občuti11 Mo »a Iz sivega kamna naša je cesta, sive so hiše, nikjer ni drevesci le sirene fabrik in hrup tega in košček neba—to so vsa naša Vanj štrlijo visoki dimniki fa*jr^ Iz njih se v pomladno nebo v® črn in gost se vlači počez in f j' - Mi smo pod njim. .j tj.' 1 Vidiš, tako nihče ne ve za P01” ;jjln8 ne za nebo ne za solnce. J™* er i Pa' sem se spomnil zdaj natfi J°r ki zunaj na vasi živiš, ■ (e !rre ’ pa sem se spomnil na Tvoje tfa ^ ^ Ji kjer solnce lahko kar v roke '°' 6 na polja, kjer žito lahno valovl’j oth na potok, kjer vrba v vetru ŠU111^ |. na Tvojo prostost in zeleno p0111 ’ veš, dragi vaški moj brat, . si1’; pa sem še bolj se zavedel te z‘c*ov’ • • k pa sem na moč si zaželel Tvoji11 |£ji »Ij^j pa sem sedel za mizo, da Ti ^ 0 pfj pismo, ,j o* da Ti povem, da pri nas pon«2 tili nismo, j 5,' to aa nihče pri nas ne ve za p0 Jf Sj*e: ne za nebo ne za solnce ne cV ^ Glej, zaradi cvetja naj Ti tole 5 kn saj smo že blizu poletja, ^ , 8o* pa do sinoči nisem še videl n cvetja. ||Vfaj In še sinoči sem našel ga ’je i v blatu j1 bo v obcestnem ,pri< jarku. c-„ Dragi, ^ al! b( zdaj pač razumeš, zakaj T> P 1 v< Tvojo poljano: _ seif> 'n pod tem črnim dimom fabflK *vj spomnil Tvojih dobrav, cV/ Tvojega polja, ki je pisano s °; nastlano— . .0/ (lcil pa sem Ti želel poslati svoj s‘vl v Tvojo pomlad, . t/ $ , Tvoj predmestf 'k . ________________ —- d , • ft k ta k' “Mamica, sanjalo se mi Ie’ jU. ■ se peljal z veliko ladjo po ? homa nas je zajel vihar in Pgia'{i v vodo. Bil sem moker od peta ... Ah se moram danes mu umiti?” . ta S 11" ------------------------------- ’k? Se S s Pr "ie. p* , > a), s K Lis K Jk K Na’ r^a si Par ■ lm! da vk “kaj ii Par d !“Pet v n'ce so Po! leti “Look! Look what I caught—a snake!” he shouted, rushing into the camp where Father was lying in a hammock reading. ‘It’s a snake! A snake!” But Father wasn’t in the least frightened. On the contrary, he laughed. “Why, Johnny,” he said, “that isn’t a snake—it’s an eel!” And then he explained the difference and showed Johnny how to take an eel off a hook, yet keep him from tangling the line—a difficult task. But Johnny hoped he would catch no more eels—they looked too much like snakes to suit him! Mumble and Grumble both said, Horrid old butter and bread; Leathery steak, Poor-folksy cake, Biscuits as heavy as lead. Ugly old jackets and hats; Miserable mattress and slats; Narrow old door, Crooked old floor, Stupid old baseballs and bats. Suddenly up to the sky Everything started to fly; Up went their flags, Boxes and bags; Mumble and Grumble said, “My!” No place to sit or to sleep; Nothing on which they could weep; Nothing to eat, Bitter or sweet— Oh! but their sorrow was deep. Hard as their trouble may seem, It happened—but just in a dream; They opened their eyes In happy surprise And ate all their oatmeal and cream. They smiled and they didn’t complain Of breakfast, boots, hats, house or rain; They both felt so glad For all that they had, They never once grumbled again! WS( ed TO^ID S3 toocJWou/o ~fo riarlsesinrrtp crvyots. thins^ fhrzf /^p cou/cJ r&jse fo&Q <3 lot o/ hopa Se 'ri{ 'Sai s •MB Melase,,,'. ®HEBOYGAN, WIS. Par vreti,- ° Sasa 'n bom sku' Hill™ im, da P° slovensko napisati. "a v koš Uredn‘k bo vrgel tega Par (infrf0-2^0 sPrernenl):vo vre- !oPet vroče621^6’ par dn‘ Potem ,en> niceso-;„ ’ lako’ da vse lepo raste. & Ej^S” “"n"'10 do'gčas zdaj, ko se je :i 'nianio *1° ,e tako prijetno tam. . jUPtinio etno šolo, da se malo S* >„poS bi> dabi mogla -ti v i" kri' 1)3 svetn m°i rojstni kraj. ieS ‘at|a Jia ,OVno razstavo v Chicago Ls»<* !mlive8a’vidir ta^ se gotovo mn°8° 'vadi1 do drup / j. a mislim, da bi še ‘ud, rad šel. - Pozdrav Iku JskjTtricam v mlaciin' fr Maky alice podržaj, _^^društvo št. 82 JSKJ. N se nekni-r. »ELMONT, PA. 0Pisih N oglasim v mladin-Vr°č kot i°Vt'^°'3e' Mesec julij ni |raviiti ^ J,e illr|ij, zato se lažje n< več i 'sanju. jn rcječih jagod »Senam hk iih brali' Pa boljši 'rat Pravi e!a,°' Naša mama nam ^ako so a je slišala v starem 'eta 18«oSjar’ *iudje prerokovali, ^ teh ie.-L bodo najslabši sP0niniia V ko k'*0 tako slabo *1 res u’. j so stari ljudje pra-e fazrnerp -°u se v‘di, se bodo de->°g0Vn f lzb°ljšale. dan jn . tukaj v Exportu dela 80 iobin m°j oče dela. Tudi So. Tak116^2 b‘'° treba štraj- Tudi ° ‘marno vsi bolj vesele .narfl oh‘mali smo t)oIi veseli, b°lje ^ojfši časi. Se bo- ^a nič *°ali« ker brez denarja !*% fi' i?eli vsakoŠtVi JSKJ in SNPJ sta . \tak0 d/° en piknik v prosti L ženske vi se mal° zabavali. ii0n,il odir vrv’ sta se dvema ?Hehat |‘.peti s čevljev. To te>ik0; in e.ll.m> da bi bilo še kaj ^av „ tako vesele družbe. ir°sirn katerega obe- di ■ p°2 but [ r IS “I6 mine has been »re We m°nths. tcl play> we help my eHs. | , °rk. I like to feed er mp ,0pe that all the sister bers of our SSCU are JANE SKUFCA (age 11), ^ No. 36, SSCU. 2Ubi| sem „ , MORLEY, COLO. Wlogo m nkrat, da bom za mla-v sici jn °lVe Dobe napisal pravil Pravila !lletu’ katero je nam %0 °biiub0 i*7ra ,mat.L zdaj bom ek0- ‘zpolniti. Torej, po- (j c sta '• '!lT|etičaIVe'a starček in starka, VžJ5a- Neko Una hiša ie sta!a >« vra. Opravil 1 Zlmskega dne se li. i. a' z but. v g°zd po drva. Ko n neriadnmaro 'n Počival na neki ir!n’ dobro3 fa.sIi*al glas: “Reši u.'del in : Plačala!” Starček ni drug„e vPrašal kdo kliče, to-> dobr„ ?dgovora kot: “Reši itf 0 skm*3 M°ž nato • ?vif2a6ledal°’- na kateri ’e pre) i.'ficL0 v kola-16 v kotanji velijo 'o. t vPr;iŠT 1' • iVlal0 Prestrašen Pičil ača riT . j mu bo dala za Wteb°ni!’>e’ odgov°rila: “Ah, (jr(| ^ J ^ j ^•a ,Po svettia* da t° ne gre in da l'. C?0v°linaPravice.iskat' Kača 'e bii sta h 'n zaeela sta poto- N kP.ive2an0s1nke,,08raie’ h ka’ 1 tamv • nj> in sta ga ®,e' ' aeoSDoHa).dela- Odgovo življenar,a’ da pride in ga 6 Sr 8a ie uhIC mu ’e trdo delal o1 "bijeVež delaf;al’ Zda' ko ie star sVe> f' Ka* > se je pa odločil, llas2PlačuSa nato reče: “Vidiš, ki i.naPrej j % LU(Ji caVr*13 sta do stare Siesto edai t ’ da pride kdo m ’ko : služil ,e> da je vse živlie- ar-tvn Star in :°,emu gospodarju, ^ Ptavi^a, gae.poraben za lov in ika5a ga le pa zapodil. “Vi- !i^0vat,ato ^udilaj°v^0> svet ■ 1 druge °d mene ne moreš . Plačila kut da te K kjs!a šia > ?*a it!.11 ie ^aPrej in srečala sta le5'etka ,m sta n Zno Pozdravila in Se^C^ien.. Starec ie Nič,,61 s kačo Vedal vso s'tnost, 'aiSa je8a ^dniCv’6 pristavil- da hie starčk , t ! nlegovi pravil* Vse ? Zanj ' "a »ho zaše-St °koši /.v..razsodila, če ji R fŽek je h‘-Hh ima na P— « rC> eku obliubil in nato hS> S\da bo ona pra-'e' da gred!r?et0rn in ka Ho J} kača i - naza>> da vidi vležp1(3ejo tja ^i?1? pod kame-Sa^ 0 v V k°tan. lisica kati S9’ liS S6h Podrl0’ da se sodniji! Pa ie „ .stih- Kača je lc6t ?Va*‘ skal am'8n'*a starčku, ioiNica ‘° storit preišnie me-k,ti n podkar'! ln kača je bila tarnati ken,°1rn- Ko ie za-k°liko let je mo- : ief! epa ozicJ n ie rtu. it "■! 'Oji ■tu,k: :m f* fd ■M koči” ifi m & nj^ i l> v# ni'5’ li i, ;8, es'JJ br«Kr ill' MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members t." ®ze. *1 iila®’ of i>, l|oth, eh ift bi jeC jdi k, lad’ ; f° 80: J£l< it' , * it) t’fi] i #>j gia’ A Nbl rala ležati pod skalo, jo je lisica vprašala, koliko let. Kača je odgovorila: “Sto in sto.” Lisica pa pravi nati: “No, pa bodi še sto in sto!” Starec je nato odšel proti domu, ko je še prej naročil lisici, naj pride po kokoši ob jutranji zori. Ko je mož prišel domov, ga je^žena vsa razburjena vprašala kod je hodil toliko časa. Starček ji je vse po pravici povedal in tudi dostavil, da bo ob jutranji zori prišla lisica po plačilo, namreč po vse kokoši. Žena pa je jezna menila, češ, da lisica naj le pride, da bo že dobila svoje. Vzela je debelo palico in čakala vso noč do zore. Ko je lisica prišla, prijazno dobro jutro voščila in povedala, da je prišla po obljubljene kokoši, jo je starka začela udrihati s palico, da je komaj živa ušla v gozd. Vsa raztepena in krvava je jokaje tožila: “Da, tako svet plačuje!” VICTOR' SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ. -------O--------- LEBANON, PA. DEAR EDITOR: Thanks for the two-dollar check. It was a pleasing and appreciative surprise. 1 am going to write about the “Old Furnace” of Cornwall, Pa. It is the pride of Cornwall and also makes the town more popular with the tourists. CORNWALL FURNACE The Cornwall furnace, now located within the limits of the now celebrated Cornwall Ore Mills, on Furnace Creek, in Lebanon County, five miles south of Lebanon, was built in 1742 by Petsr Grubb, who was a son of John Grubb, a native of Cornwall, England. John Grubb emigrated to this country in 1692 and in 1707 Peter was born at Marcus Hook. The ore mine from which ore was taken to be used in the old furnace was discovered in 1756 by Grubb. This ore was rich and abundant, hundreds of feet deep and mixed with silver, copper and other minerals. During the Revolutionary War, under the supervision of Curtis and Grubb, both colonels in the Continental army, cannons, shot, shells and stoves were cast at Cornwall furnace. Twenty-four cannons were delivered to Washington’s army at Philadelphia. Some were rejected and now stand on the mansion ground, which are opposite the furnace. Thousands of people have seen these relics. From 1746 to 1856 Furnace Creek furnished the power to run the blowing apparatus of the furnace. Besides the furnace there was a copper shed and a charcoal storehouse. Iron was then produced by the coal blast method, with charcoal as the smelting agent. The furnace was one of the first plants of its kind developed in this country and is reputed to be the oldest intact. This furnace, properly known as the charcoal furnace of Cornwall, was taken over by the state of Pennsylvania together with two acres of ground and has been open as a public park. An attendant in charge will conduct visitors through the plant, giving the history of its operation and show samples of the products of its day. I hope that many members of the SSCU have the chance to visit this place. I think that it will be worth the time. JOSEPHINE MEZE (age 14), No. 159, SSCU. 0--------------- STRABANE, PA. DEAR EDITOR: First of all I must thank you very much for the dollar check I received, I was very glad to get it, since I had been wondering how I could go out to the. picnic at Presto, Pa. I had no money, so I decided to write to the Nova Doba, hoping to get a prize. My next worry,was how I was going to get there, but I got a ride from my sister and her husband. I had a very nice time and I was glad to meet Mr. Terbo-vec at the picnic. Lodge No. 149, SSCU, is going to have a picnic and dance on July 29. I would like to see you come. The weather is very nice and warm. We had rain last week and it did a good deal for the gardens. Everything is green again. We had company July 1 from Cleveland, O. Our visitors were Mr. and Mrs. Frank Zigman and their daughter, Mr. and Mrs. Fabec and the latter’s sister. Frank Zigman is a brother of Mrs. Ludvick and John Zigman. They had to leave the next day because Mr. Zigman had to go to work. I liked the speech Mr. Terbovec made at Presto, Pa., very much. I haven’t much to write about this time, and again I want to thank you for the check Many of the children would like to join the SSCU, but since their fathers are I not working they can’t. When their fathers do return to work they will become members of No. 149, SSCU. I will close now with best regards to all members and the editors of the SSCU. ANNA MARIE STRLE, No. 149, SSCU. \ 0--------------- VOCABULARY STORY Ely, Minn.—Jennie was a termagant but precocious child of 12. She was eke dextrous in contention with her sister as being ubiquitous with lacerated clothes and hanging untied latchets. Sometimes her cognition was a lacuna because of her intense craving for the big things of life such as prestige, probity and priority. She had the proclivity to procrastinate her duties because of the privy of becoming Amer- ica’s most opulent woman, but this was never to be. Monday morning Jennie awoke with a sore throat, but because she came from a less than mediocre family, nothing was done about it. The cold became prolific and so America’s future lady died. It is only the wealthy that have the greatest chance toward more wealth. Now use your dictionary to get sense into this story. AMELIA PETERNEL (age 15), No. 2, SSCU. --------------o-------- STRABANE, PA. DEAR EDITOR: My thanks for receiving your check cannot be expressed in words. I did not write with the expectation of receiving a prize, but just the same I am very happy. A minstrel show was held by the SNPJ lodge No. 589 recently. It was a success and the actors are to be complimented for their splendid performance. That it was enjoyed by all was shown by the remarks the people made and also by the recalling of a number of the performers for an encore. I know that there are a large number of boys and girls in the juvenile department, but one would never know it by reading the English page. Since we get our letters in only once a month, it seems to me that we all should be more determined to see a full page of contributions. All should consider it a duty to write to the Nova Doba. We are given the privilege of writing, but we disregard this fact. There are only a few who write letters, and these are always the same faithful ones. Let’s see how many will write the next time. Let every one make it his or her aim to write a letter so that we can fill our page. 1 know that it is summer and we are inclined to be lazy,” but it doesn’t take much time or effort to send in a little article. We must show everyone that we juveniles are alive and full of pep and that we really are interested in our lodge activities. I am in Cleveland now and if 1 get the chance I would like to visit the office where our wonderful Nova Doba is printed. I am closing with the hope that I will see jome response from the younger members. ELIZABETH KRESS, No. 149, SSCU. 0---------------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: This is my first contribution to the Nova Doba. I will tell you of my em-barrasing moment. One night last week we had an awful storm. It was lightning and thundering all evening and I went to bed at 10 o’clock. Sleep didn’t come to me because I can never sleep when a storm is raging outside. 1 lay awake for about a half hour. Suddenly I looked up toward the ceiling and I saw a tiny speck of light behind the curtains. I jumped out of bed, put on my kimono in a hurry and ran down the stairs, shrieking, “There's fire on the ceiling. won’t sleep upstairs in that room again. Fire! Fire!” My parents became alarmed and ran up the stairs in their night clothes. Perhaps the electric wires were on fire. We imagined all sorts of reasons how a fire could start. My father pulled aside the curtains. Lo! he saw a firefly flying around. We laughed so hard that we couldn’t stop. It surely was a good joke on us, on me especially. This will be a lesson to me and I’ll never go to bed again without shooing out the fireflies. REGINA M. KUHAR, No. 120, SSCU. ---------O-------- CHICAGO, ILL. Precej temni oblaki se zopet dvigajo nad našo še ne preveč naseljeno vasjo Clearing, toda ne pomenijo več toliko, kot so pred dvema tednoma, ko so opravili svoje delo pustošenja. Vihar in burja sta lomila drevje in podirala slabe stavbe; toča je pa zbila vse cvetje in zelenjavo. Naš otroški vrtnarski klub se je lotil gojenja cvetlic. Na naši cesti ni mnogo hiš, toda je veliko otrok. Vsi skupaj smo izkopali en prazen lot zemlje za našim vrtom, kjer smo sejali in sadili cvetlice. Bili smo drug drugemu ne-vošljivi, da bi kateri imel več in lepših cvetlic, pa smo začeli krasti in presajati cvetlice in jih hiteli zalivati. Ta medsebojna nevošljivost je obrodila mnogo najlepšega cvetja, da smo vsi lahko napravljali velike šopke za prijatelje v mestu. Toda vsa naša medsebojna nevošljivost ni napravila toliko škode kot pol* ure trajajgča burja s točo. Čeravno živimo v Chicagu, kjer se vrši Century of Progress mednarodna razstava, si te svetovne razstave še nismo ogledali. Ata nam je obljubil, da nas pelje tja drugi teden. Videli pa smo ameriške zrakoplovne tekme, ki so se vršile v Chicagu, nedaleč od našega doma. Starši so bili pa toliko srečni, da so jih lahko opazovali z Grand Standa. Bila je tako velika množica gledalcev, da naša stran mesta še ni videla kaj takega. Kaj si vse upajo ti drzni letalci! Pa tudi ženske letalke so bile vmes. Opis vsega bi bil pre obširen. Naše šolske počitnice še ne bodo kmalu končane, to zaradi pomanjkanja denarja v šolskih skladih. Že letos smo si morali kupovati papir in druge šolske potrebščine sami. Tistim učencem, ki niso mogli kupiti, so pa uči teljice pomagale s tem, da so kupile stare premične slike in nam drugim učencem računale po 10 centov za “show.” Kdor pa ni plačal, je