KATOLJŠK CERKVEN LIST. Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol Ifta 2 s\. 20 kr za Ma 1 »I. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. Sokr..za ' 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznih, izid»»..[»imc.v dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 11*. velikega serpana. 1892. List 34. Pervi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Bilo je že naznanjeno. tem poročal ter povedal, da je pismo našega ]»revzvišenega gospoda kneza škofa nemudoma izročil sv. Očetu, in da to naznanilo je bilo Papežu prav posebna» ljubo in prijetno. Oni namreč upajo, da bo shod veliko pripomogel v prnspčh katoliški reči med Slovenci. Zato prosijo pomoči od Boga za zborovavco in podelč jim apostoljski blagoslov, se pismo: Illmne. et Rdrne. Domine. Acceptis litteris ab Aiiiplitmline Tua mijMT ad me datis iiieunctaii-ter exhibui Beatissinm Patri obse per-amanter imjHTtitur. Quod Aniplitiidiiii Fuae libenter siguti«-aiis peeuliaris «»Lservaiitiae meae sensu< una siiiiul Tibi protiteor a<- fausta «plaegue adpreeora 1 domino. Anipliiudini Tuae Rornac d¡" 11 Aug. l*i»2. Addictissimiis >1. Kaiupolln. sec. S. S. Prevzviseni in preca-stiti Gospod! Prejel soli i pismo. | h »slan«» mi nedavn«» od Tvoje prevzvišeii«»sti. ter nemudoma izročil Sve-teimi Očetu priloženo vdaii«»stii«» pisanj«*. ki je «»bscgalo spor«H-ilo «» sli«»-du sl«»voii"kih kat«»li«-a-n«»v. kteri 1 h• sošcl v kratkem v Ljubljanskem mesni. T«. S|M »r« »-čil«» ji- bil«» prav ]h»scbii«> drago Sv. ( h »tu. ki upaj«», da 1m» sh«»d veliko pri] mhii« »g«I v pr<»>{M'li katoliške stvari in«*«l Sl«»-venri. Zato prosijo Sv. < Vr zboi-«»val<'«*iii Božje p«»lii«»či in jim inil«»>fn«» v ljubezni | m m h de ajH»-*t«»ljski I dag« »slov. Ko naznanjam t«» z veseljem Tvoji prevzvi-šenosti. razodevam «»b enem čutila svoj«-ga p«»-s««bii«-ga s|H»>tovanja in pr« »sini v s«« «l«d»i*o o«l Boga. Tvoji j»r« vz\iš« in»sti prevdani M. liani|Milla. 1. r. j ki j n'že v deržavni tajnik. V I umu. 11. avgusta 1 Glas vesti.*) Obče znano je. kako opominjajoči in svareči glas vesti budi hudodelnike k poravnanju kake storjene krivice. < 'lovek stori kaj hudega morebiti po dolgem lisičjem premišljevanju, ali pa morebiti v naglici, ne da bi mislil na nasledke svojega hudega djanja, česar se precej po storjeni krivici kesa in skuša po svojih močeh popraviti, ako njegov duh ni popolnoma okamenel. Večkrat sliši se ali bere n. pr.: ta ali oni tat je iz kesanja ali zavoljo nemirne vesti tatvino povernil. Kolikokrat se zgodi, da se ljudje, ki so doprinesli kako hudodelstvo, prostovoljno oglase sodniji. ako bi imeli drugi, nedolžni, mesto njih terpeti, da le pomirijo svojo vest ter dosežejo zaželjeni notranji mir. Knak slučaj naj tu povem spoštovanim bralcem in bralkam: čisto jasno nam kaže. da človek sodniku. kterega v sebi nosi. ne more ubežati, ne se mu skriti, naj počne kar koli mu drago. Ta sodnik so tiste ..turijt— torke», že starodavnim ljudstvom znane, ktere so človeka toliko časa preganjale, da je popravil svojo hudobijo, ali pa da je v obupanji kjer si bodi dokončal svoje čez vse revno in zanikamo življenje, kar je skoro vsakemu izmed nas znano o marsikterem takem hudodelniku. Bilo je lep jesenski dan: posli neke med rodovitnimi verti stoječe grajsči ne delali so pridno na prostem, in le čuvaj grajski ostal je doma. Mimo njega pride ptujec. prosi miloščine, ktere pa ne dobi. in ide opazovaje okolico ob velikem poslopju dalje. Precej zapazi, da je v gradu vse tiho in prazno, ker je tudi gospoda bila že nekaj dni na počitnicah. To priliko porabi, spleza nagloma skoz okno v pritlično sobo. vlomi omaro in ker druzega posebnega ne najde, odnese škatljico, v kteri bilo je nekaj zlatov. Vse to se je zgodilo v par minutah. Noben drugi ga ni videl mimo grada iti. razun sam čuvaj: ptujec zavije nato z glavne ceste ter kmalu zgine v bližnjem gozdu. I kradeno reč cenil je na 100 gld. Že drugi dan imel je grajščak opraviti v sobi, v kteri je tat kradel, ter je takoj spazil. kaj da se je v njegovi odsotnosti zgodilo: ukraden denar bil je za njega in njegovo družino zelo velike vrednosti: podedovali so ga bili od svojih prednikov in zatorej je jasno, da so ga skerbno varovali in hranili. Iu zdaj naj bi poiskali tatu: od domačih služabnikov nobeden ni vedel, kje da je shranjen ključ okradene sobe, razun čuvaja in njegove * Sliši se tako pogosto o strašnih ropih in tatvinah, še celo o božjeropnih ulomih v hiše Božje! Naslednja dogodba je moteno pretresljiva, zmožna omečiti serce. ktero ni še popolnoma tigrovo in krokodilovo: torej prosimo, da bi čitatelji ..Zgd. Danice-' take reči dalje razširjali, kolikor je moč in lepa prilika. Vr. žene; grajščak je našel vrata pipolnoma nepokvarjene: da je mogel priti tat skozi okno, tega noben človek ni mislil, toliko manj, ker tudi v tem oziru ni bilo nobenega sledu. Reč zdela se jim je jako čudna. Kdo naj bi bil tedaj to storil ? Vsi posli