^UREDNIŠTVO GLASILA »v AGISU« — IZHAJA TEDENSKO UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR št, 8 24. februar 1986 Leto izdale: II UGOTOVITEV celotnega prihodka in delitve dohodka in čistega DOHODKA PO BILANCI USPEHA ZA LETO 1985 ZA TOZD IN DSSS DO "AGIS" OSNOVNE ZNAČILNOSTI poslovanja PRODAJA ?a Prodane izdelke doma in na tujem je DO AGIS iztržila 8,19 mili-^ard dinarjev. Planirana realizacija je bila presežena za 19 % v primerjavi z letom prej pa je dinarska vrednost porasla za 108 %. zaposleni ..... .............................*.. ^ teku leta 1985 se je število zaposlenih povečalo za 17 delavcev aPt 1 %. Tako je bilo ob koncu leta v DO AGIS zaposlenih 1733 delavcev. dsebni dohodki ^ letu 1985 je v DO AGIS povprečni mesečni neto osebni dohodek na Zaposlenega znašal 45.599,- dinarjev in se je v primerjavi z letom 1984 povečal za 100 %. V naslednji informaciji, ki jo bomo posredo-Vali po analizi zaključnega računa v prvi polovici marca 1986 bomo Posredovali spoštovanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve e Vzporejanj a dohodka. pnvesticije ^ letu 1985 je bila celotna investicijska dejavnost usmerjena pred-Ysem v investicije za odpravo ozkih grl v proizvodnji in za izvozno dohodkovno intenzivne programe in za zamenjavo dotrajanih osnov-4ih sredstev. - ■ PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva (materialni stroški, amortizacija) so bili do seženi v DO v znesku 5,77 milijard dinarjev, to je v primerjavi z letom 1984 povečanje za 106 % in je povečanje naraščalo hitreje kot eksterna realizacija. V odnosu na plan pa so večja za 19 %. Pregled plačanih obresti za obratna sredstva po TOZD in DSSS ; TOZD Obresti za obratna sredstva AVTOOPREMA 232,483,616 KOVINSKA OBDELAVA 112,422.992 VZMETARNA 1,277.289 PRECIZNA MEHANIKA 11,417.932 VELIKA OPREMA 119,133.895 SERVIS MOTORNIH VOZIL 17,955,380 >L. '''L . ORODJARNA 17,9:6-5.302 i ' - . i VZDRŽEVANJE 21,705.850 KOMERCIALA 2,554.072 DSSS 2,424.939 : :.; - .- - SKUPAJ : 539,341.267 DOHODEK TOZD in DSSS v DO AGIS so dosegli dohodek v višini '2:,42 milijard dinarjev, to je 112 % več, kot je znašal dohodek v letu 1984, v odnosu na plan pa je dohodek večji za 19 %. Za pogodbene obveznosti po SaS in zakonske obveznosti smo iz ustvarjenega dohodka namenili 845,1 mio din (34,9 % ustvarjenega dehodka). ČISTI DOHODEK Doseženi čisti dohodek v DO AGIS v znesku 1,57 milijard dinarjev je za 98 % večji od doseženega v letu 1984. Iz doseženega■čistega dohodka smo izplačali tekoče mesečne osebne- dohodke nekaj več kot smo opredelili z letnim gospodarskim načrtom. V DO AGIS: smo iz Čistega dohodka namenili za'osebne dohodke in stanovanjski pri spevek 1,37 milijard dinarjev, :za rezervni sklad in del za druge potrebe 104,3 mio dinarjev in ostanek za sklade 93 mio din. V tabeli na naslednji strani so razvidni poslovni rezultati za leto 1985 po TOZD in DSSS ter DO "AGIS". • • v: ■ ‘tg' A' v ” v .. 'V■ • '■ £.• - - i- ••V'. .. T11■}■ '■ '-j: - - • ■ ; § A ... v.c.. ZAČASNA UGOTOVITEV POSLOVNIH REZULTATOV • 1985 LO O • H O Eh h T OZD Kovinska obdelava in Velika oprema sta upoštevali spremembo oz. dopolnitev Zakona o celotnem prihodku (ur. list SFRJ št. 70/85) iz vidika pokritega učinka revalorizacije. Tako izkazani rezultat pri obeh TOZD je v skladu z možnostmi dovoljevanja veljavnih predpisov . Pripombniti moramo, da je zraven ostanka čistega dohodka za sklade v višini 93 mio din, dosežen pokriti učinek revalorizacije v višini 286 mio din, kar pomeni da so TOZD v tej višini zagotovile lastna sredstva za pokrivanje zalog in s tem izboljšale svojo likvidnost. Pri kazalcih rezultatov dela in poslovanja - 1985 je dosežen: - Dohodek na delavca v višini 1.366 mio din, to je v primerjavi z letom 1984 povečanje za 107 % in v odnosu na plan za 22 %. - Dohodek v primerjavi z povprečno uporabljenimi sredstvi pa je v odnosu na leto prej za 19 % ter v odnosu na plan za 9 %. - Čisti dohodek na delavca je dosežen v višini 889,6 mio din, to ' je 93 % več kot leta 1984 in v odnos na plan 15 %. Iz ugotovitev je razvidno, da smo v DO AGIS kljub težkim pggojem gospodarjenja dosegli ugodne poslovne rezultate. Računovodski sektor