moral pa po več stokrat pisati kakšno besedo. Predno končam, moram še povedati, da je jako zanimiva zadnja izdaja Nove Dobe, ki je izšla za 35-letnico J. S. K. Jednote. Veseli me po slikah izpoznati vse glavne odbornike JSKJ, posebno vas, g. urednik. Drugi so vas imeli morda že priliko poznati prej, jaz sem pa šele tri leta v tej deželi zvezdnate zastave. Zlasati bi vas ne mogla drugače kot bolj proti ušesom. (Oprostite, saj tudi moj ata tako pravi in dostavlja, da mu je mama lase populila.) Upam, da ne boste vrgli tega dopisa v koš, ampak boste imeli potrpljenje z njim, ker je moj prvi. Vi pa nam še kaj več povejte o svojih doživljajih na potovanjih. Tudi jaz rada čitam, ko je vse tako lepo v slovenščini povedano. Mi smo doma s Spodnje Štajerske pa malo bolj čudno govorimo slovensko. Zadnjič sem mojemu bratu povedala, da “bottle” se imenuje po slovensko “flaša,” vi pa ste mu popravili in napisali “steklenica.” Mislim, da je treba tudi tani v višje šole hoditi, predno se nauči človek pravilno slovensko govoriti in pravilno zapisati slovenske besede. K sklepu pozdravljam vse mlade čita-telje in tudi vas, g. urednik. Kdo ve, kdaj bo kakšen dopis od nas mladih či-tateljev v odraslem oddelku! Še enkrat: pozdrav vsem! MARY ANN RADEFF (13 let), društvo št. 104 JSKJ. EXPORT, PA. Prosim zopet za mal kotiček v našem glasilu Nova Doba. Prav lepo se zahvalim za nagrado, katere sem bil deležen zadnji mesec. Bil sem je jako vesel, saj sem je bil tudi potreben v teh slabih časih. Torej, hvala g. uredniku in vsemu glavnemu odboru JSKJ! Naša druga mati JSKJ obhaja letos svojo 35-letnico. Voščim ji še mnogo let in mnogo uspeha. Ko bo drugikrat obhajala 35-letnico, bo že 70 let stara. Takrat bom jaz že čez 50 let star, ako dočakam. Novic tukaj ni posebnih. Premogov rov v Exportu obratuje vsak dan. Tudi moj oče dela. Kar čudno se nam vidi to, tako da kar skoro vsako jutro vprašam mamo, kje je ata. Odgovori mi, da dela. Prej je bil skoro dve leti doma. Sicer jih je še mnogo doma, ker še ne morejo dobiti dela. Možje hodijo gledat za delom dan za dnem, pa le redki ga dobe. Meseca septembra bo ;meIa Zveza društev JSKJ za zapadno Pennsylvanijo svojo sejo tu v naši'Beli dolini. Upam, da bom takrat tudi jaz lahko šel poslušat, da se kaj naučim, ker bom kmalu prestopil v odrasli oddelek. Pozdrav g. uredniku in vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku' RUDOLPH SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ. EXPORT, PA. Po žalosti pride včasi tudi veselje; tako se je zgodilo pri meni. Zadnji teden sem bila žalostna, ker sem zamudila ter nisem nič napisala, toda ko sem dobila v roke zadnjo številko, sem videla, da še nima mladinske priloge, sem bila zopet vesela. Takoj sem se spravila na delo, da bom napravila uredniku nekoliko sitnosti z mojim dopisom. V prvi vrsti se moram zahvaliti za nagrado, ki mi je jako prav prišla. Letos obhaja naša druga mati J. S. K. Jednota 35-letnico svojega rojstva. Voščim ji, da bi obhajala še 50-Ietnico in stoletnico zdtava in cveteča, kakor je sedaj. Mnogo se piše o piknikih, ki h prirejajo naša društva v proslavo 35-letnice JSKJ. Tu pri nas pa je vse nekako tiho. Upam pa, da se kmalu obrne na bolje, ker kolesa industrije se že bolje vrtijo. Pozdrav vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku, vsemu članstvu JSKJ in seveda tudi g. uredniku! MARY M. SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ. o------------—- A SOLDIER Lebanon, Pa.—I didn’t know what to write about, but my sister told me to look around for material. So I did. But to no avail. Then my father said something about going to the soldiers’ band concert at Mt. Gretna. So the idea of a soldier struck me. How I would appear in a uniform with a top sergeant at my back. And how the top sergeant would always look at me when I wasn’t at my best; it seems that all top sergeants have the same characteristic, that is, always finding fault with the recruits. How I would attempt to gain enough weight to be a soldier, and how I would eat eggs and milk. But, alas, before long I soon got tired of even thinking of being a soldier. My home looked more ihviting than ever. FRANK MEJE (age 12). o --------------- LEBANON, PA. DEAR EDITOR: thank you very much for my prize of two dollars received for last month’s article on the “Old Furnace.” I was very much surprised, and deposited my two dollars in a bank. I may need money going to high school this coming term, for work is very doubtful, although Lebanon, with a population ot 25,561 out of 41 of the principal cities of the state of Pennsylvania, ranks 25th in value of production. Lebanon had begun early in beginning a way of remarkable waterways in the 19th century, which I will tell you of. Begun by William Penn as a canal in 1690, incorporated by the Legislature Sept. 29, 1791, first operation in 1811, abandoned by reason of War of 1812, reorganized as Union Canal and relocated, work again was started in 1821 and completed in 1827, the year of the opening of navigation on the completed canal, 37 years after actual work on it had been begun and 65 years after its survey. It had a length of 89 miles, from Middletown to Reading, had in its course a tunnel near Lebanon 729 feet long before the canal was enlarged. It was then reduced to 600 feet and was the first canal tunnel in the United States, bored and blasted through solid rock. The Alpha of Tulpehocken, a boat built at Myerstown, was the fiist boat to pass over the canal and through the tunnel, and Alexander Ramsey, later noted as a statesman and governor of the Territory of Minnesota, accompanied that first boat through the tunnel, which was Tuesday, June 12, 1827. The. following is taken from the Lebanon Observer: “On last Monday all the citizens of this town and vicinity had the chance to see the first boat, the Alpha, come up the Union Cana! from Tulpehocken, and remain over night at North Lebanon. The following morning it passed through the tunnel. “Thus was signalized the completion at last of this wonderful waterway 137 years after its first inception. The canal at once became, and for years remained, a great traffic lane, but declined in trade slowly year by year after 1858 on account of the opening that year of the Lebanon Valley Railroad from Reading to Harrisburg, that line tapping the same sections as the canal traffic, so much so that by the year of 1884 the canal was without any trade and in the fall of that year the last boat passed through it. “One of Lebanon County societies preserved this project by erecting a boulder weighing 30,000 pounds standing on a foundation of cement and stone weighing an additional 20,000 tons and embedded in a foundation for a depth of 18 inches over the top of the tunnel aside of the public road passing over the tunnel to hill church. This cement block is about eight feet square, while the visible part of the boulder is about that high and about six feet across. The bronze tablet placed upon the boulder measures 30 inches square and is inscribed with a profile view of the tunnel entrance at the top, under which the following words appear: ‘Directly beneath this hill is the old canal tunnel, the oldest in the United States, originally 729 feet long and cut through solid rock.’ “Union Canal connects the waters of the Susuqehanna River at Middletown with those of the Schuylkill Navigation Co., two miles below Reading.” I wish that all the S. S. C. U. members would have a chance to visit Lebanon and all her wonderful sites. This tunnel is about two miles from our house. JOSEPHINE MEZE (age 14), No. 159, SSCU. IZ URADA GL. TAJNIKA Posojila na certifikate načrta “AA” in “B” cd 18. maja 1933 pa do 30. junija 1933 Loans Granted to Members Insured Under Plan “AA ’ and Plan “ B” From iVlay 18, 1933, to June 30, 1933 Dr. št. Št. cert. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount 1 34447 j 100.00 1 34687 25.83 1 34688 23.79 1 34702 11.71 1 34690 46.57 1 34705 46.88 1 34697 31.96 1 34700 46.95 1 34696 42.73 1 34703 68.71 1 34698 100.00 1 34693 49.08 1 34701 42.50 1 34704 58.68 1 34691 9.63 1 34699 28.70 2 34449 50.00 2 34448 50.00 2 34723 135.00 2 34707 25.00 2 34720 50.00 2 34712 50.00 2 34716 15.64 2 34709 17.85 2 34714 50.00 2 34710 50.00 2 34722 18.44 2 34717 50.00 2 34721 30.00 2 34706 50.00 c> 34726 17.11 2 34725 25.00 2 34715 48.30 2 34713 15.78 2 34719 15.53 2 34718 50.00 2 34724 25.00 2 34711 25.00 2 34708 14.54 3 34450 . 30.62 3 34451 100.00 3 34727 53.56 3 34728 65.29 4 34730 55.55 4 34729 21.25 5 34733 66.59 5 34755 12.49 6 34103 18.34 6 34460 23.44 6 34464 44.67 6 34452 65.73 6 34457 17.70 6 34463 46.63 6 34462 51.94 6 34513 46.85 6 34465 38.68 6 34454 69.32 6 34456 49.38 6 34459 83.85 6 34466 15.64 6 34453 92.47 6 34458 69.91 6 34455 62.81 6 33252 24.84 6 34736 89.65 6 34738 53.43 9 34467 13.18 9 34471 23.00 9 34470 6.46 9 34469 9.01 9 B-296 6.18 9 34468 2.75 11 34472 40.69 12 34740 28.70 13 .................. 34741 51.22 15 .................. 34475 4.50 10 .................. 34478 48.83 16 .................. 34476 27.19 16 .................. 34479 56.17 16 .................. 34480 41.30 16 .................. 34477 16.09 16 ................... 34746 42.50 16 .................. 34744 20.19 16 ................... 34750 2.73 16 ................... 34745 25.56 16 ................... 34742 30.62 16 ................... 34743 29.11 16 ................... 34751 1.36 16 ................... 34747 65.32 16 ................... 34749 27.82 16 ................... 34753 8.40 16 ................... 34748 16.76 18 ................. 34755 70.34 18 ................... 34754 60.84 20 ................... 34762 50.00 20 ................... 34758 40.55 20 ................... 34761 21.12 20 ................... 34759 43.73 20 ................... 34760 50.00 20 ................. 34756 80.85 20 ................... 34763 50.00 20 ................... 34757 50.00 21 ................... 34481 24.53 21 ................... 34766 50.43 21 ...........i 34764 40.5S 21 ................... 34765 92.50 25 .:................. B-195 19.18 25 ................... 34920 37.89 25 ................... 34767 21.60 25 ................... 34768 56.17 25 ................... 34769 35.80 26 ................... 34487 41.77 26 ................... 34485 9.65 26 ................... 34482 25.04 26 ................... 34484 10.95 26 ................... 34486 29.10 26 ................... 34770 25.54 26 ................... 34772 17.21 26 ................... 34771 22.80 29 ................... 34490 26.38 29 ................... 34494 61.26 29 ................... 34493 11.41 29 ................... 34491 56.03 29 ................. 34488 • 86.84 29 ................... 34492 14.54 29 ................. 34489 13.86 30 ................... 34499 63.90 30 ................... 34496 63.65 30 ................... 34495 56.17 30 ................... 34500 63.43 30 ................... 34501 11.72 30 ................... 34497 40.55 30 .............:..... 34498 63.43 30 ................... 34777 58.68 30 ................... 34773 33.45 30 ................... 34776 34.12 30 ................... 34781 45.17 30 ................... 34780 54.39 30 ................... 34782 63.09 30 ................... 34778 48.83 30 ................... 34779 19.88 30 ................... 34774 77.07 30 .................. 34783' 65.13 30 ................... 34775 53.43 31 ................... 34784 20.34 31 ................... 34785 16.73 31 ................... 34786 28.95 31 ................... 34788 53.18 33 ................... 34503 60.84 33 .................. 34502 19.53 35 ................... 34791 84.04 35 ................... 34789 9.01 35 ................... 33700 69.59 36 ................. 34507 14.78 36 ................... 34512 53.77 36 ................... 34506 21.60 36 .............1..... 34505 73.12 36 ................... 34510 64.04 36 ................... 34516 66.07 36 ................... 34521 49.20 36 ................... 34504 71.46 36 ................... 34511 61.26 36 ................... 34517 30.07 36 ................... 34520 40.55 36 ................... 34518 60.84 36 ................... 34509 44.53 36 .................. 34508^ 30.07 36 ................... 34793 26.68 36 ................... 34795 37.48 36 ................... 34792 45.64 36 ................... 34794 97.50 36 ................... 34519 46.88 37 ................... 34539 36.90 37 ..................B-34514 8.60 37 ................... 34542 8.73 37 ................... 34526 23.76 37 ................... 34532 81.02 37 ................... 34531 31.71 37 .................. 34530 40.10 37 .................. 34529 30.70 37 .................. 34534 9.99 37 .................. 34525 25.56 37 .................. 34533 10.29 37 .................. 34541 17.06 37 .................. 34523 16.41 37 .................. 34535 48.83 37 .................. 34540 63.43 37 .................. 34524 67.80 37 .................. 34538 89.65 37 .................. 34536 63.43 37 .................. 34537 51.37 37 .................. 34527 34.80 40 .................. 34552 89.61 40 .................. 34552 31.95 40 .................. 34544 13.18 40 .................. 34545 57.80 40 .................. 34546 38.76 41 .................. 34556 58.92 41 .................. 34553 32.18 41 .................. 34555 43.30 41 .................. 34799 78.17 42 .................. 34558 72.91 42 .................. 34557 40.58 42 .................. 34801 58.31 43 .................. 34560 46.91 43 :................. 34559 48.83 44 .................. 34802 24.69 45 .................. 34563 45.00 45 .................. 34564 35.15 45 ................. 34561 8.91 45 ................. 34562 60.48 45 ................. 34803 20.34 45 ................. 34804 50.00 50 ................. 34806 13.64 54 ................. 34809 14.58 55 ................. 34565 36.15 55 ................. 34566 56.17 55 ................. 34252 2.75 55 ................. 33810 14.42 55 ................. 34567 1.72 55 ................. 34256 22.26 55 ................. 34570 7.71 57 ................. 34813 6.48 57 ................. 34812 16.93 58 ................. 34571 25.04 61 ................. 33921 38.68 61 ................. 34268 «7.49 61 .... 34269 100.00 64 .... 34572 21.28 66 34573 6.02 60 .... 34578 27.72 66 34575 9.40 66 ..... 34576 30.42 66 34574 2.73 66 .... 34820 17.42 6d .... 34822 80.73 66 .... 34821 75.50 68 .... 34579 52.38 70 .... 34824 31.76 70 .... 34823 45.32 71 .... 34585 4.20 71 .... 34587 7.82 71 .... 34586 4.08 71 .... 34583 20.27 71 .... 34582 31.95 71 .... 34584 26.71 71 .... 34828 33.30 71 .... 34829 66.07 71 .... 34825 6.08 71 .... 34826 5.40 71 .... 34827 7.06 72 .... 34830 80.74 75 .... 34588 35.74 75 .... 34590 50.00 75 .... 34589 21.36 75 .... 34831 31.71 76 .... 34591 93.90 78 .... 34833 89.82 78 .... 34592 45.00 78 .... 34832 48.29 84 .... 34593 8.88 84 .... 34594 18.75 85 .... 34597 73.01 85 .... 34595 89.24 85 .... 34596 78.17 85 .... 34839 32.01 86 .... 34598 51.55 87 .... 34600 15.14 87 ... 34601 14.19 87 .... 34599 31.35 87 .... 34842 77.07 87 .... 34841 12.48 92 .... 34602 91.26 92 .... 34843 44.53 94 .... 34603 24.98 94 .... 34604 17.39 99 .... 34844 27.82 101 .... 34845 53.43 103 .... 34609 5.49 103 .... 34608 18.96 103 .... 34605 44.76 103 .... 34606 60.05 103 .... 34607 35.74 103 .... 34846 19.45 103 .... 34847 9.63 108 .... 34611 53.25 108 .... 34617 55.55 108 ...... .... 34614 16.93 108 .... 34616 42.50 108 .... 34612 5.70 108 .... 34613 51.51 108 .... 34615 29.45 109 .... 34618 36.73 10 .... 34619 63.14 10 .... 34621 46.13 10 .... 34623 72.91 10 .... 34624 52.81 10 .... 34620 79.87 10 53.43 10 .... B-171 9.85 110 — 34332 8.40 no .... 34053 16.82 110 33.47 no .... 34849 67.17 110 .... 34850 54,12 i 14 ...., .... 33956 16.77 14 .... 34856 32.74 114 .... 34854 37.36 114 .... 34858 53.70 14 .... 34859 10.80 114 .... 34853 10.32 114 .... 34855 42.03 114 .... 34852 53.43 114 .... 33957 29.05 116 .... 34627 19.88 116 .... 34628 36.89 116 .... 34864 37.69 116 .... 34863 89.61 118 .... 34629 99.34 118 .... 34866 95.56 118 .... 34867 38.53 118 .... 34865 6.04 120 .... 34869 6.23 121 .... 34870 48.29 122 .... 34632 48.33 122 .... 34631 15.52 122 .... 34630 33.84 123 .... 34633 21.28 123 .... 34871 23.06 125 .... 34874 28.00 125 .... 34922 16.66 125 .... 34872 24.69 125 .... 34873 90.72 126 .... 34875 58.84 128 21.53 128 .... 34637 7.71 128 .... 34636 16.42 128 .... 34640 61.26 128 .... 38.32 128 .... 34639 62.81 128 .... 34876 34.9S 128 .... 34878 24.60 128 .... 34879 16.11 129 .... 34880 48.03 129 .... 34882 13.64 129 .... .4 34884 15.98 129 .... 34886 13.92 129 .... 34881 25.76 129 .... 34885 14.32 129 .... 34883 13.45 137 .... 34647 25.26 137 .... 34643 25.68 137 .... 34648 5.11 137 .... 34646 16.32 140 .... 45.75 140 .... 34890 14.95 141 .... 34891 82!76 143 .... 34649 26.38 144 .... 