bili so oni dan zunaj hiše na polju, in zatorej je sklepal iz tega grajščak, da, ako že čuvaj in njegova žena tatvine sama nista doprinesla, — imel jih je doslej vedno za poštenjake — sta vendar neposrednje kriva, ker nista dosti varno čuvala iu pazila: brez vsacega poizvedovanja odpovedal jima je službo: čez mesec dni naj se izselita. Ta nagli ukaz zadel je staro in pošteno dvojico ko strela: kaj je početi? Kam naj se po-dasta in kje poiščeta nove službe? Kaj bode z otroci? Vendar vse ni nič pomagalo: morala sta od hiše: obernila sta se do znancev v okolici in nek poljedelec, ki je že več let imel v gradu opravke in kupčijo ter je to družino kot pošteno poznal, dal je družini v svoji hiši stanovanje za toliko časa, da zopet pridobe kako službo. Pomanjkanje in skerbi tlačile so družino: kar si je prihranila, je vse porabila in ni se ji posrečilo, dobiti kake primerne službe. Nekega dne ustavi se pred gradom voz, iz kterega stopi oče frančiškan; poda se z zavojčkom v roki naravnost v čuvajevo sobo ter vpraša pa grajščaku: čuvaj ga oglasi, pelje v pervo nadstropje. kjer mu pride grajščak že sam naproti, iznenaden s tem redkim obiskom. Prav serčno ga sprejme ter prosi, naj se poda v prejemno sobo. Po nekaterih besedah reče duhoven: Včeraj zjutraj, ravno sem hotel oditi v cerkev, dobil sem po pošti to-le skrinjico s sledečim pismom: glasi se: Prečastiti gospod! Vidim in spoznam, daje Bog. da je pravica in povračilo. Kar Vam tu pošljem, sem si pred nekolikimi tedni tatinsko prisvojil in prepričal sem Se do sedaj že večkrat, da sem zavoljo tega pošteno in pridno družino pahnil v revščino in spravil jo ob službo. Od tistega dne, ko je morala — zarad mene — zapustiti grad, nimam več miru; po dnevi kakor tudi po noči mi to djanje hudo očita moja vest: vse moje misli pečajo se s tem in celo v sanjah vidim svoje djanje kot gerdo, ostudno prikazen. Kavno tako mi je pri sercu, kakor da me zasleduje maščevanje z nebes in nesreča uboge družine, in kakor da me pahajo iz časnega v večno pogubljenje in v obupanje! Ta premučni stan še dalje prenašati, mi je čisto nemogoče. Prosim Vas tedaj, prečastiti oče, oddajte to skrinjico spodej z napisom zaznamujani gospodi nazaj: povejte ji, da je bila ukradena od popolnoma tujega človeka in da je tedaj iz službe odpuščena družina čisto nedolžna. Prosim — lepo Vas prosim — pa tudi grajščaka, naj sprejme ubogo družino zopet v službo, da je pomanjkanje, skerbi in bridkosti ne končajo! Meni pa bodi ljubi Bog milostljiv, ker iz serca žalujem, pokorim se za svojo hudobijo. — O res, Bog je nad nami! Pravica nad nami budi! Janez Repič. Moje spreobernjenje. (Dalje.) Romanje. Kako dobro je živeti po volji Božji. Prej sem mislil, da je keršeansko življenje prava muka, a temu nikakor ni tako. — l>a bi ljudstvu pokazal, da sem postal drugačen človek, in da bi nekoliko popravil pohujšanje, ktero sem prej dajal svojim someščanom, iti sem se odmenil na božjo pot. Obiskati sem hotel grobe aposteljnov in sprositi si avdijenco pri sv. Očetu in prejeti njegov blagoslov. Odpravil sem najnujnejše opravke, dogovoril se. kar je bilo treba vravnati, kupil si vožnji list in čez sedemnajst ur bil sem z vlakom v večnem mestu, ki stoji na sedmerih gričih. Najpervo sem se nekoliko odpočil, potem pa si dobil voz in se čez pol ure popeljal v cerkev sv. Petra... Ah kolika krasota. Ne vidi se druzega kot marmor, mozaik, zlato in slikarije. Dolžina je velikanska, tako da človeka ne spoznaš na drugem koncu. Več mesecev moral bi si ogledavati cerkev. Napravil sem križ in zmolil kratko molitvico. Cez 2 uri sem odšel, da si ogledam druge mestne spomenike in da poprosim za avdijenco pri sv. Očetu. Ker sem imel seboj priporočilna pisma in tudi nekaj znancev med prelati, zagotovljen sem bil, da mi bodo sv. Oče skazali to izredno milost. Poslej sem si ogledal še grobe obeh pervakov aposteljnov, pokleknil pred sv. ostanki in čudil se njihovi živi veri in prosil jih, da bi mi sprosili od svojega gospoda Jezusa Kristusa nekoliko njihovih kreposti, da bi bil tudi jaz v stanu tako goreče ljubiti Boga, kakor oni in tako sveto živeti. Obiskal sem katakombe sv. Sebastijana. cerkev sv. Neže, cerkev „San-Paolo fuori delle mura*4 in cerkev „delle treFontane.*4 kjer je bil le-ta veliki apostelj ob glavo dejan. Naposled imel sem avdijenco pri sv. Očetu. Vstal sem zgodaj in šel v cerkev sv. Petra k maši. Nato sem se spovedal. Potem sem šel v vatikansko palačo, pokazal vstopnico in pustili so me v neko galerijo, kjer je bilo že nekaj ptujcev. Ob desetih so se odperla vrata koncu galerije in ustopilo je nekaj monsinjorov, ki 80 se nam približali. Sv. Oče so se nam prikazali ljubeznjivo se smehljaje. Vprašali so vsacega kaj, in naposled stopili k meni: „In odkod pridete vi? Kak je vaš poklic?44 „„Svetost... jaz sem odvetnik iz Piemonta.4*'4 „Ah! Odvetnik na kolenih pred sv. Očetom .. .44 „„Svetost, hodil sem dolgo po krivih potih, a sedaj sem zopet našel pravo cesto. Branil bodem vedno in zagovarjal pravice sv. Cerkve: postati hočem odvetnik sv. Petra.4444 rBog Te blagoslovi, moj sin, da ostaneš vedno zvest in neustrašen boritelj sv. Cerkve.*4 Blagoslov sv. Očeta poterdil me je v mojih sklepih in sedaj sem odločen, preterpeti vse za sv. Cerkev. Moja želja se mi je spolnila. Živel bodem kot dober katoličan in neustrašen boritelj za sv. Cerkev in Marija presveta I>evica, upam, da me bode varovala in pripeljala kedaj v sveta nebesa. alj< nad i r Martin Skubic. (Gorečemu dušnemu pastirjn v spomin.) (Dalje.) Zlata maša. Malo duhovnov učaka petdeseto obletnico, odkar so praznovali novo mašo; razna mučna dela in skerbi težavne službe jim prej starejo telesne moči. Dekanu — kanoniku Skubicu pa je dal Gospod učakati zlato mašo 4. avgusta 1. 18811, čilemu in krepkemu na duhu in na telesu. Za to se je tega slavnostnega dne sam veselil in ž njim cela fara in innogobrojni prijatelji in znanci. Radost ribniških faranov pa je bila pri tej priliki še toliko veča. ker sta ob enem z gosp. kanonikom dekanom obhajala v Ribnici zlati maši tudi dva njegova prijatelja in sošolca, namreč, v. č g. Anton Čibašek. nekdanji župnik v škocij.inu pri Turjaku, sedaj živeč v pokoju v Ljubljani, in v. č. g. Frančišek A r h a r. beneficijat v Repnjah. umeri «¡. aprila 1. 1891, torej tri dni pred smertjo rajnega Skubica. Zadnja dva sta maševala ob enem ob šestih zjutraj: vsakemu sta stregla dva gospoda bogoslovca: ob desetih pa sta oba azistirala pri slovesni sv. maši gospodu kanoniku — dekanu. V soboto. 3. avgusta, ko se je bil'» zmračilo, oznanjali so zvonovi in topiči. da se bode praznoval prihodnji dan za celo ribniško župnijo vesel, nenavaden praznik. Teržanje s<» priredili gospodomzlatomašnikom bakljado, pevci so zapeli pred župnijsko hišo štiri pesmi. Potem seje pomikala vsa množica z J zastavama na čelu po Tergu med burnimi ,,živio~ in ^lava"1 klici. Vaščani pa so bili zažgali krog in krog doline po hribih kresove v dokaz posebne ljubezni in vdanosti do preblagega svojega duhovnega očeta. Od blizu in daleč je prihitelo mnogo gospodov duhovnikov — krog 40 — počastit v slavnostni dan gosp. zlatomašnika. Pred slovesno sv. mašo je izročil gosp. dr. Jožef Lesar v imenu gg. duhovnikov — rojakov, ki so peli nove maše za časa Skubčevega župnikovanja v Ribnici, gospodu jubilantu s primernim nagovorom krasne mašne bukve, ktere je slavljenec takoj podaril farni cerkvi: Laški gospod župnik Lovro Gergolj pa je izročil v imenu gg. dekanijskih duhovnikov dragocen kanoniški perstan. Občinski odbor ribniški je zlatomašniku — častnemu občanu — oddal „enoglasno sklenjeno pismeno čestitanje." Ob desetih so v slovesnem sprevodu peljali g. zlatoinašnika v cerkev med zvonjenjem in pokanjem t«»pičev. Med gosti sta bila preč. gg kanonika Karol K lun in Luka Je ran. v. č. g. dekan kočevski Jožef Krese. voditelj okrajnega glavarstva gosp. pl. dr. T h o m a n n. gosp okrajni sodnik in deželni poslanci: g Frančišek V i š n i k a r. g župan E r h o v n i c. g. graščak Dorko Rude ž idr. V krepkem, jedernatem in poljudnem g »v« ru je risal preč. gosp. kanonik Je ran delovanje slavljenčevo kot dušnega pastirja, ki je bival šest let med s« »sedi Kočevci. e lenindvajset med belimi Kranjci, i do smerti triindvajset let» pa med Ribnica ni K prelepim že imenovanim darilom zlatomišnim je pa tudi pridigar nasvetoval neko nepričakovano darilo posameznih stanov. Svetoval je. da naj napravijo darovanje ali „ufer." vsak naj zlatomašniku daruje kaj .zlatega." tako le: Mladenči.darujte zlatomašniku zlatega klasja. F. .lite modri, neoinadežani v svojem življenji, lepši v čednost*, kot je bil Salomon v svojem zlatem blišču. Varujte se pijančevanja. pon«»čevanja in vsacega pohujšanja tako bode vaše življenje obrodilo zlati sad, zlato klasje. S tem niste samo zlato klasje rumene pšenic-* v domači hiši. temuč ste tudi prečast. gosp. zlatomašniku čast in veselje, darujte jim tedaj zla-tega pšeničnega klasja' V»* deklice, darujte svojemu prečast zlatomašniku zlato obleko. Bodite moire in čiste device, ne sk'-rbite toliko, kako bi se oblačile, da bi dopadle -vetu. temveč skerbite oblačiti se in živeti tako. da bo nebeški Ženin z dopa-lljivostjo gledal na vas iz sv tabernakeljna: s t^m ravno bo lete tudi svojemu pr -r g zlatomašniku veselje delale, darujte jim zlato oblačilo sV''jeg:i sera za zlato mašo. Vi m»žje. darujte zlatomašniku zlato krono, p.