34650 2.73 144 .... 34923 12.16 146 .... B-46 37.31 147 .... 34893 8.69 147 .... 34892 29.02 149 .... 34651 100.00 149 .... 34895 34.76 149 .... 34894 21.51 150 .... 34Č52 31.85 150 .... 34896 32.20 152 .... 100.00 152 .... 34653 69.91 152 .... 34897 93.90 154 .... 34924 10.88 154 ... 34900 83.37 154 ... 34898 5.49 154 ... 34901 8.56 155 ... 34902 27.67 158 ... 34655 12.74 159 ... 34056 2.73 160 ... 34903 8.71 IDalje na tt. strn.ni) r!r “JVonJa. 'Doha' GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Iz urada gl. porotnega odbora J. S. K. J. 26-33 Pritožba Rose Jaklich, članice društva sv. Štefana, št. 117 JSKJ, v Sartellu, Minnesota. Gori omenjena članica se pritožuje, da ni prejela bolniške podpore za njeno bolezen. Pove, da je imela veliko zdravniških stroškov. Zdravniku se je javila bolno dne 9. aprila 1931, društvu pa 4. maja 1931. Na zdravnikovem poročilu od dne 9. aprila je poročano, da je bila gori omenjena članica pod njegovim nadzorstvom do dne 8. junija 1931. Na bolniški nakaznici od dne 20. januarja 1932 pa poroča njeno društvo, da se je javila bolno dne 4. oktobra 1931. Vrhovni zdravnik naše Jed-ircte je pisal zdravniku gori cmenjene članice tri pisma. Prvič dne 23. januarja 1932, da naj mu da potrebne informacije glede bolezni gori omenjene članice, ni pa prejel odgovora na nobeno pismo. Vrhovni zdravnik je glede tega pisal tudi na gori omenjeno društvo in na gori omenjeno članico. Tudi glavni porotni odbor je pisa! gori omenjeni članici in ji svetoval, da naj gre do njenega zdravnika, da naj odgovori na pisma. Zadnje tako pismo je pisal vrhovni zdravnik dne 11. maja 1933, in glavni porotni cdbor članici dne 13. maja 1933. Vrhovnemu zdravniku in tudi glavnemu porotnemu odboru se ni zdelo potrebno še nadalje čakati za odgovor in za pojasnila. Glavni porotni odbor je razsodil soglasno, da se zgoraj omenjeni članici ni zgodila ni-kaka krivica od strani njenega društva, vrhovnega zdravnika ali glavnega urada v tem, da ni prejela bolniške podpore za njeno bolezen kot povedano zgcraj. Jednota mora imeti natančne podatke glede bolezni člana (ice), predno se more in sme izplačati bolniška podpora. i\i ?!< >\i 38-33 Priziv Andrew-ja Pečariča (Pecharich), člana društva Sloga Ljubezni, št. 167, Cie Elum, Washington. Gori omenjeni član se pritožuje potom njegovega društva radi njemu po vrhovnemu zdravniku naše Jednote odklonjene bolniške podpore od 4. februarja 1933 do 19. aprila 1933. Pobit je bil na prst dne 22. novembra 1932. Gori omenjeno društvo j n priložilo listine od drugih podpornih organizacij, iz katerih je razvidno, da je gori omenjeni član prejel tam bolniško podporo do 19. aprila 1933. Pri naši Jednoti mu je bila odklenjena bolniška podpora, za čas kot zgoraj povedano, zato, ker je zdravnik gori omenjenega člana poročal dne 1. aprila 1933, da je bil gori omenjeni član pod njegovim nadzorstvom le do 1. marca 1933. Istega dne poroča ta zdravnik tudi, da ČLAN TRDI, da ni zmožen za delo. Isti zdravnik ponovne poreča dne 15. marca 1933, da je bil gori omenjeni čian zmožen opravljati delo že več časa nazaj. Glavni porotni odbor je razsodil s štirimi glasovi, da se zgoraj omenjenemu članu ni zgodila nikaka krivica od strani naše Jednote v tem, da mu je bila odklonjena bolniška podpora kot zgoraj povedano. En glas je bil, da se mu plača bolniška podpora od 4. februarja 1933 do 19. aprila 1933, za bolezen povzročeno vsled zgoraj omenjene poškodbe. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve- tich, John Zigman, gl. porotniki JSKJ. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) r>a s kuhalnico, da prepodi krilato svojat, in ker je ni mogla doseči lastnoročno, je zalučala kuhalnico med kradljivce. Ti so se spretno izognili lesenega izstrelka, komandant škorcev pa je kuhalnico ujel in odletel z njo čez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike. Vsa družba pernatih tatičev pa se je spakovala in smejala na vse kljune. Po tej ponesrečeni ofenzivi se je straža strategično umaknila v kuhinjske zakope, kjer je k sreči našla eno rezervno kuhalnico. Po kratkem posvetovanju kuhinjskega štaba pa je bil sprejet predlog, da se zadnje kuhalnice nikakor ne sme izpostaviti nevarnosti škorčevih objestnosti, češ, da se gulaž v kastroli že sumljivo repenči. Prismojen gulaž pa lahko povzroči med slavnim občinstvom veliko pohujšanje, posebno če ga dobi na vilice junak mojega kalibra, ki je že sam malo “tako.” šla se je za to, da se reši gulaž ali pa črešnje, in glasovanje je izpadlo v prilog gu-laža. Zato sem se maščeval nad njim in drugimi kuhinjskimi dobrotami. In nič mi ni žal, čeprav so baje po ptičji ofenzivi ostala črešnjeva drevesa pusta in prazna, kot da jih je oplazilo vseh sedem egiptovskih nadlog. P. S. Če kdo najde ugrabljeno kuhalnico, naj jo odda na pristojno mesto; za nagrado mu je obljubljena metla. A.J.T. o------------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje Iz 1. strani) uspehom. Zastopniki premo-garskih družb so izjavili, da se bodo pokorili vladni odločbi. UGRABLJEN J A premožnih oseb v svrho izsiljenja odkupnin postajajo z vsakim tednom številnejša. Veliki butlegarji, katere bo bližajoče se ukinje-nje prohibicije pustilo na suhem, se oprijemljejo drugih “poklicev.” Proti temu novemu raketirstvu je nastopila zvezna vlada skupno z oblastmi posameznih držav. ZVEZNI železniški koordinator J. B. Eastman se je lotil znižanja izdatkov železniških družb, ki se nahajajo v slabih finančnih razmerah. V prvi vrsti priporoča, da se znižajo plače višjih železniških uradnikov, ki v več slučajih znašajo po 100,000 in nad stotisoč dolarjev na leto. OLJNI PARNIK Petrol je v noči 15. julija pričel goreti in se je potopil nekako 160 milj vzhodno od obrežja North Caroline. Parnik Gulfgem, ki je prišel na pomoč, je rešil 34 mož posadke, kapitan F. L. Sears in še dva druga moža pa so utonili s ponesrečenim parnikom. Kapitan je baje odklonil rešitev. PREDSEDNIK ROOSEVELT je na demokratsko organizacijo južnih držav naslovil telegram, v katerem poudarja, da je demokratska stranka dolžna izpolniti narodu dane obljube, kolikor je to mpgoče. Med te obljube spada tudi odprava prohibicije. Predsednik se zaveda, da so bile posebno južne države do zadnjega časa prave trdnjave suhačev in da mora tam zastaviti svoj vpliv za preklic 18. amendmenta. NAJVIŠJE SODIŠČE v državi Ohio je °hčutno klofuto suhačem z odlokom, da takozvana Mosierjeva postava ne spada pod referendum. Do-tična postava, ki je bila sprejeta v zadnjem zasedanju državne legislature, določa, da se v novembt-u volijo delegati za konvencijo, ki naj odloča o u-kinjenju 18. am(mdmenta. Z referendumom 80 želeli suhači zavleči konvencijo oziroma pra-1 Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 29 Za ugled organizacije Dolžnost vsakega člana katerekoli organizacije je, da ščiti njen ugled in da se po možnosti izogiblje vseh besed in činov, ki bi ji mogli škodovati materialno ali moralno. Prepirljiva skupina, ki vsak najmanjši notranji nesporazum ali sumnjo obeša na veliki zvon, ni nikjer in nikdar priljubljena. V vseh skupinah, v vseh organizacijah se včasi pojavijo nesporazumi, katere je treba rešiti, in škodljivi vplivi, katere je treba odpraviti. Včasi je v to svrho treba operacije, ki boli, toda blagom skupne organizacije je več kot interesi posameznika. Vsaka organizacija pa ima ustroj, potom katerega je mogoče notranje, takorekoč družinske prepire in nesporazume rešiti doma. Le v zelo redkih slučajih je res potreba kakšno umazano perilo prati na javnem trgu. To je navadno treba le v slučajih, če ustroj, ki je za to pripravljen, neče ali ne more funkcijonirati. Pri naših podpornih organizacijah imamo razne odbore, odseke ali, kakor jih včasi imenujemo, inštance, katerih naloga in dolžnost je rešiti nesporazume in odpraviti krivice, če se komu godijo. Take instance imamo pri krajevnih društvih in pri vrhovni upravi. Teh instanc bi se morali vselej v prvi vrsti posluževati, kadar domnevamo, da se posameznim elanom ali skupni organizaciji godi krivica. Šele, ako te inštance nečejo funkcijonirati in če imamo dovolj velik vzrok, smo upravičeni apelirati na javno mnenje članstva. Vselej, kadar se nameravamo poslužiti takega skrajnega sredstva, pa bi morali premisliti, če bo pričakovana korist za organizacijo odtehtala škodo, ki jo bo morda trpela na ugledu. Vsaka škoda boli, tod?, boljša je mala kot velika škoda. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da je končna korist za organizacijo mnogo večjega pomena za splošnost, kot malo zadoščenje za posameznika. Seveda, nikakor ni prav in nihče ne želi, da bi.se kateremukoli članu godila krivica, toda, kot že omenjeno, se večina takih reči lahko mirnim potom reši potom pristojnih inštanc. Kar se članstva J. S. K. Jednote tiče, je treba priznati, da se po ogromni večini ravna v gori navedenem smislu. Izjemo tvorijo le redki posamezniki, pa še tisti najbrž ne toliko iz zlobnosti, kot iz nepremišljenosti in nestrpnosti. Velika večina članstva sploh nima pritožb, a če jih kdaj ima, se zanese na pristojne odbore, da jih bodo rešili pošteno in pravilno, v smislu pravil in obstoječih razmer. Priznati je treba tudi, da velika večina članstva zaupa v zmožnosti in poštene namene svojih uradnikov in je pripravljena mnogo žrtvovati za materialno korist in za ugled J. S. K. Jednote. Lep dokaz, da' je temu res tako, vidimo v dejstvu, da se je toliko krajevnih društev odločilo z raznimi prireditvami proslaviti petintridesetletnico naše Jednote. Nekatera društva so to storila na lastno iniciativo, druga pa so nedvomno upoštevala tozadevno sugestijo našega glavnega predsednika, sobrata Bartela. Vsa društva, ki so take prireditve že vprizorila, ki so jih že prijavila, ali ki jih še bodo, zaslužijo ndkrito priznanje. To je pravi bratski duh, v tem se kaže ljubezen do naše organizacije, tako se dela za njen ugled v javnosti! Vsem tem društvom naj bo na tem mestu izrečeno javno priznanje, s pridruženo iskreno željo, da bi našla posnemovalce v vseh državah* in mestih, kjer vihra zastava J. S. K. Jednote. ----------o------------ VRTNARSKI NASVETI Najvažnejše vrtno delo v tem času je rahljanje zemlje in odstranjevanje plevela in pa seveda zalivanje, če primanjkuje dežja. Ta mesec je tudi pravi čas za setev endivije za presaditev, ko bodo rastline kakšne tri palce visoke. Endivije je več vrst, toda najbolj priporočljiva za jesensko in zimsko salato je širo-kolistna endivija. V juliju je mogoče še z dobrim uspehom posaditi zgodnjo sladko koruzo, zgodnji grah in hitro rastoči nizki fižol, ki nastavi stročje že v treh tednih po posetvi. Te vrste fižol je sploh priporočljivo saditi po večkrat, v presledkih par tednov, kar nam v ugodnih razmerah da okusno zelenjavo vse do jeseni. Zdaj je tudi čas za posejati sladko jesensko repo, belo in črno jesensko redkev, pa tudi drobno rdeč6 redkvico. Tudi vrtno korenje se še zdaj lahko poseje. Kumare, zdaj posajene, bodo hitro rastle in nastavile dosti sadežev, ki bodo pred jesenjo porabni za konzerviranje. Dozorelih sadežev seveda od take pozne posetve ne moremo pričakovati. Pomniti moramo, da kumare ljubijo gnojno zemljo, mnogo sonca in mnogo vode. Ta ali prihodnji mesec je priporočljivo napraviti potaknen-ce cvetlic lončaric, kot so geranije, fuhsije, roženkravt, begonije in slične. Mlade, iz potak-nericev vzgojene cvetlice bodo bolje prezimile kot stare. Po-taknence moranio vsaj prvi teden dobro senčiti in zalivati. vico ljudstva, da se pri volitvah izjavi, če odobrava prohibicijo ali ne. .V SANTIAGU, glavnem mestu republike Chile, se je pojavil tifusveč sto oseb j$ bolnih in nad 50 jih je umrlo. Vlada je proglasila obsedno stanje v mestu in se poslužuje vseh sredstev v svrho zatrtja epidemije. SVETOVNA ekonomska konferenca v Londonu bo 27. julija odgodena za nedoločen čas. Uspehov nima dosedaj pokazati nikakih in je dvomljivo, da bi jih imela pred odgo-ditvijo. LETALSKA AKTIVNOST je te čase na vrhuncu. Na svetovno razstavo v Chicago je preteklo soboto priletelo 24 italijanskih aeroplanov. Dvignili so se pred dvema tednoma v Orbatello, Italija, in so v vrstah krajših poletov dospeli v Zedinjene države. Zračno flo-tilo vodi zračni minister general Balbo. Po kratkem počitku odleti zračna flota nazaj proti Italiji. Iz New Yorka je preteklo nedeljo poletel preko Atlantika znani ameriški letalec Wiley Post. Dosegel je Berlin, Nemčija, v enem samem poletu in v rekordnem času. Od tam je poletel proti Moskvi. Dva litvinska letalca, Stephen Darius in Stanley Gire-nas, na poletu iz New Yorka na Litvinsko, sta ponesrečila nedaleč od svojega cilja in sicer pri mestu Soldin, Nemčija. Najdena sta bila mrtva v razvalinah svojega aeroplana. o---------------------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s prve strani) rok je prejemal denar marsikateri dijak, ki danes zavzema vidno mesto 'v rmšorn’ javnem živije-nju. Dolgoletni stiki pokojnega dr. Pavla šebeste s Slovenci so se začeli tedaj, ko se je oženil s Slovenko iz narodne rodbine Tomšičev. Revščina sobojevnika kralja Petra. V Sarajevo je prispel iz vasi Božič pri Prijedoru 90 letni Lazar Turudija, ki je bil sobojevnik pokojnega kralja Petra. V bojih v Bosni je bil tudi ranjen, na stara leta pa je ostal brez vsake pomoči v naj večji bedi. Starček komaj hodi in tudi vid mu peša. Rad bi v svoj domači kraj blizu Pakraca, pa nima nobenih sredstev za pot. V sarajevskih listih je izšel apel na dobra srca, da bi pomagala bednemu in mnogo zaslužnemu starčku. Razbojniki so obsodili in ubili svojega voditelja. Po Hrvat-skem Zagorju je dalje časa kradla in ropala predrzna veččlanska tolpa, ki se je podajala na roparske pohode tudi v Medmurje in proti Zagrebu, celo tja do Dugega sela. Orožniki so že pred več meseci polovili nekaj članov te družbe, najpredrznej-ši roparji pa so potem utekli iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča v Varaždinu, neki Ivan Bukovec pa celo iz kaznilnice v Lepoglavi. Ubegli zločinci so se spet združili in, kakor vse kaže, ustanovili zelo strogo organizacijo. Vodja razbojnikov je bil prej Dragotin Vrbanec, ki je bil tudi že večkrat ujet in je nedavno utekel iz varaždinskega zapora. Vrbanca pa so razbojniki najbrž osumili kake izdaje, po strogih pravilih razbojniške organizacije so ga obsodili in ustrelili. Po naključju je bilo te cini v gozdu najdeno njegovo truplo. Vrbanec je bil ustreljen v hrbet z revolverjem velikega kalibra, glavo je imel zavito v vrečo, čevlje pa sezute. Nad grobom so razbojniki na neko drevo obe--ili motiko, s katero so mu izkopali in zasuli grob. Uboj v sodni dvorani. Pred Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ara«1 Ely, Minnesota 111. GLAVNI ODBOR a) Izvrševalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn, j Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleve* Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. __,|i Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 018 Chestnut St., PittsbW^i Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Ir Cleveland, O. Dob b) Nadzorni odsek: ln r< Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. d 0 ,(l0\ 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleve^S 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh.' « 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., “ "lak 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. > to a] ----------------------------------------------------------------be, GLAVNI POROTNI ODBOR: an Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, "> tl 2. porotnik: VALENTIN OREHEK. 70 Union Ave., Brooklyn. «"• 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. . °eP; . -------------------------------------------------------------- Jednotlno uradno glasilo: JUve NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, °^y M - vi: ZDRUŽEVALNI ODBOR: „ . Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, Oj/ 'a 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., ftien 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. i ------------------------------------------------------------- r n Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Cbi^j how g itjj ^Ppl Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavn »** j ,, denarne poŠiljatve pa na slavnega blagajnika. Vse pritožbe in Pr^zJ1vl0v, ^ slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih čl»n ^ i ra zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo o* Oty tdravniktt- . 