- lite z modro skerbjo za svojo družino sami zlata krona v hiši; glejte, da v hiši nobeden ne živi po-huisljivo. To bode vašemu zlatomašniku ljubše kakor zlati venei. vi mu tedaj darujte s tem zlato krono, t j. svoj o pošteno d r u ž i no. pravo zlato kro no. Ve žene. gospodinje, darujte zlatomašniku zlate e v a n«_' e 1 j > k e b u k v e. posnemajte Sabejsko kra l'iico; ona je prišla od daleč poslušat Salomonovo modrost. Tudi v»'- bodite vse goreče za poslušanje božje besede, svetih naukov, in učite takih svoje i ■•ročič-e. da bodo stanovitni v dobrem, kadar odraščajo, ne pa p- •• l«~»bni tistim drevesom, ki imajo mehko koži«-o v začetku, kadar pa odraščajo, se jame kazati • »str" ternje in neužiten sad. x\ko z zlatimi nauki in lepimi zgledi ohranite svoje otroke v sveti pobožnosti. imate zlato v hiši. s tem tudi vstrežete zlatomašniku: darujte jim v dar zlato knjigo, iz ktere se zajemajo zlati nauki za dobra serca. Vi otr»»« i. darujte zlatomašniku zlatih cvetlic v dar. Ako ste jH»božni. poslušni in nedolžni, ste sami kakor najlepše cvetlice v Salomonovem vertu. polne najblagšega « vetja in vonjave, česar naj nikoli slana greha ne popari. Hodite z veseljem pogosto k spovedi in sv. obhajilu. S tem tudi svojemu prečastitlji-veinu g«)sp«xlu zlatomašniku veselje delate, vi jim iz verta svojih sere zlatih cvetlic darujete. 0 Salomon! to ime pomeni „mirni kralj, kralj miru." pravi Miroslav. Salomon je v miru tempalj zidal, kakoršnega ni še videl svet Tuli vaš zlato-masnik zidajo vaš duhovni tempelj že 20 let. — pa le v miru, v edinosti se da tudi duhovni tempelj zidati; pomagajte tedaj vsi duhovnjani v svetem miru, v dolžni podložnosti svojemu tolikanj spoštovanemu gospodu dekanu in kanoniku duhovni tempelj zidati, sej se zida le za vas in za vaše otroke. — naj ga zidajo za vas in vaše otroke srečno in še mnogo let po milosti Jezusa Kristusa, na priprošnje Marije Device. in velikega patrona vaše cerkve, sv. Štefana, papeža in mučenca. Poslušavci. kterih je bilo toliko, da je bila velika cerkev napolnjena po vseh prostorih, so verno poslušali prelepi govor kteri naj Ribničanom še dolgo zvoni po ušesih ! i Dalje oasl.) Liberaluhi iščejo Don-Boskota umoriti. Glasoviti (kuže) „sivec." (Konec.) Neki temni zimski večer šel je Bosko, da si prikrajša pot. naravnost od Konsolate (M. D. Tolažnice) proti Kottolengu. Na nekem gotovem kraju zapazil je dva človeka, ki sta šla malo pred njim ter svoje korake vravnala natanko po njegovih. Slutil je, da nameravata nekaj hudobnega, in zatorej je hitel proti neki hiši. da si poišče tam zavetja. Predno pa je mogel to doseči, verže mu eden hudobnežev naenkrat plašč čez glavo ter mu zamaši usta z robcem, da mu ni bilo mogoče na pomoč klicati. Ubogi ravnatelj cenil se je že zgubljenega, ko neutegoma začuje strašno rjovenje, ktero je bilo bolj podobno renčanju medvedovemu. kakor pa pasjemu lajanju. Bil je ..sivec." Ta poskoči na enega teh tolovajev ter ga prisili, misliti le na svojo obrambo, zgrabi nato z zobmi druzega in ga verže na tla. Potem ostane med obema, kterih nobeden se ganiti ne upa. ter grozno zatuli. V smertni nevarnosti prosita potepuha Boskota milosti: „Oh. pokličite nazaj svojega psa. berzo. berzo ga pokličite. — če ne. naji razterga!" Bosko izmota se hitro iz plašča in robca, ter reče: rP«:»kli« al ga bom. pa le s tem pogojem, da gresta vašo pot. in jaz svojo." r0 rada. rada. le psa deržite!" Bosko pokliče „sivca~ in ta ostane pri njem, tolovaja pa jo popihata. Drugikrat, ko je šel čez terg „Massimo" domu, pride nekdo za njim ter neutegoma na njega dvakrat sproži samokres; ker ga pa potuhnjeni morivec ni zadel, zagnal se je vanj. in ga drngač umoriti poskusil. V tem trenutku priskoči „sivec," zgrabi morivca od zadej. in pošastnež mora bežati. V tretjem slučaju branil je rsivec" svojega var-vanca proti še hujšemu napadu. Vojskovati se je bilo zoper celo morivsko druhal. Don-Bosko korakal je ravno v temni noči čez „Piazza di Milano," sedanjo „Prazza Emanuele Filiberto," kar zagleda, da nekdo s k«ilom v roki za njim hiti šel je hitreje, da bi dosegel Oratorij, predno ga dohiti hudodelnik. Že je bil na mestu, od koder bi bil moral hiteti le še doli čez klanec, kar zagleda spodej več čudno-vesnih oseb-stev. Pustil je torej, da je zalezovavec prišel do njega in v tistem hipu ga je s tako močjo in spretnostjo udaril na persi, da je grozno zaječal in kakor mertev telebnil na zemljo. Njegovi tolovajski pomagači slišali so njegov krik ; prihiteli, so obdali Don-Boskota ter mu žugali s kolmi. V tem hipu prikaže se zopet zvesti „sivec" in se vstopi zraven Boskota, laja, tuli in skače s tako derzovitostjo na morivce, da so se bali: zdaj in zdaj jih bo na kose raztergal in so se prestrašeni drug za drugim zgubili v noči. Don-Boskota pa je njegov stražnik spremil do vrat Oratorija. Zoper svojo navado pozabil je bil enkrat Bosko po dnevi nekaj važnega v Turinu naročiti in hotel je u kljub poznemu času verniti se v mesto, da popravi svojo pozabljivost. Mati Marjeta skušala ga je doma obderžati, on pa jo je pomiril, vzel klobuk in hotel stopiti čez prag. ko vidi „sivcau stegnjenega na pragu ležati. „O. tem bolje !tt zaklieal je, „zdaj sva dva in moreva se braniti, ako bode treba." Ob enem pokazal je proti cesti, kamor da mu je iti. Pes pa se ni ganil, temveč je le nekoliko zarenčal. Dvakrat skušal je Bosko čez njega stopiti, in dvakrat zabranil mu je pes popustiti hišo. „Vidiš. sin,B pravi nato Marjeta, „žival je previdnejša od tebe; če mene ne slušaš, slušaj njo." Ker se je pes terdovratno branil mu pustiti prostor, ter je jel renčati, vernil se je slednjič Bosko v sobo. Četert ure pozneje prišel je jeden sosedov ter mu povedal, da naj pazi, ker so videli tri ali štiri človeke, prave rokovnjače, ti so se plazili okoli hiše. in ti gotovo kaj hudega nameravajo. Neki večer obedoval je Don-Bosko s svojo materjo in nekterimi duhovni, ko hipoma priteče „sivec" na dvorišče. Dečki, ki so se ondod igrali, hoteli so ga s kamenjem odpoditi. Buzzetti pa ga je spoznal ter zaklieal: „Pustite ga, to je Boskov pes." Takoj prihiteli so vsi. ga gladili in ga naposled peljali v obed-nico. Tu ogleda „sivec" navzoče, gre okoli mize ter vesel ostane pri Bosko tu. Ta mu da nekoliko mesa in kruha. Pes pa ničesar ne vzame, kot bi hotel pokazati. kako da je odtujena od njegove zvestobe vsaka sebičnost. „Kaj pa vender hočeš?" vpraša ga Bosko. Za odgovor stresel je ušesa ter veselo mahal z repom. Ob enem poluži zraven njega glavo na mizo ter ga z zvesto vdanostjo pogleda. Potem gre počasi iz Oratorija. da odide za zmeraj. Nobeden ni nikoli zvedel, od kod da je pes prišel in kam daje šel. Svojo nalogo je bil spolnil. Kakih 30 let pozneje videli so ga pa še enkrat, ali so saj mislili, da je on. Bilo je zvečer 12. svečana 1883 v Bordigheri. Bosko podal se je iz kolodvora proti Salezijanski hiši, spremljevan od Duranda. enega svojih duhovnov. Ker svojega prihoda ni naznanil, ga ni nobeden čakal. Popotnika podala sta se sama na precej dolgo pot. ktere niti eden niti drugi ni poznal; bila je zraven še od dežja omehčana. Prehitela ju je noč; zašla sta in Don-Bosko pade v močvirje. „Ko bi imel zdaj svojega „sivca" tu,4 zaklieal je. „ta bi nama kmalu pravo pot pokazal." Komaj je željo izrekel, se že prikaže velik pes. Durando se ustraši in reče svareč: „Pazite, oče. pazite!" Ta pa je že gladil žival, ktera je veselo okoli njega skakala ter z repom mahala. „Mislil bi skoraj, daje „sivec," ima isto barvo, isto velikost, — ali je on ali pa popolnoma njemu jednaka žival; morebiti njegov mladič. Pokaži tedaj, če si res tisti, za kterega te imam; hitro nama bodeš pomagal, moj ljubi „sivec," moj ljubi varh!" In kakor bi bil besede razumel, tekel je pes v gotovo mer naprej, nato se zopet vernil gledat, če mu kdo «ledi. Brez dvoma sledil mu je Bosko. Njegov tovariš ni bil tako zaupljiv, vendar jo je meril po ravno tisti poti in kmalu sta dospela do zaželjene hiše. Žival šla je z njima k mizi. vendar ni hotla ničesar vzeti. „Ker nočeš nič vzeti." dejal je Don-Bosko. kakor je sam pozneje pravil, „pojdi zopet tje. od koder si prišel, pred pa se še lepo obnašaj do gostov * Pes je storil zvesto, kakor mu je bilo zapovedano. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Amerike. Joliet, Ills, U. S. America 28. julija 1892. (Posvečevanje nedelje v Ameriki in v Evropi » V 28. številki Vaše cenjene ..Danice" ste poročali gledé razstave v Chicagi, da so pri nas dolgo pomišljevali o tem. ali bi bila svetovna razstava ob nedeljah odperta ali zaperta; konečno so sklenili, da bode razstava ob nedeljah sicer odperta. zaperta pa bodo ta dan vsa gledališča itd. Temu ni tako. Svetovna razstava v Chicagi bode ob nedeljah popoln- »ma zaperta in vstop občinstva sploh nedovoljen. Tako ste sklenili z veliko večino obe naši zbornici v hiši in v senatu. «Sramota bi bila — t «ko je govoril o tej priliki senator Cummingo — za n'tjvečjo in edino pravo republiko na svetu, da bi pred vsem svetom zatajili svoje načelo glede posvečevanja nedelje. Največji nasprotniki zapertju razstave ob nedeljah bili so seveda Nemci, ki se le počasi amerikanizujejo m menijo, da brez kake veselice in pijače jim ni moč pognati nedelje. Ker v isti štev. Vašega lista primerjate posvečevanje nedelje to in onstran morja, ker se po katol. avstrijskih listih mnogokrat čujejo pritožbe. Kako nesramno se skruni Gospodov dan v „katoliški«?» Avstriji" in ker iz lastne skušnje znam. kako malo sa tam spoštuje nedelja, dovolite, da .»tem nekoliko obširneje spregovorim. Zadnji čas poizvedel sem iz slovenskih listov, da zidajo „kočevsko" železnico"» prav pridno ob nedeljah in praznikih, ceste gradé brez ozira na petek in svetek. na javnih, kakor tuli zasebnih stav.jaii se dela mnogokrat brez vsake potrebe ob ne le Ij ah, prav kakor bi nalašč kljubovali lil. ztpoveJi Božji. Roko-delci imajo ravno ob neleljah največ posla, vradniki sede v svojih pisarnah, če ne celi dan pa gotovo dopoldne, da ne gjvorim o prodajalnicah in kerčmih, kjer imajo v nedeljo in praznik največji —delavnik. ) Tako se z nogami tepta zapoved Božja in kar je poglavitno. skrunilca Gospodovega dne ne zadene nobena kazen, razun če posež" Bog sam s svojo maščevalno roko vmes. In vendar je govoril B jg: „Šest dni delaj, se lini dan pa počivaj, ker to je Gospodov «lan; ta. din ne delaj ne ti. ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlape j* itd.