'nf0, Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in L- slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., v ^ Woj.J Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša ju^o8^]pj ^ ji varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibei alnejše podpore sv0*ici, Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amer1 ^ p hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ple^ r( piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani bel'e*. ^ neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednoi ^ ^ H] tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo labfco ^ skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. , Premoženje znaša nad (1,500,000.00. »j, Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000$* 0 f __________________________________________________________% j IZ URADA GLAVNEGA BLAGAJ^ ^ . “—;—;— „ Ji f°f > V mojem članku, ki je bil priobčen v Novi ^ marca, sem med drugim tudi prosil krajevne tajnike ^ ^ oziroma blagajnike in blagajničarke, da naj pri poš*U® | ’ štvenega asesmenta na glavnega blagajnika natančn0 keliko denarja pošiljajo za odrasli in koliko za rrda ^ delek. Da se to delo olajša, so bile iz glavnega urada f* ^ na vsa krajevna društva nove forme št. 115 za pošilja*1 ^ ja na glavnega blagajnika. Na dotičnih formah ie . ■ prostor, kamor naj se vpiše koliko pošilja društvo ^ skupni vseti, dalje je prostor, kamor naj se vpiše vS ^ h menta za odrasli oddelek in zopet poseben prostor ^ vsete mladinskega asesmenta. Društva, ki nimajo 3; cddelka, naj na dotičnih formal označijo, da ne 'fj nikakega asesmenta za mladinski oddelek. j V Kljub temu sem v maju in juniju dobil več ^ denarnih pošiljatev, glede katerih društveni uradnik1,^ ii) devnih formah niso nič omenili koliko denarja P°5 Ket. odrasli in koliko za mladinski oddelek. ^ °llr Denar moram naložiti na banko posebej ° posebej za mladinski oddelek. Ako mi društvo ne |f koliko denarja je poslanega za odrasli in koliko za .^j M>g poslužujejo novih form št. 115 in naj vselej označi J° .J °ftii nar ja pošiljajo za asesment odraslega oddelka >n J mladinski oddelek. Pravilno izpolniti dotično fortfl0 [ diSc stvar, meni in glavnemu uradu pa prihrani mnogo dda' y \ da bodo društveni urffdniki v bodoče to upoštevali« %t IH bom hvaležen. J Vse druge listine, ki se tičejo poslovanja med ^ Jednoto, naj se pošiljajo na glavni urad in ne na glaV^| N gajnika. Priporočljivo je, da se take listine pošiljaj0, "j 'Jy urad istočasno kot se pošilja asesment s pravilno V formo na glavnega blagajnika. Z bratskim pozdravom, .A 1 Louis Champa, gl. blagajnik ^ lh(. sediščem v Zemunu sta se zaradi kršitve posesti že dolgo časa pravdala kmeta Vojan Nesic in Srečko Mitrovič iz Umke. Te dni je bil proces zaključen, predno pa je sodnik razglasil razsodbo, je Mitrovič v sodni dvorani potegnil nož in zabodel z njim svojega nasprotnika, ki se bori s smrtjo v bolnišnici. Nenavaden vzrok beg'a iz kaznilnice. Iz kaznilnice v Sremski Mitroviči je pobegnil lani decembra neki Stepan Hilzin-ger, doma iz okolice Slavonske Požege, ki je bil obsojen zaradi tatvin na dve leti strogega zapora. Begunec se ni dosti skrival in je takoj zagrešil še hekf.j vlomov in tatvin, da so mu kazen podaljšali na pet let. Na vprašanje, zakaj je utekel iz kaznilnice, je odgovoril takole: “Dve leti sedeti v kaznilnici se mi ni izplačalo, ker bi se v tem času ne bil izučil nobenega ro- •1 n,u I#, . n. loll* 4 5# »bi* 5 I* Prom the Office of Supreme Treasurer article that appeared in the March 15 issue of Nova in ’ . re °n which should be written the amount applying Which *5°^ department; and further below is another line on ting lodge assessments in the bank I must specify Pplie- aPPhes to the adult department and how much Ift(licat juven^e department. If a lodge officer does not ho^ ^ ”°w much applies to each department I do not know inf0l.ni^S®gre8ate the total. Hence, in such cases, I had to seek l0n from the Home Office, necessitating a lot of extra °f its 0u, ° me and the Home Office, which already has plenty °Wn work to execute. *■ thi (W, s reason I again request lodge officers to fill out ftientj C y new forms, No. 115, when remitting lodge assess-atl^ to specify exactly how much applies to the adult To fjjjment and how much applies to the juvenile department, the completely the new forms is but an easy task for ■toe ah{jIVl<^Ua^ l°dge officers; yet, at the same time, it saves «inCei.ei Home Office a lot of trouble and a lot of work. I Or *fcope to see the lodge officers comply with my request, lc I shall be thankful. r 8ent^Cr business that deals with lodge and the Union should I sUgge *be Home Office and not to the Supreme Treasurer. 4N)e S!.eS*: ^at all such business be sent to the Home Office at t ortic f* te*su me that lodge assessments ar© sent to the Supreme "lit up P’ accompanied, of course, with the properly filled w forms. Brotherly Greetings, All, »a* nA %tiie }eJo> e f* Louis Champa, Supreme Treasurer. •Cl- ot P' k> "f osi^ e A ■athoij'’ Slavonic 11 1920° was organized a ’ after two attempts to \ fM°uP together. We held 1928, f. meeting on Sept. 7, SJlth e‘®ht members m Nee from St. Martin’s "■I $ ^ 1 °‘ and the addition He] members. Meeting t> at the home of Mr. J0se * ^ the Qi then secretary ^sejl ■ Martin’s Lodge, was Ji' lflK wa d'rman and the meet-'I'* i^efirš Ca^e(t to order. The , 6 locJo.VVete e^ected, name of ^erfVeIected. and plans Matt if° ^0^d a dance. ramer was elected s'Cf! prpeSlc*ent> Mary Balant Cretar"Sldent, Amelia Doles (:jle and Mary Hiti treas- f ^°8env, *easury was started n ^iti, when he do-’ and the St. Martin's H^e m ? Us$25‘ £ of for the remained year were iield at o/n ll0me and were in v fj 10 vice president. ^ 17 ()S„ c^ance was held on t!le same ye^r> and f«0fa Successful dance th ^ ^2q t'-L th6 lG ,°tficers remained I \v^tees. a change of Sh^'Velpn new members HK^6ll^ed and a ^ew were the lodge J°^Ph WvBUt during the t>;. t-i. ^ti took a trans- Martin's Lodge, power and gup_ )5j rjW;mgs were held at held two ^a11’ and the vc ' °_ dances during Poof]’ were both ?nded-the J1 to devise a Plan . -,!-o ^ 1 easury, as up to Urj’,;^'cle, .memb6r Paid any rp, bp j, asše'Ssments which - h' the Union. Off.-° and 1931, lodge; the | changed around, ie '"i M o Jei la\ 1? dr»! ,vr>el it? ;/ !i. ‘•Ki ■»F & W ,iK» VO)'0; A h jtfj iči < W m Happy-Go-Lucky o. j^^aPPy-Go-Lucky Lodge, leaving the same personnel holding different offices. We held no dances and" only one picnic, which was a failure, leaving us more discouraged than ever. • The year 1932 found us about ready to quit, but a few were still willing to make the best of it; we changed our meetings from the Domovina Hall to homes of different members, which changed the whole outlook. Meetings were better attended and a few transferred from the St. Martin’s Lodge, including Joseph Ujcic, who brought new life to the meetings and more courage to everyone. About this time the different lodges were grouped together to select a delegate to the convention. We were grouped with two other lodges and were lucky to have our delegate selected, which resulted in sending Joseph Hiti to Indianapolis to represent the three lodges. The year 1933 started out differently. Joseph Ujcic was elected president, the rest of the officers holding the same offices thfey held the year before, with the exception of Mary Balant, who is now recording secretary. The meetings So far this year were attended with more interest, and a greater number of members have been present than for quite a few years, and it really looks like a new start for the Happy-Go-Lucky. We are now planning to celebrate our fifth anniversary this fall and hope it will be a new beginning. The Happy-Go-Lucky Lodge for the past five years had a total of 27 members, eight were suspended and two transferred, leaving us a total of 17 members in the adult department and 6 in the juvenile. Mary Hiti. Too Late By Mrs. Evelyn Sternisha, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y. The room was very still. No sound but the buzzing of hundreds of flies above sticky dishes piled in a stickier sink. Even the clock on the dusty shelf above was silent. The usual dripping of the tap was stilled. Angeline sat as still as a statue. The baby in her arms was took weak from hunger to cry or gurgle and coo like a normal child. The other two, Thomas Jr., 3, and Mary, 5, were too frightened by the look on their mother’s white face to make a sound. Over and over again Tom’s cruel words, shouted at her from the door that morning after he had kicked little Tommy sprawling from his path, echoed through her brain. One phrase was ever clear. It stood out from the rest as if etched in her heart with letters of fire. “I wish you were dead,!” She tried vainly to excuse him. Thinking of the water and gas which was turned off because of non-payment, thinking of their hunger which nothing but the miracle of a job could appease, wishing she could see some way out, then suddenly it came to her—the way out. Tom’s step was light as he hurried home. He had found work at last. His feet fairly flew up the rickety steps that led to their tenement room. Angeline would,-.torgat his harsh words of the morning when she heard the wonderful news. The room was very still. No sound but the buzzing of hundreds of flies above sticky dishes piled in a stickier sink. Even the clock on the dusty shelf above was silent. And the welcome sound of quarrelsome children was missing. Then Tom saw it—the pitiful scrawled note on the table, written on a soiled bit of paper and held safe from a truant breeze by an empty sugar bowl. He read it again and again, then blindly, aimlessly fumbled for the door. It was morning again in the largest city in the world. In hundreds of homes, rich and poor, the morning paper was being digested along with coffee and toast. There were two items apparently unrelated. Drowns Self and Children The body of a young woman and three small children recovered from river this morning. Drifter Committed to City Hospital Man of about 29 years found wandering up and down in front of tenement house on C— Street. Does not know name or address. -------o------- Johnstown, Pa., Visitors Pathfinders, No. 222, and St. Joseph, No. 89, both SSCU lodges of Gowanda, N. Y., have joined forces to stage a SSCU Field Day, which will be held Sunday, July 30, at Mentley’s Grove. A baseball game between the senior and the English-conducted lodges will feature the Field Day. Various contests will also be held: fat men’s race, egg race for ladies, tug-of-war for the men, horseshoe pitching, pie eating contest, cracker contest and other races for the children. Pathfinder girls will play against some local softball team. The Beacon Melody Pilots of Cleveland have been engaged to furnish the music, and many Clevelanders are expected to make the trip to Gowanda on July 30. Anne Govednik, nationally known breast stroke swimmer, will compete in the national A. A. U. outdoor swimming championships to be held at Jones Beach, Long Island, N. Y., the latter part of this' week. Miss Govednik, a resident of Chisholm, Minn., placed sixth in the International Olympics held last year at Los Angeles. All traveling expenses necessary for the trip to New York City are being paid by the A. A. U. Interlodge League of Cleveland is conducting a tennis tournament, with J. J. Alich in charge. Many Slovenes and others of Jugoslav extraction are expected to enter the tournament. Semi-annual meeting of S. S. Supreme Board will take place next week at the Union’s heacl-uqarters, Ely, Minn. Second Supreme Trustee John Balkovec. of Pittsburgh, Pa., will not be able to attend, as he is convalescing from injuries sustained recently. According to reports, Dr. Michael I. Pupin of Columbia University encouraged sponsors of the Chicago’s Centurv of Progress to stress the progress cf science and its application to the'industries by actual exhibits. This suggestion was followed and the result is that the World’s Fair has proven very successful so far both £rom the financial and scientific viewpoint. Dr. Pupin is a Jugoslav. Begin Spring Training for S. S. C. U. Field Day Gowanda, N.Y.—Gowanda’s SSCU Field Day to be held July 30 by the Pathfinders, No. 222, and St. Joseph’s, No. 89, is rapidly rounding into a first-^lass affair. The Beacon Melody Pilots of Cleveland, O., have been engaged to furnish the music for this special occasion. In a letter from Mr. John Aynik, president of the Beacons, we were glad to learn that members of that lodge as well as the Progressive Lodge, also of Cleveland, intend to come to our affair. I know that you will be interested in the latest development of the proposed St. Joseph-Pathfinder softball game. On Friday evening, July 14, the first official practice was held at the tannery diamond. It was a good thing that St. Joseph’s team and Pathfinders were divided among themselves, as St. Joseph’s aggregation certainly showed a million-dollar team. There were so many home run hitters on the two pickup teams that the score was first in favor of one team and then the other. It is really hard to choose the best player, as all were of the best. As Anthony Sever is president of St. Joseph’s, I feel that first mention should be made of him. In four times up he connected for a home run, a two-bagger and a single, and in the other time at bat he was robbed of a sure home run by a spectacular running catch made by Louis ItorlSar Sr. (he lost The ivorld is largely made up of people who think they t-auld do the other felloiv’s job better. 30th Anniversary Picnic of St. Michael, No. 40 Claridge, Pa.—I wish to remind the readers again of that big picnic which will celebrate the 30th anniversary of St. Michael’s Lodge, No. 40, and the 35th anniversary of our S. S. C. U. For those that don’t know the way to the picnic I am giving the following directions: Those traveling east take Lincoln Highway until Twitle Creek is reached, then go straight to Trafford Cit:; through Harrison City, where signs will direct guests to the picnic. Another way to reach the grounds is to take William Penn Highway, No. 22, as far as Export, then turn to the right to Harrison City and Claridge. Those going west take William Penn, No. 22, to Export, turn left on Lincoln Highway to Greensburg, and then turn right to Jeannette, and again turn right to Claridge. Five extra committeerrren were added, making it a total of 11, in order to take care of the crowd. Picnic will go on from 2 to 12 p. m. Free parking, free admission to grounds, and dancing only 15 cents per person—these are some of the many inviting' arrangements prepared for you. Be sure to come. John Regina, Pub. Com. o---------------- Growing Through Service Cleveland, O.—The growth and far reaching service of the South Slavonic Catholic Union is no miracle, but is the result of real service in co-operative lives. The South Slavonic Catholic Union’s history covers 35 years. Its original purpose was to provide the best fraternal protection at the lowest cost consistent with safety. Its greatness through the years is reckoned on the value of definite service rendered, for it is only those who serve who meet a real human need and grow steadily with the years. The South Slavonic Catholic Union’s big purpose is to co-operate and protect, to grow greater by serving more. Frank “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. Ancient History That Is New (s)! i By Frank J. Progar No. 203, SSCU Springdale, Pa.