---Kdo pa še posvečuje v Avstriji nedeljo ? Lbogi kmet in — in — no, sem in tje kaka verna družina. Sploh pa so se ljudje sami oprostili te zapovedi. posvetna moč ne čuje nad njo. duhovska oblast nema moči in tako je dolgoletno prelomljevanje te zapovedi zadobilo neko navidezno veljavo. Ljulstvo misli, da dela prav. da delajo povsod tako, da drugače sploh biti ne more. Pa kako se m>ti! *i Načertane proge proti Novemu Me->tu >»• menj!j. p» dru ¿»h manj hudo; ktere očitanje zadene, tisti naj to nase ol»ern»;jo m se poboljšajo, zakaj l>jg ne bo odjenjal p<»sve<*evanje tirjati. mi moramo od pregrehe odj«-njati m se poboljšati. Vr. Poglejmo v zedinjene deržave ameriške, v naj-prostejšo ljudovlado na svetu, kjer delajo postave ljudje vseh mogočih ver in narodnosti, kjer živč ljudje beli in čemi. divji in omikani drug poleg drugega — kako se tu posvečuje nedelja? Pri nas je nedelja dan miru in službe Božje. V cerkev seve ne tira deržava nikogar, toda mirovati mora ta dan vsakdo, bodisi kmet ali gospod, delavec ali milijonar. Tu velja enaka pravica za vse. Zato miruje tukaj ob nedeljah delo po vseh tovarnah (razun tam. kjer se brez posebne škode pretergati ne more), po delavnicah, rudokopih. skladiščih, po polji in cestah, po mestih in vaseh. Ob nedeljah so zaperti vsi vradi. vse prodajalnice. Tudi one. kjer prodajajo živež, vse gostilne.*» kavarne, to-bakame. «trafike», banke, brivnice. kopališča, muzeji, javne knjižnice, slikarske galerije itd Ob nedeljah so prepovedane predstave v gledališčih, cirkusih, prepovedani koncerti, akademije itd. Ob nedeljah zaperta so celo poštna poslopja in tudi železnice mirujejo. Tovorni vlaki ne vozijo ta dan in osebni le toliko, kolikor je zaradi velikega prometa neobhodno treba. V Chicago n. pr. pripelja se ob delavnikih preko 370 osebnih vlakov na dan, ob nedeljah pa samo 12<>. Taka je postava nedeljskega posvečevanja pri nas in spolnovati jo mora vsakdo, naj ti bo katolik ali jud. metodist ali framascn. zato skerbi deržava. Letošnjo pcmlad je v deržavi Jo\va nek kmeto-vah-e oral na nedeljo, drugi dan pa je bil vsled tega ob«ojen na 3oo dolarjev in ker ni imel s čim plačati, rn- ral je pel leta dfdati na cesti. da je prislužil deržavi dotično svoto. — V Amori. Ills. je zidarski mojster na nedeljo delal s svojimi zidarji na ne še doveršenem poslopju. Redarji so ustavili delo in mojster je plačal za kazen 10oo dolarjev, poleg tega pa še delavcev vsak svoj del. — Tudi nek slovenski gostilničar se je na ta način soznanil s postavo o nedeljskem po-svečevanji. Prodal je namreč v nedeljo popoldne nekomu kozarec piva. a zasačili so ga in sodnik mu je prisodil i>o dolarjev, t. j nad 2oo gld. av. v. Amerikanec čuva s posebno strogostjo svetost nedelje. Dopoldne gre v cerkev, popoldan pa preživi doma v drnžbinskem krogu. • »bisku ne dela in jih tudi ne sprejema. Po mestnih ulicah vlada praznična tih«.ta. šetal« i šepečejo na lahko me«l seboj, vse uživa mir in se ga veseli. In nedeljski mir hoče si ohraniti Amerika tudi za časa svetovne razstave. Pri nas vlada sedaj strašna vročina. En teden žc imamo vedno nad DO" gorkote v senci. Od. 1. 1>č7 ne pomnijo ljudje take soparice. Ko sem šel sinoči r b llih spat. kazal je toplometer potem naj pa človek spi. če m<»re. Ljudje ne morejo ne delati, ne spati. V Chicagi jih je vsled vročine nanagloma po-merlo že nad 200 ljudi ta teden, konj je pa počepalo najmanj trikrat toliko Če Bog kmalu ne pošlje dežja, ne vem. kaj bo. V Chicagi j- vedno od 92u—(»5®, is*o tako v Ne\v-Yorku in še huje v Št. Lujzu. Fr. Sušteršič.*! •• Le v velikih mestih, n. pr. f.liKano. New-York. so odperte zara»t! tu^ev. katmh pride na dan «l<» ltii» tiso«* v mesto. • 1'rav sercna hvala za tako zanimtv dopis! Slavno svetišče Kraljice sv. rožnega venca v Pompejih. Spisal J. Bile. (Konec.) Skorej vsi Italijanski škofje, kteri so bili po bolezni ali po drugih vzrokih zaderžani, da niso mogli osebno vdeležiti se slovesnosti, so poslali prelepa pisma, v kterih slavijo presv. M. Devico, ter svojo žalost razodevajo, da jim ni bilo mogoče osebno počastiti Kraljice sv. Rožnegavenca v Njenem slavnem svetišču. Tako so Italijanski škofje svojo lepo, pa nesrečno domovino Italijo posvetili Kraljici sv. Rožnega venca, ter pod Njeno varstvo postavili Sebe, duhovne in vse vernike, kakor so pred nekaj leti francoski škofje posvetili in darovali v Lurdu zbrani celo Francijo Lurdski Kraljici brez madeža spočeti. Izmed mnogih prelepih pisem, naj bo tukaj natisnjeno samo eno, to je ginljiv list Beneškega patrijarha, kardinala ^vgustinija. Patrijarhovo pismo, ktero nam kaže veliko po-božnost in neizrekljivo ponižnost prevzvišenega gospoda. se glasi prestavljeno tako: Blagorodni in predragi gospod Longo! Gospod me je hotel po mojem zasluženju ponižati ; meni ne «»stane druzega? kakor da ponižno vklonem glavo in izustim: .Fiat, fiat! Pravičen si Gospod in resnična je Tvoja sodba.u Zdravje se mi sicer počasi boljša, ali vendar mi ni mogoče, da se podam na dolgo potovanje. Verli in dobri gospod odvetnik! Ne morem Vam dopovedati, kako britko mi je. da ne morem na pot! Prosil sem presveto Devico, naj mi Ona blagovoljno doseže milost, da bom zarnogel na novem polju Njenega zmngoslavlja pevati zahvalne himne; pa. žal, nisem bil vreden te milosti in kolikor bolj se približuje dan 7. junija, tem bolj je žaljeno moje serce. Pa zgodi se volja Božja... Mariji pa hočem dati dokaz ljubezni in hvaležnosti, ter pošljem mali darček 100 lir za revne sirote, posvečene preblaženi Devici. Ne morem prikazati druzega. kakor dobro serce ; pa rad darujem samega sebe Mariji. Hvaležen sem presveti Devici, kateri poljubljam roke in noge. zato da je z manoj ravnala s koristno ojstrostjo dobre, ljubeznjive Matere; pa tudi Vam sem hvaležen, gosp. odvetnik. Zahvaljujem se Vam, verli razširjevalec in neustrašeni branitelj Marijine slave, za toliko dobroto, ktero ste mi naklonili. In ako moja želja ni nespametna ali sebična, bi se prederznil prositi Vas, da mojo odsotnost, bodi si z eno samo verstico v Svojem cenjenem listu opravičite, in sicer zato. ker je ta list omenil, da se bom tudi jest slovesnosti vdeležil. 7. junija bom jest posebno v duhu pri Vas, združen z neštevilnimi pobožnimi množicami in bom dan poprej daroval presv. daritev za Vas, za Vašo preblago soprogo, za Vaše sirote in za vse. Slava Bogu, tisučkrat slava! Ako On ne bode privolil, da bi zamogel jest pri drugi priložnosti kot. romar prositi in zahvaljevati Marijo, našo Mater in Kraljico v onem slavnem svetišču, in pozdraviti Vas, ki ste tako pobožni in polni zaslug: se bomo pa združili v svetem raju, ter večno prepevali slavo pre-sveti Materi in Kraljici. Z odličnim spoštovanjem ostajam v presvetih sercih Jezusa in Marije. Vam polno vdani Dominik kardinal Avguštini. Patrijarh. V Benetkah. 24. maja 1891. Spomin na tako slovesno posvečevanje preslavne bazilike Pompejske se je imel tudi prihodnjim rodovom ohraniti v prelepem napisu, vdolbenem v kamnito pločo. ktera se je vzidala na cerkveno pročelje. In kedo, mislite, je sostavil ta napis? Nihče drugi kot sami sv. Oče Leon XIII — Bil je namreč gosp. Jernej Longo v zaslišanji pri sv. Očetu Papežu, in pri tem zaslišanji je predložil Papežu preponižno prošnjo: „Naj Njihova Svetost milostno blagovoli zložiti epigram ali slovesni napis v spomin posve-čenja Pompejskega svetišča u Sveti Oče so v očetovski ljubeznjivosti privolili ter obljubili, da bodo zložili napis. In tako so Papež, znani in slavni latinski pesnik, pri vsih vzvišenih opravkih, ktere naklada Njihovi častitljivi starosti vladarstvo vesoljne Kristusove Cerkve, vendar še časa dobili, da so poklonili Pompejski Kraljici sv. rožnega venca verstice Svoje pobožne vdanosti. Leon XIII so blagovolili narekvati in poslati v Pompeje napis, kteri bo z zlati n. čerkami vdolben v krasno marmornat«.» pločo, spominjal pozne rodove slovesnega posvečevanja slavne bazilike. Na dan obletnice kronanja velikega Papeži Leona XIII 14. marcija je bil spominek vzidan in razgerjen. Papežev spominski napis se glasi v izvirni besedi in poslovenjeni tako: Augustae Dei Matri. Albigensium Aliorumque hostium christiani nominis Domitrici sacrurn. Raphael Monaco la Valletta. Card Episc. Ostiensis et Veliternen. Ab apostólica sede pat ron us Loci sanctitati datus. Teraplum veteruin Pompeiorum Ruinis impositum. Christianae pietatis Propitiaeque precantibus Dei pa rae Monumentum. Nonis Maiis An. MDCCCXCI. Solemnibus caerimoniis Consecravit; Leone XIII antistite máximo, Uuo auctore Coelestis Reginae victric-is honor In orbe catholico Amplilicatus est. Prešlavni Božji Porodnici, Albigenzov In drugih keršanstva sovražnikov Zmagovalki posvečeno. Rafael Monako la Valletta, Kard. škof Ostijski in Veliterniški Po sedežu apostoljskem Zavetnik svetemu kraju dan, Je s slovesnimi obredi Posvetil Dne S. maja leta 1&01 Tempelj postavljen na razvalinah Starih Pompejev. Spominek Kerščanske pobožnosti In usmiljenja Bogo rod ice do prošnikov. O vladanju Leona XIII, naj vikšega pastirj i. Po kterega prizadevanju Se je češčenje nebeške Kraljice. Zmagovalke. Po vesoljnem katoliškem svetu Pomnožilo. Mesec maj letošnjega leta je bil zopet jako znamenit za Novo Pornpejsko svetišče, «i. maja namreč je zopet obiskal Pompeje p res vitli kardinal zavetnik Monako la Valetta, ter je dne 7. maja slovesno posvetil nova dva prelepa stranska altarja. pervega na čast sv Frančišku Asiškemu, drugega sv. D »miniku razširjevalcu molitve sv. rožnega venca. Tudi o ti priliki je prišlo semkaj nekaj škof -v. premnogo duhovnov in velike množice pobožnih b žje-potnikov iz Voe Italije, posebno pa iz bližnjega Neapol i. V spremstvu kardinalovetn sti bila tuli p reč. «•«•»t* Andrej Friihwirth. in Ljuiovikiz Parme, pervi general Dorninikanov. drugi Frančiškanov. Slovesnosti s • bile lepe in ginljive. polobne onim. ktere so se veršile lani o povečevanju