—To introduce ancient history in these columns may be a bold step, knowing that many members are former ancient history students; nevertheless, I assume the risk, since it is of an interesting, humorous and educational nature. Those who have been so fortunate (?) as to have this subject in their high school curriculum will recognize the names contained herein. This is the month of July, and the next following is the montli of August. This much we all know, but how and from where the names, not many are Cognizant. Our present calendar is derived from the Roman calendar, which had 10 months instead of 12; July being the fifth month and August the sixth. The former month had the name of Quintilis and the latter Sextilis, until they were changed for the Caesars. Quintilis at first contained 36 days, but was reduced by Romulus to 31. This was later reduced to 30 by Nima, but was not destined to remain so. July being the month of his birth, Julius Caesar restored it to 31 days for his own particular fancy. As he states it, “No month is to have more days than the famous Quintilis.” After his death Marc Anthony changed the name to July in honor of this famous personage. Hence July and its 31 days. Not to be outdone by Julius, Augustus Caesar adopted Sextilis to be his namesake, changing it to August. This month* having only 30 days, was increased to 31 by Augustus, for his own particular fancy also. The one day added, he took from the month of February, thus making it the shortest month of the year. Pride or jealousy was instrumental in reducing February and increasing August; nevertheless we have found the calendar satisfactory—or have we? We still hear of the proposed 13-month calendar. Who knows, but what another Caesar may desire calendar space. o------------ Dreaded Copperhead Is Not Aggressive Snake "at V vet- Two members of National Star Lodge, No. 213, SSCU, namely, Cyril J. Rovanšek and Evan Pristow, stopped at the Nova Doba office during their visit in Cleveland this wreek. Bro. Rovanšek was formerly president of the Stars. Bro. i Pristow is a senior at Franklin High School and starred as a | quarterback on his alma mater. Both left their home town,; Johnstown, Pa., the latter part of this week. Some two months ago Mrs. Ella (Pristow) Rovanšek, wife! of C. J. Rovanšek, passed away at Lee Homeopathic Hospital in Johnstown, Pa. Both were active supporters of the National Star Lodge. Will We Fail? Today we can look back with pride on the accomplishments of our Union of 35 years’ standing. Let the sacrifices so eagerly made by the founders of our Union, and the subsequent unselfish work continued by the members, stand as a beacon of guiding light for future endeavors. Let us, the English-speaking members, strive to maintain the high ideals set forth by the senior members for the past 35 years. And, above all, let us not permit our grand and splendid South Slavonic Catholic Union to waste away for lack of support from the English-speak-ig members. Let our motto be : “No effort is too great in the service of our Union.” only 10 pounds). The teams were very well balanced, especially on the third base. Each of the third basemen, namely, Ralph Sla-dich and Charles Sternisha Sr., weigh 300 pounds. A very unique play took place in the third inning. Frank Stibil hit a hard liner to Shortstop Martin Matekovich, who, after fielding the ball, stopped to as'k Anthony Sever for a light on his cigaret. Umpire Peter Batchen became so enthusiastic in the game that at one time he fielded the ball and caught Joseph Korbar as he slid home. One team was made up of F. Stibil, 2b; Tony Sever, If; Ernest Palcic Sr., lb; M. Matekovich, ss; Joseph Korbar Jr., rf; Teddy Palcic and Joe Krall, cf; Ralph Sladich. 3b; Tony Korbar, sf; P. Batchen, pitcher and umpire; Louis Andolsek, bumpire, and Tony Palcic, c. The other team was lined up with Louis Korbar Jr., c; Frank Palcic, p; Louis Sternisha, lb; Louis Sladich, 2b; Leo Klancer Jr., ss; Joseph Korbar, If; Joseph Pecnik, cf; Charles Sternisha Sr., 3b; Louis Korbar Sr., rf; Joseph Widgay, sf, and J. Paulin, cf. After the game St. Joseph’s president came to me and said that the Pathfinders should not mind the beating they are going to get, as St. Josephs are old-timers in the game. We were rather disappointed that Joseph Zuzek did not bring any bushel baskets, but we are promised plenty for July 30. Next official practice is to be held on Friday, July 21. j Samson’s Store has been unable to supply enough eggs, as Olga Sternisha and Mary Zakadiš are busy practicing for that lady’s egg race. A special meeting will be called Saturday evening, July 22, at 7:30 p. m., for both St. Joseph and Pathfinder lodges at Slovenian Hall. Be sure to be on hand. Today Is Your Birthday Cleveland, O.—Today is your birthday. Let me see if I can prove it. Tomorrow is unknown, unborn, and surely an anticipated, unknown, unborn twenty-four hours cannot be your birthday. In other words, today you are born anew, with all of life’s new opportunities before you. So far as mortal life is concerned, you died with the dying yesterday. You cannot live tomorrow today, so today is really your birthday. No other day but today exists. Elizabeth Stucin, No. 180, SSCU. o------------- Times Change “Remember how Mother used to keep the children out of the jam by’ hiding the keys to the pantry?” “Yes, and now she does it by hiding the car keys.” We know that this picnic and field day will be a grand success; but your bit will help to make it a greater one. What are you doing for your part? Ernest Palcic Jr., The copperhead, one of the snakes the very name of which strikes terror into the heart of the city man out in the hills, is highly poisonous, but nowhere near the aggressive enemy that story has pictured it to be. The snake, as a matter of fact, is sluggish and is unlikely to be of menace to humans unless it is encountered in brush or by rocks where the contact is made by the human. The copperhead is a member of the rattlesnake family, but has no rattles. Its head is of a burnish copper color, while its body is of a dark-brown color with dark blotches, more or less Y-shaped, on the sides and round on the stomach. It will attain a length of four feet at maturity. It is usually found in damp places and in rocky country from early spring until atumn. It has a number of other names, such as pilot, copperbelly, red adder and redeye. To reach the port of success, we must sail and not drift nor lie at anchor.—Oliver Wendell Sec’y, No. 222, SSCU. Holmes. 1898 A Short History of Our Union 1933 BUSINESS SENSE CHARACTERIZED THE EFFORTS OF LATER CONVENTIONS (Continued From Last Issue) SEVENTH CONVENTION Came the seventh regular eonventiori, held in 1907 at La Salle, 111. Indemnity benefits were introduced to the delegates, who, through their enthusiasm rather than sound business, approved high indemnity benefits for members. However, this error was corrected later. EIGHTH CONVENTION In 1910 delegates to the eighth regular convention, held at Denver, Colo., were convinced that a uniform rate of assessments for members regardless of their age was unwise. So the following rates were accepted for each $1,000 of death insurance: From 16 to 20 years, $0.70 From 20 to 25 years, $0.80 From 25 to 30 years, $0.90 From 30 to 35 years, $1.00 From 35 to 40 years, $1.10 From 40 to 45 years, $1.20 Although these rates for death benefits did not meet with the standard prescribed by law, it nevertheless placed our Union on a somewhat firmer basis than it had enjoyed heretofore. Under the new system the Union’s wealth increased to $115,531.70 during the three years from 1911 to 1913, inclusive, following the eighth regular convention, contrasted with $35,945.37, the wealth accumulated during the first 12 years of the Union’s existence (1898 to 1910, inclusive). NINTH CONVENTION Up to this time compensation for sickness had not been incorporated into our Union’s By-Laws, but had been assumed by the local branches. When a member reported sick the local branch would withdraw from the lodge’s treasury to meet such obligations. At the ninth regular convention, held in Pittsburgh, Pa., delegates decided to formulate a central sick benefit department to which each member would contribute assessments, and from which fund members would be compensated for sickness as prescribed by our Union’s bylaws. Strange as it may seem to us today, the central sick benefit department did not meet with the approval of all lodges. Those branches who found it hard to meet sick benefits vut of their own treasury readily agreed to the new plan; other branches whose sick benefit compensation was comparatively light objected to the centralization of sick benefit payments. Result was a withdrawal of some lodges from the S. S. C. U. It was not until three years later that the idea of a central sick benefit department finally hit a harmonious chord, and the membership began to grow in numbers again. Two other important objectives were accomplished at the ninth regular convention. One: Ladies were given equal privileges with men as members. Second: Establishment of the Juvenile Department. A dark cloud appeared on the horizon of our Union during October, 1913, shortly after the ninth regular convention. The various states in which our Union had branches sued our S. S. C. U. for failure to hold licenses to conduct business. The Supreme Board made a futile gesture to obtain the necessary licenses, but was unsuc-cesswul becaiise the death benefit assessments were insufficient to meet those required by law. The only alternative left was to adopt the National Fraternal Congress table of mor- tality, which was overwhelmingly accepted by the members through a referendum vote. The National Fraternal Congress table of mortality was put in force Jan. 1, 1914. TENTH CONVENTION Always looking for additions and betterments to our Union, delegates at the 10th regular convention, held in 1916 at Eveleth, Minn., embodied $250 and $1,500 death benefit classes, and $2.00 a day sick benefit fund. Years 1917, 1918 and 1919 proved the stormiest period of our Union’s history. During this period the patriotic fervor was its height, what with the World War going full blast, the allies fighting the “Huns,” etc. Unfortunately, the mother country of many of our members was at war with the U. S., and for that reason members residing in countries at war with the U. S. had to’ be expelled from our Union. To show that members of our Union were loyal to the United States and not to their mother country, our Union purchased $95,000 worth of Liberty bonds. During the war 106 members enrolled in the U. S. army. Ravages of the influenza epidemic marked its toll on our members, 143 of whom passed away during that dreaded period of 1918 and 1919. Death benefits in the amount of $125,000 and sick benefits in the amount of $75,000, totaling a grand sum of $200,000, were paid out by our Union to members affected during the influenza epidemic. ELEVENTH CONVENTION Eleventh regular convention held in 1920 at Chicago, 111., partly achieved the goal to place our Union on a 100 per cent solvency basis. Delegates passed a motion whereby each member insured for $1,000 death benefit paid 30 cents into the reserve mortuary fund. Excepted to the rule were new members. A resolution was also passed to the effect that the South Slavonic Catholic Union was a non-sectarian and nonpolitical fraternal benefit organization; that the word “Catholic” in its official name did not decree that all members must be of that religious belief; that our Union recognized all members as brothers and sisters irrespective of their religious and political beliefs, and that it was primarily interested in their welfare. TWELFTH CONVENTION An invitation for merger was extended by the Slovene National Benefit Society at our Union’s 12th regular convention held at Lorain, O., in 1924. By a vote of 104 against 20, the delegates voted against the merger, but passed a resolution inviting other similar fraternal benefit organizations to merge with our Union. Delegates also voted in favor of having an official organ published in the interest of component members. The first issue of Nova Doba appeared on Jan. 7, 1925. During the first three and one-half years of its publication Nova Doba was so instrumental in bringing our Union before the eyes of Jugoslavs settled in various parts of the United States • that our Union enjoyed the largest increase in membership during its history for a period of three and one-half years. Another important step made at the 12th regular convention was the acceptance of the 20-year payment life insurance, which went into effect Jan. 1, 1925. On July 18, 1928, appeared a 32-page edition of Nova Doba commemorating the 30th anniversary of our Union. History of our S. S. C. U. and individual lodge histories, various group convention pictures, individual pictures of the first Supreme Board and individual pictures of the Supreme Board in office at that time, and various messages and other contributing articles, not least of which was a group written by A. J. Terbo-vec, editor-manager of Nova Doba, completed an interesting anniversary edition. (To Be Continued) Some men are thrown in Ike shade and others stand in their own light. 6. W. Rooters Cleveland, O.—“G. W. Rooters” is rather a very odd name when referring to backers of the G. W.’s baseball team entered in the Interlodge League “A” loop; nevertheless these G. W. rooters are none other than Joseph Zele & Sons, G. W.’s last year’s backers, and Joseph “Pep” Vidmar and Rudy Vidmar, managers of the Sixty Club. South Slavonic Catholic Union members and friends, here we have two backers who are always on the alert to do something for the benefit of sports and the community. We find in them the blood of true sportsmanship and community service whenever it’s within their means. Both backers are lovers of sports, not only of baseball, but all, sports. Let us look into the history of these sportsmen. Joseph Zele & Sons are funeral directors. (Now, don’t be afraid.) Their history is one of good deeds for the working man. A few summers ago they distributed food to the needy families. This was not done for publicity, but because they wanted to help those who had no other means of getting food. This was a service rendered to the community. No mention was made of this. Joseph Zele & Sons did not want this to be made public, but they saw that they had an opportunity to give assistance and took advantage of it. Last year they backed the George Washington Lodge’s baseball team and also donated two machines for the Interlodge Field Day held Aug. 14, 1932, at Frank Mervar’s farm. This was an act of sportsmanship, and this year we find Joseph Zele & Sons again backing the G. W. baseball team. Joseph “Pep” Vidmar and Rudy Vidmar are in the business of quenching thirst and filling out the waistline. These young men are managers of the Sixty Club, and what a club it is. Their history is something like that of Jos. Zele & Sons, “Help the community while you can and still find plenty of room for sports.” Member^ and friends, when- “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelle (Continuation) W(* do not know what would have been the end of this situation if the chambermaid Urša had not announced that Krjavelj was outside, and that he insisted to talk to the lord by all means. “Oh, that is the sailor who claims that he cut in two the devil, is it not?” asked Captain Grašič. “Yes, yes, that is the one! Tell him to come up at once. I certainly enjoy listening to this fellow,” said Dr. Vencelj. When the landlord gave his assent to what the physician said, the maid went out, and soon thereafter the door slowly and quietly opened, and our friend, the pitch-gath erer, squeezed himself through the door. Just as he did not knock on the door, so, too, he did not remove- his broad-rimmed hat from his head, instead he stared now at this one and now at that one, not knowing whom to address first. He also continued to press on the door, although it was already closed. “Well, Krjavelj, what should you like to have?” asked lord Benjamin. “God grants you all a good appetite, if you have eaten—!” said Krjavelj. “That is all right! Just tell us what did you come for!” “And uncover your head! When you come before gentil-iity, you must not keep your head covered,” said the village pastor. Krjavelj removed his hat and said, “That is right, I forgot to take my hat off. 1 came to tell you that I saw in the woods two queer animals. Before noon I was gathering pitch in the woods. I even left my basket at home, I clear forgot to take it along, and so I had to make myself a container out of birch bark. I barely scraped it half full by that big pine tree in the valley where the crows have their young ones every year. And what do you think I noticed? Two monsters! Yes, two monsters which were feeding ever you arp in need of automobiles, call on Joseph Zele & Sons, located at 6502 St. Clair Ave. and at 452 E. 152d St. You caji reach them at the St. Clair address by calling ENdicott 0583 and at the E. 152d St. address by calling KEnmore 3118. They have automobiles for all purposes and both places of business will give you service at all hours. They are open day and night, and their prices are very reasonable. Whenever you feel that your tonsils are dry and need oiling, stop in the Sixty Club, located at 1145 E. 60th St., and the Vidmar boys will take good care of your tonsils with real good beer; and if your waistline needs filling out, they will give you the best food in the city, and know that both will serve their purpose. Both G. W. rooters (backers) will give you service with a smile and feel confident that you will appreciate all service rendered because it comes with a smile and because their prices are right. Members and friends of the South Slavonic Catholic Union, let us patronize these “G. W. Rooters and Backers.” They’re not rooting for themselves, but for the sake of sportsmanship and our splendid South Slavonic Catholic Union. So long until better sportsmen, community servers and G. W. Rooters and Backers are found to meet their equal. Frank “Lefty”, Jaklich, No. 180, SSCU. o . Rattler’s Fangs Instead of being fixed tightly to the jawbone, the fangs of a rattlesnake are fastened at the base of a movable bone in the upper jaw. Sometimes when the rattler makes a strike and its victim does not succumb at once, the latter may wrench out these loosely attached fangs in an attempt to escape. It is not long, however, before the rattler thus incapacitated will be equipped with a new set of weapons, for it is provided with clusters of undeveloped fangs on either side of its mouth and a new pair of these soon grow out to effective size. DELEGATES AND SUPREME OFFICERS ATTENDING THE FIRST S. S. C. U. ATHLETIC CONFERENCE HELD IN CLEVELAND, 0., SEPT. 12 AND 13, 1930 It is almost three years since the English-speaking members of our Union were given an opportunity to send representatives to the athletic conference held in Cleveland on Sept. 12 and 13, 1930. Delegates*and- supreme officers pictured above are as follows: Seated, left to right: J. L. Jevitz Jr., Joliet, 111.; J. L. Zortz, Lorain, O.; F. J. Kress, Pittsburgh, Pa.; Anton Zbasnik, supreme president (now supreme secretary), Pittsburgh, Pa.; Louis M. Kolar, English editor and athletic commissioner, Cleveland, O.; Anton Vessel, Chisholm, Minn.; Joseph Kopler, Conemaugh, Pa. Standing, left to right: John Balkovec, supreme trustee, Pittsburgh, Pa.; Rudolph Perdan, chairman Supreme Trustee Board, Cleveland, O.; William B. Laurich, supreme trustee, Chicago, 111.; Joseph Jaklich Jr., Cleveland, O.; Louis Polaski, Canonsburg, Pa.; Joseph Kozlevchar, Cleveland, O., and Anton J- Terbovec, editor-manager of Nova Doba. 1 tEST on the green bushes, hard Mens! far away from me as carfleS | p0; gun which I bought fron1^ K. J, gypsies, the year that 've (l I111 \ji that drought.