bizilike. J*.», mijnika mesca je pa mil. škof Nolanski blagoslovil temeljni kamen za hišo. ktera ima biti zavetišče naj bolj nesrečnim in naj b.»Ij zapuščenim otrokom, takim revežem, klen so sirote, dasirivn-j imajo še stariše. To so namreč tisti otroci. kterim oče ah mati. ali pa oba selita zavoljo hu loielstev z t vse žive dni. ali za mnogo let v prehu li ječi. F tki otroci morajo razun zapuščen-»sti, po nedolžnem njsiti in i lež pregrehe stariše v. In tudi njim j»- začel g. Ljng-j zidati hišo. kjer se bojo kerščansko vzgoje val i ter prišli med svet. kot veri i in koristni u Ije človešk-* dražbe. U 1 vsih strani mu pošiljajo dobri Italijani .»bilih milo 1 irov, tako da je obstanek zavoda že zagotovljen. Taki otr"ri bojo s psalmistoin mogli hvaležno zlihniti: rMoj oče in moja miti s> me zapustili — «ijspjl pa ine je sprejel.- Tako sta postala verli advokat Jernej Lon^o in njegova pobožna soproga v dušnem in telesnem oziru velika dobrotnika naroda italijanskega. — Longo je jako podoben v svojem d- lovanju ranjkemu Janezu Bosku — blaženega spomina. Vi pa. dragi Slovenci, kteri te verstice berete, preselite se v duhu. moleči sv. rožni venec, v n>vo, slavno svetišče Pornpejsko, kjer ima zmagovalna Kraljica sv. rožnega venca Sve. Šolsko vprašanje. 24. S. JerneJ. Mašniki in ohhajanci. Duhovske vaje. Bogo-Ijubno zak< n^ko življenje. Vojaštvu za kerščanstvo in vdeleževanje služb*- božje. 25. S. LJadovik. Katolirani na Francoskem. Živa vera v f>*«». S. Reza Limljanska. Zapuščena ženska mladina v veliki n« varn»»^,i. Duhovske zadeve. Mnogo poslov. Mnogi popotniki. 31. S. Rajmund. Odpravljanje sužnjev. Misijoni v Turčiji. Y>.- š• * ne usiišane zadeve. V avgustu umerli in v sept. umirajoči udj»- »v. a(K)>toljstva in serca Jezusovega bratovščine. II. Bratovske zadeve N. 1]. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na nulostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca sv Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varliov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje. umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje ;n vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregreh»* in velike nesreče. — Nekieri stanovi, da bi se pover-ndi * j <»v»v»-vanju nedelj in praznikov, ker bati se je strašnih šib. se k» pniler/.no skrunjenje nadaljevalo. — Spreobernjenje 20 gld. verskih sovražnikov in zatrenje framasonstva. — V molitev prav lepo priporočam.- 1) moža. pijančevanju zelo udanega; 2) več oseb zarad pohujšljivega življenja, pri katerih svarjenje nič več ne pomaga. — Žena priporoča v vratu hudo bolnega moža za pomoč. Listek za raznoterosti. V Adrijanopolu je 2. avgusta po dolgi bolezni, previdena s ss. zakramenti, umerla preblaga prednica usmiljenih sester. S. Angela Poje, ki nam je tolikrat pošiljala ginljivih naznanil o ondotni odgoji kerščan-skib deklic in je marsiktere iz razkolstva pridobila za katoliško Cerkev. Stara je bila 30 let in v redu je preživela 38 let. Naj bo blagim čitateljem prav živo priporočena v molitev. Naj v miru počiva. Sita — predšiba! Po nekterih krajih ljudje bolehajo za -hudo grižo." To pomeni! Rim, 2. avg. 1892. (Poterdilo ) Z vso največo hvaležnostjo prejeli od Vas, strad. nune poslani znesek (to je: 7S gld. av. v., namreč: 44 gld. za stradajoče sploh, posebej 5 gld. za klarisarice in 5 gld. za fran-čiškanarice v Asisu. in 24 gld. za cerkev sv. Joahima v Rimu. Obernilo se bode vse v zaznamnjane namene. Za vodstvo časnika „Civilta C-athol." P. Raffaele Ballerini d. C. d. G. Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: G. A. V. 5 gid. — ('.. g. župnik Janez Tavčar 15 gld. fin za navadne predale v Dan. 35 gld. — Iz Pre-serja 3 gld — Neimen. prijatelj 3 gld. — Č. g. Fr. Tavčar 2 gld. Za opravo »bočnih cerkev: Iz Grada 32 gld. — Iz Razder-tega 11 gld. — Z Leskovce nad Loko 14 gld. 40 kr. — Iz Terno-vega v Ljubljani 2B gld. 45 kr. — S Poljan 40 gld. — Iz Zalega loga 13 gld. 30 kr. — Iz Nadanjega sela 25 gld. — Iz Leskovca pri Kerškem 40 gld. — Z Gornjega Tuhinja IS gld. 35 kr. — S Trebelnega 24 gld. — S Tople Rebri 1»> gld. — Z Radovice zopet 1 gld. 20 kr. — S Kopanj 12 gld. — Z Roba 13 gld. 72 kr. — S Prežganj 10 gld. 50 kr. — Iz Javorja 4 gld. 50 kr. — Z Gorič 30 -Id. — Lanka Velkaverh 1 gld. — Franca Puci«ar 2 gld. — Z Gorič 1 gld. 50 kr. — Iz Ribnice 41 gld. 70 kr. — Z Rovt nad Logatcem 41 gld. 40 kr. — Iz Senožeč 12 gld. — Iz Dolenje vasi 15 gld. Za sv. Drtinstvo: Iz Preserja 1 gld. Z»f sv. o o ta : Iz Mirne 3 gld. Za brat. Sa*e ljube Hospe presv. Serca: Iz Preserja 1 gld. Za najpotr>bni.*i misijone: Neimen. 2 gld. — Neimenovan iz Tern. tare 10 gld. Za po>fjr> Ice v Veliktm otoku pri Postojni: C. g. župnik Jož. Kerčon 2 irld. is pristavkom : ..Več ne morem lahko, ker je ravno predvčerašnjem. 9. t. m., tudi v Predosljih nekterim ogenj pokončal poslopja*). Zi brat. S. Ji. telesa: Iz Preverja 1 gld. Z>t brat. i/a „provizorja'' neimen. 23 gld. — Neimenovan