—But, you 1 >ii š< what, God’s people, 1 c®j\ j in ] talk very easily, because Ia g] not eaten anything since i"0 fie ] ing. My throat feels soffle"^ raspy—so if you would give, a half of a glass of that" lAZj, that you have over th(!1'e' ®t\ra that I could drink it, 1 'Me feel better. I will pray J1 aPri since I cannot pay for it' 26, j When both the young , stori] the old burst into laugh6; daS( Krjavelj’s plea, which to j ker2 seemed perfectly natur8’ nih . became angry and was 8 ^ h člaj at the point of spitting d floor and walking out. ^ eJo y anger quickly subsided po2(] he saw that the lord to° a ^r empty glass and filled it t° Jstvu brim. J Greedily he drank the F fered drink to the last opened his wide mouth a11 .. out an undescribable ^ lane which announced what 8 ^ cious drink it was. ^ le člg “God give you health,^ you would die only after ® * *olniic time. It sure was a good , sej0 I would not mind to have ^ foči, drink even three hours o]^. my death.” Jo)a “Well, now go ahead ^ ^ your story, and tell uSsef;ibila kind of animals did y°u ap0, asked Dr. Vencelj. ,, ®v, • “Who said that they ^ a]je animals? They were ( ^ I tell you, monsters! 1 (! če, know whether they are || ^Uje phants or lions or some , top'^ wild calves. I know this f° } tain that they are not . 1 wolves, nor even foxeS' ^ plied Krjavelj. | Da, “Well, all right thej lnjs them be monsters, only t gj what kind they are.” m j$i. “Well, what kind? ^ % legged, horny, wooly; aS ji in goats, and yet they č|a„ goats. They do not have ^ !i ^ but I am not sure of seems to me that I did n ^ one. But are they wild • ,{ | tajj they sure are. I just 111 ^ little noise with my fee^,0o they went through the . )oc0( just like Elijah’s wagon t ^ ^ the clouds. And yet the)‘ j, ^ ( little tame, because rig*1 p * that I saw them again on f H0| the hill, for this reason * j iut)j say, go and take the . f lišne shoot the wild devil- .»VIS should not care for the , ^ well, then I—I will be fj |! 'h Sc take it, and smoke it ki 8 winter.” °v , “But is it true what y® ^ ^ telling us just now? ^el not some peasant’s 2 asked the landlord. J ^ “No-o,,they were n°^ Why, Obrščak saw the ^ ^ro\> about five this morning ^ ^ they went by his baI-nA/ J’ Matevžek saw them ^ J . va lage, and the Tenth ^ l! t>; noticed them also. ' f t'S claimed that they 'vvere ft1' , ^a goats which came do-"'1’^; lJHi; the hills. But I say tha ^ b( not true, because I nevfr, f of such a thing as a ^ not even when I was a tif A> They must be some othe ^ski of wild beasts.” 2 < The captain and 11 ^ : sician said that they 1 and see about this thin£ sdves. J ‘n- “Wild goats often f the spring or in the fa ^ years ago I killed one ((' V)(, It is not very difficult ^ them, because usually °^0(' young ones come dovvn1 ^ • valley,” said the lord- (To be continued) >. 0 "Tj c/t \ More things iooulil V fojj him ivho waits if they i' captured on the way bV 1 iraits riot. L elic iESTlTK a heboygan’ Wis-■i^'1 'ensta ~~ Naj m lajša ■ries111 ^.^nizacija v Ame-■om ^ i, j ,Ja |skrene čestitke J. \ve ^ nu k njenemu 351et- , V ji fblleJu, ter želi orgfini-caJ1' jn e, nin°go, mnogo uspeš->0 ;a ')lod°nosnih let. 3 nl°! fie p \ensko Žensko Zvezo: risland, predsednica. Bfive? ---------- at"'[AZNANUo ^iCag°’ I1L ,ere. štVa 7 — Članicam ; tfo* potor!VeZda’ št' 170 JSKJ f for a pr:. ’laznanjam, da se vrši t.” f 26. ju[K-nja redna seja v sre-ng *! štorih 1Jazvečer v navadnih ?her, da Se t članice so proše-to ^ ker 2a 6 !eje gotovo udeleži-ral niij lesiti imamo več zelo & iclj ev *n je navzočnost 0111 K |j10 nGf>bh°dno potrebna. ®llt' ejo Sf ^ance povabilu od-1 po2clrl>0 n6m številu.—Sestr-;ook' a d,.| dV VSein članicam na-Istvn TStva in celokupnemu • S- K. Jednote! ‘e ’’'r'inino j Agnes Jurečič, društva št. 170 JSKJ. 11# ---- S°I la«e ,1 . 1}vianiondville, Wyo. 3 C< *> St 27 U ^ V a SV- Mihaela t»ilečlan- Hi obiskujejo - »vale, ’ prosim, da vsak ob-r 8, ■< f^0rc)či na seji, kako 1 1 8ej01,?.0, Pe kdo ne more 2 sll(:; 'Oči, y1^’ Pa naj pismeno ^ l(>lnišk Sak ^an Je upravičen a |bo|ane p°dpore, če je v res-l<* \ ^ih JJ dokler se ravna po |S i bila 1 ,e bi bratovsko, U *«0toera“ Kržana bol-, Sv. Pora PO krivdi obisko-y" % f!)0Zarjam člane našega ^°-;Ce’nfSe ni treba razburili itluje , 0 hodi okoli in prir 6 °(i Siti u m°l a ah on* član 1 že oo drugemu društvu. *?< 'kislim f ilan društva št S' °Pnih 1 ostati. Kar se ! Sla jv. . *^ov tiče, imamo ■e\ 'liso f Pravila v kakšnem *^v ?Voli jasna in določbi p'.u odbor zato, da jih hi« že h.,iSul.Sem glede te za-S * 'to le ?°^asnila na glavni 5la«oi! 'U' dobim odgovor, e, „t, kak,, Spor°čil, da se bomo »Tiwk*«vrSt2K7Ti. eti, tl^ Nti toi Rwanda, N- Y- ai( »10 1 Je žalostno vest, S-'**S11.dob**“ a»"“ top ? Štefa.' a in Jednote, so-1 a Bečana> ki je P° ,nS» Sa. p yedno zaspal dne Tf ■ , % v, ° .Pan je bil na . 1# ..V op ^°^kern pokopali ^ Priij^ija- Da -ie bil •fd' 1 s°brat;i Jen Pri društ-,kl <0 5h 111 tudi pri dru- vo11’ !-V Po8'rph°Znali’ Je P°kazal Yoatr ftvtrvv v Velikem šte-^bil0v hilo do-l J iztokov ° a^°’ ne samo od J,1‘ V Vmpak tu-di od A- f ct grobu se je z le- ’ U! , Poslovil od pokoj- tV' ii’ nato družtva št. 32£ atO[l i;,'11 št. 8aI,a še predsednik 01#! ,1 v, Pokojni! •e f t Van omenje- li ^ a; ‘Hrl Stf,,, nčno je še so-t h '"k bivši večlet \t ISuh št 89 JSKJ- ' d i 'sik0jl,ika. SSal Zlvljenjsko g«1 j . 'tou n Njegov govor je eff“ ^ >ratHas! S°1Ze V °ČL („1 cHi v ^ternrai za ta e P1! tu Clr^tVaeCe«a zahvala od fla !!aj b0' uu?k°jnemu so-r tt>( l^ Pa o j, ! a ameriška 1 sfrinu obranimo v bla-1 • društvo št f Cs_^alčiČ, tajnik. M Dvp!rSbuf'gh’ 1>a V ^ LlPo!? PRJATE I SH!i b°0Vk?i’ prijatel-i> ozi i ’’ toes^ -1 novega prei t/s Ki, 1 v naši naselbi 1 fftli b0 j , D» -kopcii niesec N'Ce?Sa,',Zt‘aJ1“h ec> da bo 30. ju DOPISI lija piknik na Krošljevi farmi nad Sharpsburgom; priredi ga društvo sv. Štefana v proslavo 35letnice JSKJ.” “Ej, to je pa imenitna novica. Hvala ti zanjo, prijatelj! Zopet bom imel enkrat priliko biti navzoč na prireditvi tega društva. Saj te prireditve so vedno nekaj posebnega, dobro aranžirane, prijateljske in zabavne, da jih noben posetnik ne pozabi.” “Saj se gotovo še spominjaš lanskega Štefanovega večera, koliko ljudi je bilo tam, da bi bila skoro dvorana premajhna, in kako so se dobro zabavali.” “Da, res je bilo tako. Pa ali se zdaj zopet kaj posebnega pripravlja?” “Ti si preveč radoveden in za enkrat ti tega ne povem. Saj se bova do takrat še videla, če pa ne, boš se sam osebno prepričal, če prideš na piknik!” “Kaj, če pridem na piknik? S to pripombo bi me kmalu razžalil. Dosedaj sem le malo ali nič delal, toda vse Štefanove prireditve sem vse eno obiskal. Zdaj delam boljše in če nam vremenski bogovi ne prekrižajo računov ir če kaj drugega posebnega vmes ne pride, se vidimo 30. julija na Krošljevi farmi. Pa še to ti povem, da bom s seboj pripeljal tudi svojo boljšo polovico, saj veš da morajo tudi ženice imeti včasi nekoliko razvedrila. Res je, da mi dedci najrajši sami hodimo, toda ta dan moramo napraviti izjemo.” “Tako je prav, tudi jaz bom nagovoril mojo “staro,” da gre tiisti dan z nami na piknik.” • “Pa pozdravljam, moram iti, moja žena je šla nekam v trgovino, menda si je šla kupovat blago za novo obleko za na piknik.” “Pozdravljen, pa na svidenje 80. julija na Krošeljnovi farmi!” Jos. Sneler. sem prejel končno podporo. Hvaležen bom JSKJ in njenemu članstvu dokler bom živel. Prijatelj, kaj takega, kot si deležen pri JSKJ, nisi deležen pri nobeni zavarovalninski družba. Ne pišem prazne reklame, ampak pišem iz izkušnje in iz ljubezni do matere J. S. K. Jednote, ki je bila v moji največji potrebi moja edina pri jateljiica in pomočnica. Zato, prijatelji in rojaki, če še niste pri tej naši dobri organizaciji, pristopite k nji, dokler nli prepozno, če boste pošteni člani, lahko od nje pričakujete največje točnosti in naklonjenosti. Ona bo skrbela za vas, če vas zadene bolezen, po vaši smrti pa bo še pomagala vašim otrokom in dedičem. Ako se kateri rojakov, ki še ni član JSKJ, nahaja v bližini našega društva Sinovi Slave, št. 185 JSKJ v St. Michael, Pa., pa bi želel pristopiti k tej organizaciji, naj se obrne na podpisanega. Vsakemu in vsak čas bom drage volje na razpolago. Vsi zdravi in značajni rojaki so dobrodošli v naše vrste. Torej pridite, da si postanemo bratje in sestre in da korakamo naprej, dokler je še vetra kaj. Martin Sustersich, tajnik društva št. 185 JSKJ. St. Michael, Pa?. MALO ZGODOVINE KATERO PIŠE SIN MATERE J. S. K. JEDNOTE. — Bilo je 15. januarja 1925 v gozdu pri South Dayitonu N. Y. kamor sem bil šel srečo iskat kot vsak drugi, ki gre s trebuhom za kruhom. Nisem veliko delal in tudi ne veliko zaslužil, ker nisem bil kos takemu delu kot stari izkušeni gozdarji. Seveda delal sem kakor sem vedel in-znal po moji najboljši razsodnosti. Nisem pa imel prijatelja, da bi mi bil povedal in pokazal kako in kaj. Zato ni čudno če sem bil tisto leto tak siromak podoben 901etnemu starčku. Pri tem sem se nekako prevzdig-nil v hrbtenici (križni kosti) in nato sem se še prehladil. To je zapečatilo moje delo od 15. januarja 1925 do 6. februarja 1926, ko sem se poslovil iz bolnišnice General Buffalo Hospital. V tej bolnišnici sem bil od 25. avgusta 1925 do 6. februarja 1926. V času od 15. januarja 1925 do 25. avgusta istega leta 'sem iskal zdravja pri različnih zdravnikih na deželi in v mestih. Toda vse je bilo zaman. Končno sem le našel zdravnika, ki mi je pomagal k zdravju, lin to je bil dr. Tuttel v Gowandi, N. Y. Najprej me je vprašal, S če pripadam kakšni podporni or. ganizaciji. Povedal sem mu, da j spadam k JSKJ. On me ni vprašal zaradi plačila njemu, toda povedal je, da bom moral v prej omenjeni bolnišnici stroške naprej plačati. Za tega zdravnika sem zvedel od Slovencev v Gowandi in ga moram v resnici šteti za dobrotnika človeške družbe. Ta zdravnik me je zdravil in po-I slal v prej omenjeno bolnišnico, kjer sem polagoma zopet prišel j k zdravju. Iz te bolnišnice sem pisal različnim prijateljem in sodrugom kje sem in kako se mi godi. Toda reči moram, da ravno oni čas nisem imel drugega prijatelja kot j J. S. K. Jednoto. Od nje sem dobil vse, -kar mi je po pravilih [pripadalo. Naj omenim, da sem prejel v podpori več, kot je znašal ves moj asesment od časa ko sem pristopil v JSKJ do časa ko Ely, Minn. Zapisnik seje Federacije minnesotskih društev'J. S. K. Jednote, vršeče se dne 4. junija 1933 v Gilbertu, Minnesota. — Predsednik Anton Poljane odpre sejo ob 2. uri popoldne in pozdravi navzoče odbornike federacije in zastopnike društev, nakar sledi čitanje imen odbornikov. Navzoči so sledeči: Predsednik Anton Poljane, podpredsednik Matt Anzelc, tajnik Jos. L. Chamipa, blagajnik Joseph Musich, zapisnikar Jacob Muhviich. Nadzorni odbor: Mary Shaus, John Otrin, Anton Pirsh. Čitanje imen zastopnikov. Na sej i ;je zastopanih" T8 * 'društev, imena zastopnikov kakor sledi: Matt Anzelc, John Kure, Anton Mahne, Thomas Anzelc, Frank Tomsich, Mary Champa, Katherine Plesha, Anne Mahne, Chas. Merhar, Joseph Kovach, Jacob Varoga, Anton Golobich, John Mehle, Frances Perushek, John J. Boldin, Peter Skradski, Jos. Veranth, Frances Koschak, Louis J. Kompare, Frank Skalar, Andrew Barle, Matt Zadnik, Mary Muhvich, Joseph Antoncich, John Movern, Anne Movern, Filip Fister, Geo. Koce, John Rahne, John Povsha, Anton Ada-mich, Anton Petrich, George Ma-tekovich, Matt Drobnich, Joe 0-zanich, John Jerasha, Ignac Nov-lan, Matt Verbich, Mary Verbich, Frank Novak, John Dragovan, Martin L. Stephan, Frank Svaj-gar. Na predlog stavljen in podpiran se vse navzoče sprejme kot polnomočne zastopnike federacije v vseh ozirih. Sprejeto. Navzoči so tudi sob. glavni tajnik Anton Zbasnik, gl. blagajnik L. Chamipa in gl. nadzornik J. Mantel, kakor tudi več članov Jednote. Ker pa niso zastopniki društev nimajo pravice glasovanja, vendar so dobrodošli in zbornica želi, da ostanejo v dvorani. Sledi čitanje zapisnika zadnje seje, ki se je vršila dne 3. oktobra 1932 v Aurori, Minnesota. Na vprašanje, zakaj ni bil zapisnik priobčen v jednotinem glasilu Nova Doba, odgovorita predsednik in zapisnikar federacije, da za to ne, ker je glavni porotni odbor tako odločil. Na predlog stavljen in podpiran je zapisnik sprejet kot čitan, z malimi popravki par napačno zabeleženih imen. Ker se bliža čas praznovanja 35-letnice ustanovitve J. S. K. Jednote,. čita sobrat Jos. L. Champa resolucijo, katero so sprejela društva v Ely, Minnesota, ki vabi federacijo in vsa ostala društva na udeležbo te slavnosti v Ely, Minnesota. Na to prečita zapisnikar pi- smo ohijske federacije, podpisano po sobratu Ivanu Kapelju, ki vabi minesotsko federacijo na skupno delovanje v vseh slučajih, tikajočih se interesov J. S. K. Jednote in nje članstva. Po precej dolgi debati o tem pismu, je stavljen in podpiran predlog, da se omenjeno pismo kot vabilo v celoti zavrže. Protipredlog stavljen in podpiran, da se pismo vzame na znanje, oziroma, da minnesotska federacija ko-operi-ra z ohijsko federacijo, nakar se preide na glasovanje. Predlog dobi 15 glasov. Proti-predlog dobi 24 glasov. Slede poročila odbornikov federacije : Predsednik Anton Poljane na-glaša, da predno more federacija uspešno in pravilno delovati, mora imeti proste roke tin odprta yrata tudi v glasilu Nova Doba, da bode članstvo Jednote-vedelo za sklepe naše federacije. Priporoča, da se nadalje deluje v smislu resolucije sprejete na 14. redni konvenciji. Podpredsednik Matt Anzelc pravi, da se strinja z resolucijo, omeni pravila lin meje istih, ter naglaša, da gotove federacije škodujejo Jednoti, zato, da so potrebne gotove omejitve. Tajnik Jos. L. Champa tudi naglaša, da je minnesotska federacija nekoliko škodljiva Jednoti, ker vsak lahko ve, da se potom federacije dela razdor med članstvom in nadalje omeni, da ga je “spot,” da je krompir, da član člana ne more pogledati odkrito iz oči v oči, da to ni dobro za Jednoto, posebno pa, da ni dobro, če stopimo v tesnejšo zvezo z ohijsko federacijo, ker- so proti zidanju doma v Ely, Minnesota. Blagajnik Joseph Musich poroča, da v blagajni je bolj malo denarja za kar je seveda vzrok današnja depresija; računi, pravi, so čisti in pravilni, kar lahko potrdi nadzorni odbor. Priporoča treznost zborovanja. Zapisnikar Jacob Muhvich nima drugega poročila -kakor, da mil .je sobrat Antčn j.'JTerb6vec sporočil, da zapisnika bd zadnje seje ne more priobčiti, čeravno je federacija želela, da bi bil priobčen. Zapisnik sam ste pa ravnokar slišali ko sem ga čital, in ga tudi sprejeli. Za nadzorni odbor poroča predsednica odbora Mary Shaus in pravi, da so knjige pregledali in našli vse v redu. Enako poročata ostala nadzornika John Otrin in Anton Pirsh. Ker sta med zborovanjem prišla v dvorano dva sobrata od društva številka 112, predlaga Jacob Muhvich, da jih zbornica sprejme kot pravomocna, kar pa sama odklanjata iz vzroka, ker ju ni poslalo društvo, ampak sta prišla po lastni volji, da vidita in slišita kaj in kako se dela. Nato čita tajnik federacije dohodke in stroške, ki jih je imel kot od zadnje seje. Na predlog stavljen in podpiran, se poročilo vzame na znanje ter se naroči blagajniku, da se stroške plača. Za tem se preide na diskuzijo raznih iniciativnih predlogov in po daljši debati je predlog stavljen in podpiran, da se naj prepusti odločitev posameznim društvom, da .sklenejo kakor sama hočejo. Nato je stavljen protipredlog, ki je tudi podpiran, da federacija vse iniciativne predloge enostavno zavrže. Predlog je dobil 20 glasov, protipredlog pa 15 glasov. Na vprašanje predsednika federacije, da-li naj federacija pod-vzame kako akcijo za izboljšanje sedanjih pravil, je po daljši debati stavljen in podpiran predlog, da naj zbornica izvoli 5 članov federacije, ki naj sestavijo taka izboljšanja z dodatkom, da naj vsako društvo pošlje svoje priporočilo temu odboru. Odbor pa mora svoje spremembe predstaviti na prihodnji seji federacije v odobritev. Protipredlog stavjjen in podpiran, da naj federacija to delo prepusti posameznim društvom v Minnesoti. Predlog je prejel -3 glasov, protipredlog pa 18 glasov. Za delo zboljšanja pravil so bili izvoljeni sledeči člani: John Movern, Anton Mahne, Martin L. Stephan, Jacob Muhvich, Joe Antoncich. Nakar sobrat Anton Zbašnik pravi, da je prišel na sejo federacije z namenom, da odgovarja na vprašanja, tikajoča se posojil na članske police “AA” kakor tudi na vsa druga morebitna vprašanja, ter želi, da ga kdo navzočih kaj vpraša. Na njegovo povabilo je stavljenih več vprašanj in sicer: o posojilih, obrestih, o tajnem glasovanju glede zidanja doma, o izidu tožbe med njim in Ivanom Tauzeljem, o sodnijskem odloku in objavi iste. ga v Novi Dobi ter kdo bo plačal stroške omenjene tožbe in o legalnosti njegove službe kot glavnega tajnika Jednote? Na vprašanja o posojilih, obrestih, tajnem glasovanju, o gradnji doma, je odgovoril odkrito in povoljno, na vprašanje, kdo bo plačal stroške tožbe je odgovoril, da najbrž Jednota. Ker je zbornica med tem časom nastala precej glasna in razburjena, je brat Zbašnik zapustil dvorano brez odgovora na druga vprašanja. Nato je bil predlog stavljen in podpiran, da se uvede v zapisnik federacije današnje seje celoten sodnijski odlok v angleškem in slovenskem jeziku, kakor je bil čitan, in da se istega priobči z zapisnikom vred v Novi Dobi. Brez ugovora sprejeto. Nadalje je bil soglasno sprejet predlog, da se ne sme plačati sodni,jskih stroškov, ki so nastali vsled tožbe med Ivanom Tauzljem in Antonom Zbašni-kom, iz jednotine blagajne. Ker je službena doba odbornikov federacije potekla z današnjim dnem, se preide na volitev odbornikov za bodoče leto. Izvoljeni so sledeči: Anton Poljane, predsednik; Anton Mahne, podpredsednik; Jacob Muhvich tajnik ; Joseph(Mu^siph, blagajnik; Ignac Novlan, zapisnikar. Nad-! zorni odbor: Mary Shaus, John] Otrin in Anton Pirsh. Vsi so izvoljeni za dobo enega leta. Nato zbornica sklene, da se prihodnja seja federacije vrši prvo nedeljo meseca septembra 1933 v Soudan-Tower, Minnesota, ob 1. uri popoldne. Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 6:30 popoldne. Anton Poljanec, predsednik; Jacob Muhvich, zapisnikar. -------o------- Lorain, O. Predzadnjo nedeljo je bil praznik naše pesmi. Busi iz Lo-raina so odpeljali naše pevce in pevke in podporne člane; ostali avtomobili so sledili. Ko smo dospeli v Euclid, je bila že zbrana velikanska množica. Vreme je bilo lepo. Kmalu so se začeli pojavljati pevci in pevke na tribuni. Predsednik Mr. Lah je pozdravil navzoče, nakar je predstavil glavnega pevovodjo Mr. L. šemeta. Kmalu so se za-čuli akordi iz klavirja, pri katerem je sedela Miss Milavec. Pevovodja je dal znamenje, nastala je tišina, nakar je krepko zadonela tista: “Mogočno se dvigajo naše gore.” Sledila je pesem za pesmijo, ena lepša od druge. Kar naprej bi bili poslušali. Kaj so nam dali pevci za vzgled? Da v slogi je n;oč. Kaj so nam dali pevovodje za vzgled? Bratstvo in slogo. Kako lepo je bilo za vse, ko smo jih videli stati skupaj v prijaznem pogovoru, brez zavisti. Nato so se postavili med pevce in pevke in peli z njimi. Med koncertom sta bila izročena pevovodji Mr. šemetu dva krasna šopka cvetlic. Enega mu je izročil predsednik našega pevskega društva “Naš Dom,” drugega pa mu je izročila v imenu skupnih zborov ljubka deklica Kovačičeva. Navzoče občinstvo je bilo cenjeno na šest do sedem tisoč. Vse je bilo videti zadovoljno in radostnih obrazov. Potem se je razvila prosta zabava in prijateljskih srečevanj ni bilo konca ne kraja. Že po petnajst let in več se nismo videli, pesem pa nas je privedla skup. Pevovodje, pevce in pevke prosimo, da nam prirede še več takih dni. Potem smo se poslovili od prijaznih Ljubljančanov in drugih rojakov iz Clevelanda in raznih mest v okolici. Vzeli smo tudi slike, da se bomo lahko še dolgo spominjali na to slavnost. — V imenu našega pevskega društva se iskreno zahvaljujem za tako prisrčen sprejem in postrežbo. Ne bomo pozabili te gostoljubnosti. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so se tako prijateljsko izkazali, da smo svojo narodno dolžnost tako častno dovršili. — Pozdrav vsem skupaj in na svidenje prihodnjič! Louis Balant, publicijski odbornik. Lorain, O* Javni shod slovenskega kluba se bo vršil v nedeljo 23. julija ob polu osmih zvečer v veliki dvorani S. N. Doma. Na- vzoči bodo kandidati za mestne volitve. Med njimi bosta tudi dva Slovenca, namreč John Tomažič h in Ciril Svete, ki bosta koncilmanska kandidata 6. warde. Dosedaj je skupno priglašenih 92 kandidatov. Louis Balant. Barberton, O. Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Martina št. 44 JSKJ, da gotovo plačajo ta mesec svoje asesmente in da poravnajo svoje zaostale dolgove do 25. julija. Že večkrat sem omenil, da je društvena blagajna izčrpana, kar smo imeli na banki, je zaprto, torej ni drugega izhoda kot da člani točno vsak mesec sproti plačajo. Drugače se bom moral rad ali nerad poslužiti določb pravil. Jaz ne morem za nikogar zakladati iz svojega žepa, ker že par let ne delam* Društveni uradniki bi zdaj morali dobiti šestmesečne plače, toda kje naj jih vzamem! Ako se člani malo ne potrudijo, da poravnajo zaostale asesmente, bodo drugo leto brez uradnikov. Torej, vsak naj pomni, da ako ne bo plačal asesmenta, bo suspendiran, pa naj bo eno ali pa 20 let pri društvu. — Za društvo št. 44 JSKJ: Anton Žagar, tajnik. žbi in kar žal nam je bilo, ko smo morali zasesti naše Lize in se podati domov. Ne smem pozabiti tudi lepega darila, katerega sta nam izročila Mr. in Mrs. Podkonjak, namreč miniaturno hišico, katero je neki srečnež dobil na pikniku; hišica je prinesla §15.00, kar je gotovo lep pripomoček k društvenim stroškom. Sobratu Podkonjaku naj bo izrečena lepa zahvala za darilo, združena z željo, da se mu kmalu zopet povrne ljubo zdravje. Torej, še enkrat, najlepša hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu našega skupnega piknika. Naša J. S. K. Jednota pa naj živi, raste in procvita še mnogo let! Kristina Jaksha, predsednica dr. št. 190 JSKJ, Razprave o iniciativah Murray, Utah. Društvo sv. Petra in Pavla, št. Ei JSKJ je na svoji redni seji dne 19. junija vzelo v pretres predlog društva št. 132 JSKJ, in je sklenilo, da istega ne podpira. — Za društvo št. 51 JSKJ : Joseph Kastelic, tajnik. Akron, O. Društvo št. 127 JSKJ bi se tudi strinjalo z nekaterimi izpre-membami v sedanjih jednotinih pravilih, toda ne po. načrtu iniciativnega predloga društva št. 132, kajti 11a ta način bi se potrošilo mnogo več jednotinega denarja kot bi sploh taka izprememba bila vredna. Zato bomo veliko na boljšem, če zadevo odložimo do zrelega časa, to je do prihodnje konvencije. Na ta način se bomo izognili iz-i/.red n ih stroškov, za razprave o novih pravilih bomo pa imeli najmanj osem mesecev časa. Takrat pa pridimo na dan vsi člani, stari lin mladi, moški in ženske, 'društveni,.in jednwLiui uradniki . in povejmo javno svoje mnenje in svoja priporočila, člani pri društvih naj potem o teh priporočilih razpravljajo, nakar bodo lahko v marsikaterem oziiru dali svojim delegatom navodila kako naj glasujejo. Na konvenciji bo nato odločevala večina, kar je edino pravilno in pošteno; manjšina se bo pa seveda morala zadovoljiti s sklepi večine. Za sedaj pa prosim v imenu društva št. 127 JSKJ, da se pomirimo in pobotamo in se do konvencije zadovoljimo s tem, kar imamo. Na konvenciji bomo pa krpali sedanje pomote z novimi pomotami. Drugače namreč ne more biti in tako je bilo vedno. Nam je že tako priroje,-no, da kar se nekomu vidi prav, s,e drugemu zdi povlsem narobe. Vsi ne bomo nikoli enakih misli. Zato je potrebno, da odloča večina in da ne bo mogel nihče u-pravičeno ali neupravičeno trditi, da vlada in odloča manjšina. Drugače ne bo nikoli zadovoljstva. Popolnega zadovoljstva sicer ni nikjer, toda naša dolžnost je, da poskrbimo pri JSKJ za tisto mero zadovoljstva, ki je v razmerah dosegljiva. — Za društvo št. 127 JSKJ: Geo. Shaltz, predsednik. o------------ NEVARNOSTNI SIGNAL V canadskih rudnikih so nedavno vpeljali nevarnostni signal, ki “gre v nos.” Glasovni in svetlobni signali se niso obnesli, ker rudarji, zaposleni v rovih, jih največkrat niso slišali oziroma opazili. V slučaju nevarnosti eksplozije, strupenih plinov in sličnega zdaj alarmirajo rudarje s tem, da na gotovem prostoru razbijejo steklenice, ki vsebujejo neko kemikalijo, katera razširja oster duh po dihurju. Krožeči zrak hitro raznese ta dihurjev smrad v vse dele rova, kar je rudarjem signal, da se morajo nemudoma zbrati na določenih prostorih, odkoder se jih spravi na varno. But te, Mont. Težko smo ga čakali, vendar končno se je le približal 9. julij s skupnim piknikom društev št. 105 in 190 JSKJ, ki se je vršil v proslavo 351etnice J. S. K. Jednote. Članstvo obeh društev se je piknika u-deležilo v zadovoljivo lepem številu. Polagoma smo se zbirali in se veselo pozdravljali med seboj. Izrečeni so bili lepi govori v proslavo 351etnice JSKJ, ki nam bodo ostali v trajnem spominu. Zabavali smo se s petjem, godbo, plesom in kegljanjem. Sosestre od društva št. 190 so se potrudile, da nam je bilo na razpolago dovolj pečenke, potic in drugih dobrot, člani društva št. 105 so pa lepo priredili prostor in poskrbeli za dobro kapljico, katera nas je spravila v dobro razpoloženje. Posebno se je trudil za pro-speh tega piknika sobrat John Petrič. Muzikanti, ki so nam brezplačno igrali lepe komade, so bili John Meduš, s harmoniko, in John Hinc in John Go-vednik s klarinetoma. Poskočne melodije so veselo odmevale po zelenem gozdiču; za ples sicer prostor ni bil posebno pripraven, pa je že šlo. Naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala vsem članom in članicam, ki so na en ali drug način pripomogli, da je naš skupni piknik tako lepo uspel. Mislim, da je bil vsak udeleženec piknika zadovoljen. Dan nam 'je prehitro minil v veseli dru- ZA JUŠNE POSESTNIKE I Zakon, ki ga je kongres sprejel v od pomoč hi potekom na stanovanjskih hišah, takozvani Heme Mortgage Relief Act, pri-j:er.o rešitev mnogim tisočim lastnikom malih hiš, ki jim preti javna dražba vsled odpovedi hipoteke. Predsednik Roosevelt je podpisal ta zakon tik pred svojim odhodom iz Washingtona na počitniški izlet. Nbvi zakon usta-novlja posojilno družbo za hišne posestnike (Home Owners Loan Corporation), katere prvotna s vrha je, da prepreči odpovedi hipotek (foreclosures), v kolikor je to mogoče. Ta vladna posojilnica bo imela na razpolago glavnico $200,000,000 in sme izdati zadolžnice (bonde) do $2,-000,000,000. V “starih dobrih časih” pred sedanjo industrijalno krizo je skoraj vsaka družina v Združenih državah hrepenela po lastni hišici. Banke, zavarovalne družbe in stavbene zadruge so podpirale to gibanje in rade pogojevale za gradnjo malih stanovanjskih hiš. Ljudsko štetje iz 1. 1930 pokazuje, kako se je hišno lastništvo- razvilo. V aprilu 1. 1930 je bilo v Združenih državah nekaj čez 29,900,000 družin. Izmed teh nič manj kot 14,000,-000 ali 46.8% je živelo v svojih lastnih hišah. Ljudsko štetje je tudi razodelo pomembno dejstvo, da tujerodne družine so prednjačile, kar se tiče hišnega lastništva: Bilo je namreč 5,736,491 „družin, katerih poglavar je bil tujerodec, in izmed teh kar 2,-968,707 družin ali 51.8% je stanovalo v svojih lastnih hišah. Potem je prišla kriza s svojo dolgo dobo nezaposlenosti. Hišnim lastnikom je bilo čim dalje težje plačevati davke na hiše in obresti na hipoteke. In kar je bilo še hujše, banke .in druge posojilne družbe, same v potrebi gotovega denarja, so začele čim dalje več odpovedovati hipoteke in odrekati obnovitev zapadlih hipotek. Ena hiša za drugo jo šla na boben in mnogo ljudi, ki so bili vložili v hišo svoje prihranke dolgega življenja, je zgubi'o vse. ‘ Glavna naloga Home Owners Loan korporacije bo v tem, da zamenja hipoteke proti zadolžnicam (bondom) korporacije in da dovoljuje nove hipoteke. Zakon namerava pomagati le onim hišni m lastnikom, ki so v zadregi, i.e morejo vzadoščati svojim obvezam ali ki jim preti odpoved (foreclosure). Posojila se omejujejo na hiše, v katerih stanujejo štiri ali manj družin,' in ki jih cenitelj korporacije ne ceni na več kot $20,000 vrednosti. Le one hipoteke prihajajo v poštev za odpomoč, ki so bile vpisane do 13. junija 1933. Posojila v obliki bondov in ma'ega zneska v gotovini se morejo dajati do 80 odstotkov sedanje vrednosti hiše, nikoli pa več kot $14,000. Hišni lastnik potem lahko smatra, da dolguje hipoteko vladi, in ima 15 let časa za odplačilo ob petodstotnih obrestih. Za posojilo, ki bi znašalo 80% cenilne vrednosti hiše, je potrebna privolitev hipotečnega upnika (mortgagee). Korporacija bi ga vprašala, da-li je voljan sprejeti v zameno za hipoteko bonde vladne korporacije, ki jamčijo štiriodstotne obresti za 18 let. Mogoče je namreč, da upnik ne mara zamejiti hipoteko z bondi. V takih slučajih, ako mortgage je za manj kot 40 odsto cenilne vrednosti, more Home Loan Corporation v posameznih slučajih dajati posojilo v gotovem denarju za izbris hipoteke. Obrestna mera na takih posojilih v gotovini bo pa 6 odsto, ali zapadejo ravno tako v 15 letih. Posojila se morejo dajati tudi na hiše, ki so brez hipoteke, in to do 50% cenilne vrednosti. Ako tak hišni lastnik ne more dobiti posojila od privatne družbe, more zaprositi za posojilo v gotovini od vladne korporacije, ako svr-ha posojila je plačilo davkov, nemškega imperializma. Zvito je pokril corpus delicti s svojo žlico in z nedolžnim glasom izpregovoril: — To je vse dobro in lepo, resnica pa je. da niti v Orientu nisem našel takega nereda in take nesnage kakor tu v Berlinu. V hotelu so mi dali tako posteljo, da se nisem upal leči vanjo in sem rajši spal v naslanjaču. V umivalniku sem našel miš, v kavi pri zajtrku pa celo mušjo družino. Tako daleč som že, da si že ne upam več nobene jedi dotakniti, preden je skrbno ne preiščem. Tu je na primer ta juha. Poglejva, kaj plava v njej. To je beluševa glava. To tudi. To pa ni beluševa glava! S temi besedami je položil ščurka na rob krožnika. Sledil je dolg odmor. Berkeš je izrabil ta dolgi odmor za to, da je hlinil tako slabost, kakršne mu ne bi bilo treba, če bi našel krokodila v krožniku. Brisal si je čelo in z neizrečnim gnusom ponavljal : — Orient! Orient! Bergena je nepričakovani udarec tako zadel, da dal j časa ni mogel izpregovoriti. Dolgo je gledal žuželko in ji z naporom vseh svojih duševnih sil skušal sugerirati, da bi se iz-premenila v beluševo glavo. Ker pa mu to ni uspelo, je peneč se od jeze hotel skočiti v natakarja. Berkeš pa ga je medic miril : — Zakaj se huduješ na tega človeka? Zakaj prav na tega enega? Saj je vendar pri vas povsod tako! Vlak je bil pripravljen za odhod. Treba je bilo vstopiti. Oba sorodnika sta si segla v roke. Berlinčan je bil bled in v zadregi, zdelo se mu je, da je zadela njegovo nesrečno domovino velika narodna nezgoda, ki se ne bo dala nikoli več popraviti. Madžar pa je kar žarel od sreče. f-sesmentov in potrebnih poprav-' kov. Hišni lastnik, katerega hipo-j teko je vlada prevzela, bi v na-j vadnem slučaju plačeval približno osem dolarjev na mesec za’ vsakih tisoč dolarjev dolga. Last-J nik, ki ima mortgage za $5000, bi plačeval po $40 dolarjev na mesec na obrestih in amortizaciji in po 15 letih bi bila hipoteka izbrisana. Treba pa zapomniti si, da se taka odpomoč dovoljuje lie v nujnih slučajih. Vsak slu-!čaj se posebej preiskuje. Drugovrstne hipoteke (second mor-tgages), kakor tudi prve hipoteke, ki se smatrajo pretirane na-pram vrednosti hiše, so izključene po zakonu. Novi zakon ne ustanavlja splošnega moratorija za plačila, ali, kadarkoli vladna korporacija prevzame obstoječo hipoteko, lahko odveže od plačil na glav-inico za dobo treh let. Obresti in davke pa treba plačati. Home Owners’ Loan Corporation ima svoj glavni urad v Wa-shingtonu. Podružnice bodo u-stanovljene širom dežele. Seveda treba nekoliko časa, dokler vsa stvar pride v pravilni tok in korporacija začne delovati. Med tem je predsednik Roosevelt pozval vse hipotekarne upnike, naj prenehajo odpovedovati hipoteke in razposestovati hišne lastnike, dokler se jim ne ponudi prilika za odpomoč v smislu novega zakona.—F.L.I.S. V SPOMIN TUJERODNI DRŽAVLJANKI Knjiga o ameriškem državljanstvu se brezplačno razpečuje. Mala k n j i g a pod naslovom “American Citizenship” je bila nedavno izdana od Aline Broth-ier Morris Fund-a kot spomenik ustanoviteljici te fundacije. Aline Brothier Morris sama je bila tujerodna državljanka. Knjiga je posvečena “novemu državljanu” in, kakor je rečeno v uvodu je namenjena kot pozdrav in vabilo — pozdrav človeku, ki se je odločil postati ameriški državljan — in vabilo na premišljevanje, kako pomemben je ta korak in kako se najboljše izpolnijo prevzete dolžnosti. Ker se ameriški sistem dostikrat dozdeva kompliciran novemu državljanu, knjiga opisuje nekatere strani tega sistema v jasnih črtah in zlasti opisuje ameriške politične stranke in vlogo, ki so jo igrale v ameriškem političnem življenju. Zgodovina te knjige sega nazaj v leto 1916, ko je Aline Brothier Morris, rojena Francozinja, prišla v Združene države. Leta 1927 je stala pred natura-lizacijsko sodnijo in slišala, kako ji je1 sodnik podelil ameriško državljanstvo. V misli si je predstavljala vprašanja in odgovore, ki jih naturalizacijski izpraše-vatelj navadno ne vprašuje. Kje in kako naj bi na najboljši način začela vdeleževati se skupnega življenja adoptirane domovine? Kako naj izpolnjuje dolžnosti ameriškega državljanstva? Vzpodbujena od teh vprašanj je Mrs. Morris začelo temeljito proučevati ameriško zgodovino in javno pravo. Končno je prišla do prepričanja, da more igrati polno vlogo v ameriškem življenju, le ako se pridruži eni izmed ameriških strank. To je štorih in do svoje smrti leta 1932 se je aktivno vdeževala vodstva svoje stranke ter skušala izvrševat svoj vpliv v dosego stvari, ki jil je ona smatrala kot najboljše ir naj plemenitejše. Eden izmec idealov, za katerega je naj bol. navdušeno delovala, je bil sploš na enakost vseh državljanov, rojenih tukaj ali v inozemstvu. Povabljena je bila nekoč, naj govori pred tujerodci o koristih njene stranke napram njim. Tedaj je Mrs. Morris izjavila, da bi raj še govorila o koristih, ki jih tujerodci morejo doprinašati njeni stranki. Ni torej čudno, da je Aline Brothier Morris Fund, katera ustanova je bila posvečena nje-1 rcnui npeminu, toliko v ninvaati- ‘i ji s problemi tujerodnega državljana. “Preveč ljudi izmed pro-jovedovateljev izjednačevanja — pravi knjiga — je smatralo kot nekaj naravnega, da novodošlec [ nima ničesar, kar bi prispeval tej zemlji, da je njegova dolžnost opustiti vse; kar je podedoval, pozabiti svojo materinščino, svoje nazore, navade in postati na magičen način nekak Anglosak-soiiec. To ni le nemogoče, marveč ni niti zaželjivo.” Knjiga “American Citizenship” ima v svojih 70 straneh mnogo kar je poučljivo o nekaterih osnovnih pojmih ameriškega sistema, zgodovine in načelih ameriških političnih strank, kakor tudi o prilikah, ki se nudijo novemu državljanu ob večji vde-ležbi v ameriškem življenju. Dokler bo zaloga knjig na razpolago, bo Foreign Language Information Service (F. L. I. S.), 222 Fourth Avenue, New York City, pošiljal knjigo zastonj vsakemu, ki po njo piše. — FLIS. POLITIKA Humoreska Fr. Ilerczeg — iz Madžarščine prev. dr. M. Robič Natakar je postavil pred gosta juho. Bila je beluševa juha. V rahlem vrtincu, ki ga je dvigala žlica na kadečem se krožniku, so se vrtele drobne beluševe glave. Ko jih je gost dobrohotno pregledoval, mu je padlo v oči, da se je ena razlikovala od svojih tovarišic po svoji nenavadni obliki. Ta beluševa glava je imela brke. Na vsak način je zaslužila skrbnejšo preiskavo. Gost jo je ulovil z žlico in tedaj se je izkazalo, da ni imela samo brkov, temveč tudi noge in še celo šest, kar je nedvomno mnogo za beluševo glavo, četudi gost ni bil slavni prirodopisec Brehm, temveč ubog madžarski novinar s površnim znanjem, Berkeš po imenu, si je bil vendar na jasnem, da to ni zelenjava, temveč žuželka, in sicer razširjenemu rodu kuhinjskih žuželk pripadajoči ščurek. čim je odkril to resnico, mu je napolnilo srce veliko in sladko veselje. Kako čuden je vendar slučaj! Mnogo ljudi živi in umrje, ne da bi kdaj zahrepeneli po taki juhi, v kateri plava žuželka. Naš junak pa je bil prav zdaj v tako posebnem položaju, da je take žuželke nujno potreboval. In glej, dobil jo je! Dobil jo je in ne bi je bil dal niti za bisere egiptske kraljice Kleopatre, či se človeku primeri taka stvar, tedaj je pripravljen verjeti, da ima usoda svoje izbrane ljubljence. Zdaj pa prosim cenjene čita-telje, da bi čakali s svojo sodbv o duševnem stanju mojega junaka vse dotlej, dokler ne po vem prezgodovine žuželkine juhe. Torej: z juho so postregli v Berlinu, v obednici lehrtskega kolodvora, kjer je Berkeš čaka na odhod hamburškega D vlak Drugemu mlademu možu, ki j( sedel pri isti mizi, je bilo ime Bergen. Ta je bil berlinski n vinar. Berkeš in Bergen sta bila potomca istega skupnega rodu in bratranca. Bilo je le golo rodbinsko naključje, da je tekla zibelka prvemu v Budimpešti, drugemu pa v Berlinu. Oba sorodnika sta porabila čas do odhoda vlaka za to, da sta se zapletla v poslovilno politične .debato. Dasi sta vršila pri ti-Isku oba koristno reporterske službo, ju je njuno osebno nagnjenje bolj vleklo k pozornemu |zasledovanju in presojanju do-jgodkov velike politike. Oba sta bila enako strastna debatanta, njune sile pa nikakor niso bile enake, kajti za Bergenom je stala celotna nemška država z vsemi svojimi silami, s svojim bogastvom in svojo slavo, z Bismarckom, Moltkejem, Gerhar-dom Hauptmannom, Reinhardtom in Zepelinom, s svojim svetovno političnim programom, Bankovec in banka V Brooklynu je mlada dama sprevodniku cestne železnice ponudila večji bankovec za plačilo voznine. Mož ga ni mogel menjati in ker je bil že itak slabe volje zaradi preobilice dela, je zamrmral med zobmi: “Za vraga, tu vendar ni banka.” Dama pa je menila, da je dejal : “Idite k vragu!” stekla je k sodniku in zatožila družbo cestne železnice, češ, da je bila globoko razžaljena. Ker so Američani napram mladim, brhkim damam galantni, je res dosegla, da ji je sodišče prizna- 173 34925 174 z::::::::::::::::::::... 175 ......................... 34904 176 ......................... 34668 183 3400« 185 34669 198 ZZZZZZ.Z.Z.Z.Z 34905 199 ......................... 34906 200 .......................... 34909 2CO .......................... 34910 200 ......................... 34911 200 .......................... 34915 200 .......................... 34907 200 .......................... 34914 200 .......................... 34908 200 3491«’ 2oo::::::::::..................34912 204 .......................... 34671 209 34917 209 ................... .... 34916 209.............................B-45 221 34673 vojnim brodovjem in kolonijami. In Bergen je svojo premoč tudi brezobzirno izkoriščal: teptal je bratranca tako ko srdit slon kačo. Berkeš je pod njim samo cepetal in jezno sikal. Med debato se je v obeh odkrival njun narodni temperament. 'Bergen je bil na pol častnik, napol trgovec. Brezobzirno, hladno si je za manjše in strupene pike neobčutljiv utiral pot naprej. Njegov pogled je objemal oceane in daljne kontinente; jasno je bilo, da se ne bo ustavil, dokler se ne povzpne do vlade nad vsem svetom. Berkeš pa se je boril po stari madžarski taktiki; hrabro, toda nekoliko nestalno, zdaj duhovito napadajoči zdaj malodušno umikajoč se. Vojaška vprašanja sta kmalu odpravila, že ta boj je zavojeval Bergen s popolno zmagi, kar je tudi naravno, saj je na njegovem čelu še zmerom blestel sij sedanskih dni, medtem ko je Berkeševo zavest težil poraz pri Kraljevem gradcu. Načrt o gradnji vojnega brodovja, ki ga je Berlinčan razvil, je bil tak, da bi z zavistjo napolnil srce nele Berkešu, temveč tudi prvemu lordu angleške admirali-tete. Potem sta prešla na vprašanje vnanje trgovine. —- Orient vam je pred nosom, — se je hudoval Bergen, — zakaj vendar ne napravite nobenih korakov? Berkeš je uvidel, da bi bilo z Orientom res treba nekaj ukreniti in na tej osnovi bi se bila oba sorodnika lahko sporazumela, toda Bergenu ni bilo do sprave. Bratranca je spremljal zato na kolodvor, da bi na njegovi samozavesti zaplesal še zadnji slonovski ples. Kakor toliko trinogov, je zavest moči napravila tudi njega krutega. - In sploh, — je rekel, —• imajo pravico do obstanka samo močni narodi. Njihovo delo gradi in ustvarja. Življenje malih narodov je bi'ez koristi in odveč, ker samoobramba izčrpava vse njihove sile. Njihov obstoj je sam po sebi neuravnan in plemenita dolžnost mogočnih narodov je, da jih uničijo. Ko so ga pregnali že iz vs6h njegovih postojank, je Berkeš končno ubežal v goščavo romantike. — Dobro, — je rekel, — naj torej pride veličastna smrt! Pogledali, si„bomo iz oči v oči in drago prodali svoje življenje! Brž ko je to izustil, mu je bilo že žal. To mu ni uspelo. Slon je podivjano divjal za njim in brezobzirno teptal okoli njega krvavordeče rože veličastne smrti. — Narodi se vobče delijo na dve skupini, —je dejal Bergen ledeno, — na trezne in romantične narode. Delovanje romantičnega naroda je nesigurnost, njihovo duševno življenje je sa-njarstvo, njihovo domoljubje pa pričkanje. Njemu nasproti stoji trezni narod. Njegovo življenje in domoljubje je delo. Ves narod je en sam velik stroj, čigar-vsak vijak služi skupnemu smotru. Tok stroja ureja narodna disciplina- To disciplino boš našel tudi v najneznatnej-ših pojavih javnega in zasebnega življenja. Tu je na primer ta kolodvorska restavracija. Le poglej ta red in to snago! Vi Madžari ste zelo ponosni na svojo okusno kuhinjo. Pri nas je v kuhinji glavno 'higiena. Take malenkosti so zelo značilne. Bistroviden človek bo znal sklepati iz krožnika juhe, ki ga postavijo pred njega. V tem trenutku so postavili pred Berkeša krožnik beluševe juhe. V naslednjem trenutku se je zgodil velik čudež: našel je brkato beluševo glavo. V prvem veselju svoji veliki sreči niti verjeti ni mogel. Bal se je, da ga vara fatamorgana. Potem je začel razmišljati. Uvidel je, da tega zaklada ne sme nepremišljeno zapraviti. Kajti če bo z njim previdno ravnal, potem bo dinamitni naboj, ki bo prevrnil vso ogromno zgradbo Izgubljeni mir Mnogo prahu je dvignil lani v Berlinu “proces za vrabce v Pankowski cesti.” Na tej cesti, ki je drugače ena najbolj mirnih v velemestu, sta bili dve drevesi, ki so si ju vrabci izbrali za svoje zbirališče—v veliko nezadovoljnost prebivalcev hiše za tema drevesoma. Vsak poskus, da bi vreščave ptičke pregnali od tod, je bil zaman,! končno so se najemniki naveličali in so tožili svojega—gospodarja zaradi izgubljenih mirnih ur, ker vrabcev pač niso mogli tožiti. Med drugim so zahtevali od njega povračilo na- jemnine, odškodnino za skaljeni mir, za motenje pri delu, itd. Gospodar je s svoje strani tožil okrajno upravo za odstranitev dreves, okrajna uprava je tožila nekega najemnika, ki si e dovolil posekati drevesa na svojo pest, najemnik, ki so ga obsodili, je tožil ponovno hišnega gospodarja, itd. Ves Berlin se je smejal tej čudni verigi tožb, sodniki, ki so imeli z njimi opravek, pa se niso nič smejali. M URADA GL. TAJNIKA Posojila na certifikate načrta “AA” in “B” (Nadaljevanje iz 3. stran’) 102 .............. 34657 84.04 168 .............. 34658 29.15 169 .............. 34660 26.38 109 .............. 34662 19.88 171 .............. 34393 7.01 171 .............. 34663 55.83 171 .............. 34664 46.63 172 .............. 34665 13.83 173 .............. 34919 13.45 »HMmmmmvumuuvvuut <» < < i * S Skupna potovanja \ priredimo £ v prihodnjih treh mesecih J Če ste se odločili za potovanje v J domovino, nam pišite takoj za na- £ tančna pojasnila. — Naše dolgoletne £ izkušnje Vam jamčijo najboljšo po- * Strežbo. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene dinarjem in liram so zdaj tako nestanovitne, da jih tu ne moremo navesti. Izvršujemo pa plačilo v ameriških dolarjih; za $5.00 nam je treba poslati $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; za izplačilo $20.00 nam je pa treba poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 pa samo $51.50. Nujna nakazila izršujemo po Cable letter za pristojbino $1.00. SLOVENIC PUBLISHING CO. “Glas Naroda” 216 West 18th St., New York, N. Y. Skupaj-Total ZA STARI KR* NO. DR Po °db0 Priče % POTOVANJ^ če ste namenjeni v stari interesu, tla ne poslužite te zanesljive domače tvrdke. ^ Pišite po Vozni red s | važne linije in parnike! r p0*' ^ CENE ZA DENARNE p. Za $ 3.00 130 Din|Za $ ,6"o0 *3 Za 5.00 220 Din|Za ‘ j Za 10.00 4 65 Din '« ;,j 5«, Zn 10.00 500 DinjZn 39.6° i f 861 Za 20.00 050 Din 2a Zg.5*; . Za 21.00 1000 DinlZa ,{5.0* loO Za 50.00 24 00 Din|Za 10 j [ • Pri večjih zneskih soras*1110 , 4 Ker se cene sedaj hitro 1 JUl dene cene podvržene sprefn® Pošiljamo tudi v dolarjih* Vse pošiljke naslov* LEO ZAKRA® GENERAL TRAVEL 5 *1 1359 Second Ave., Ne^ ČUDAŠKE PRAVDE fick Pravdači so v sodnih dvoranah prav tako nepriljubljeni, kakor so priljubljeni pisateljem veselih iger. Vendar je to rod, ki ne bo menda nikoli izumrl. Zobotrebec—ptrljaga Pred kakšnimi dvajsetimi leti si je zaradi svojih čudnih procesov pridobil precejšnji sloves odvetnik Pavel Goguilot. Nekoč se je pojavil na neki pariški železniški postaji in navedel kot svojo potno prtljago zobotrebec. Uradnik se je branil sprejeti tako “prtljago,” toda odvetnik mu je dokazal, da ni predpisa, ki bi mogel to odklonitev opravičiti. Vrhu vsega je dal zobotrebec zavarovati še za 1,000 frankov. Po nesreči se je zobotrebec na vožnji v namenjeni kraj izgubil. Tedaj je Goguilot vložil proti železniški upravi tožbo za odškodnino-in je pravdo v vseh inštancah tudi dobil . . . Reka brez rib Pred vojno je čital neki navdušeni angleški ribič v nekem vodiču po Irski, da je ena ta-mošnjih rek prepolna rib. Odpotoval je tja in je imel s tem potovanjem precej stroškov, a ko je dospel na cilj, je moral z žalostjo ugotoviti, da ni v reki niti naj preprostejšega klena. Vrnil se je v London, tam pa je vložil proti izdajatelju vodiča tožbo za odškodnino, ki so jo sodniki res razsodili v njegov prilog. Skažena podobnost Lansko leto je tožil neki dunajski hotelski vratar za odškodnino lastnika nekega psa, ki ga je bil napadel in ga ugriznil v nos. Med razlogi za tožbo je navedel vratar to, da je bil pred tem napadom zelo podoben cesarju Francu Jožefu, kar mu je prinašalo obilno napitnino s strani hotelskih gostov. Ta vir dohodkov pa je se posušil, ko mj.i je pes z ugrizom skazil podobnost s pokojnim vladarjem. Sodišče mu je priznalo odškodnino 500 šilingov. DFU& in posafl1 izdeluje lično mod#* venska unijska &s' Ameriška 6117 ST. C CLEVELAND i HDa. iflnBBHHk GLAS NAB^ NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DN* SLOVENSKI V A MEKI*' Je n a 1 b o 1 J razSirlej| | ill list v Ameriki; don, vk nje svetovne novost** i Izvirna poroClla lz s:0 pf vine; mnogo šale ‘jjj# romanov najboljši p Pošljite iK m pričeli g* bofflO Vsa pisma nasl°^ GLAS NA NAZNANILO IN ZAHVALA >rij^ *>j Tuinih in potrtih src naznanjamo oddaljenim sorodnikom. ^ ^ in znancem žalostno vest. da je dne 4. junija, previden s tolaži*1 , joče, preminil naš priljubljeni in nikoli pozabljeni sin in brat STANISLAV PAVLICH, s .'. . bii p® h Pokojnik je bil rojen 7. maja 1913 v Lorainu, Ohio, in Je liških obredih dne 7. junija 1933 pokopan na Calvarv pokopališč11’ ^ $ tl] Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo vsem, ^ir na strani in nam bili v pomoč v žalostnih urah ob času smrti ^ zabnega sina in brata. Posebno naj hvaležno omenimo družino nar, staro mater in očeta Novak, družino Štefan Moser, ki j^ ,ir^| greb iz daljnega Illinoisa, ter družinama A. Luurich in Štrekel ,‘Z v«crl Vi ^ Lepa hvala za pomoč tudi Mrs. Johani Soklich. Iskrena hval» ^ ^ ^ ^ valcem vencev, s katerimi so okrasili krsto pokojnika', katerih ^ 1 de: Društvo sv. Alojzija, št. 6 JSKJ; teta in družina Gabriel ^ \] oče in mati Novak, družina J. Zortz, kum in kuma J, ^onl8p^pt- jj K ra crel, družina Matrejary, Pals and Friends. Open Hearth Krajec, družina Konts in družina F. Zortz. ,.v. i ^ v MeJ J1' ' \ Hvala za prispevane maše zadušnice sledečim: Družina r. ^ fi žina J. Černe Jr., J. E. Tomsich, družina F. Ivancich, družina ^ družina Štrekel, družina Jos. Svete in družina F. Soklich. ^ Najlepša hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne av 1,0,11 ^ ^ plačno na razpolago in s tem povečali pogrebni sprevod. LePa $ skemu društvu “Naš Dom” za krasno in ginljivo nagrobno I,etJ hvala Mr. A. Šemetu in Miss M. Polutnik za lepo petje Pr> potem. Srena hvala fudi Rov. L. Virantu za večerne posete Pr -i * odru in za cerkvene obrede. Dalje se lepo zahvalimo vsem priJ® J i sedom, ki so se poslovili od pokojnika in ga spremili na njegovi ’ - : ob* rfv [ ( Dragi, nepozabni nam Stanley, ni več Tvojega dobrovolj»®^®^cjo ^ ■ nami in naša srca so potrta do skrajnosti. Naše oči zastonj ^ P* >•' ljubljeno osebo, ker neizprosna usoda nas je ločila. Odšel h' kraje, kjer ni večtrpljenja. Spavaj sladko do dneva, ko nas veČn» zopet združi s Teboj 1 1 bfa Žalujoči ostali: Frank in Ivana Pavlich, starši; Josepn> i ■_________