PREDLOG SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA Konisija za spremljanje izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Ljubljana', dne 12. 12. 1983 N A č R T ¦ IZVAJANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI LJUB-LJANA ŠIŠKA I. Uvod Komisija za spremljanje izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabiliza-cije je imenovana z namenom, da Izdela pregled osnovnlh usmeritev in aktivno-sti vseh družbenih subjektov v občini Ljubljana Šlška, da spremlja uresničeva-nje prograraa stabilizacije oziroma operatlvnega načrta uresničevanja prograraa, da spodbuja in usklajuje aktlvnostl vseh sodelujočih organov in institucij ter da predlaga izvršnemu svetu občine in ostalim udeležencem ukrepe za uresniči-tev programa stabilizacije. Načrt izhaja iz stališoa, da je treba politiko gospodarske stabilizacije izva-jati predvsem s spodbujanjem proizvodnje in izvoza, bolj kvalltetnim gospodar-jenjetn ter s povezovanjem na celotnem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Ne more tudi rnimo nekaterih restriktlvnih ukrepov zlasti na področju porabe, ki naj bi že kratkoročno prispevali k povečanju akumulatlvnosti organizacij zdru-ženega dela kot enemu od temeljnih pogojev za prestrukturiranje gospodarstva. Komisija s svojo svetovalno - koordinativno vlogo ne prevzetna pristojnosti izvr-šnega sveta, upravnlh organov, družbenopolitičnih organizaoij in ostalih nosil-cev sarnoupravnega odločanja. V skladu z družbeno vlogo sprejema komisija pro-gram dela s potrebnirai aktivnostmi v posameznih fazah uresnioevanja programa stabilizacije. Delo komisije ne pomeni administrativnega pose^anja v gospodar-stvo, ne oraejuje samostojnosti in odgovornosti gospodarskih in ostalih družbe-nih subjektov. Družbenopolitične organizacije sodelujejo pri uresnioevanju programa gospodar-ske stabilizaoije na vseh podroojih, kot nosileo pa so neposredno opredeljene v poglavju družbenopolitični sistera. Program upošteva kot izhodišče dosežene rezultate pri urasničevanju resolucij-sko načrtovanih ciljev in nalog v letu 1983 in analizo izvajanja druzbenega plana občine za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1983 s predvidevanji za leto 1984 ter dolgoročne uameritve, ki jlh bomo konkretizirali v planskih dokumen-tih tih za obdobje 1986-1990 in v dokumentih Ljubljana 2000. Med izvajanjem bomo morali načrt dograjevati v skladu z dolgoročnimi usmeritva-mi. Prograra stabllizaoije izhaja iz specifrčnosti naše občine pri uresničeva-nju kratkoročnlh in dolgoroonih nalog gospodarske stabillzaclje, zato ne povze-marao osnovnih izhodišč že sprejetih programov, temveč dopolnjujemo in konkreti-ziramo načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na 6 ravni Ljubljane, SR Slovenije in SFRJ na tistih področjih in pri tistih konkret-nih nalogah, kjer je kot nosilka opredeljena občina. Program ne obravnava vprašanj sistemske narave, ki so že opredeljena v temeljnih dokutnentih komisije zveznih družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije. II- Osnovne usmeritve za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabili-zacije v občini Ljubljana Šiška Vsi udeleženoi v gospodarskem in družbenem življenju moramo sprejeti ukrepe za zago-tovitev surovin in energije za proizvodnjo in preko delegatskega sisteraa pričeti ak-cije za sistemsko razrešitev takih pojavov, ki to onemogočajo (izvoz surovin, razli-čni tretmaji pri odobravanju een, različna stališča do uveljavitve nekaterih zako-nov). V naslednjih letih raoramo dosegati večjo rast industrijske proizvodnje predvsem z bolj učinkovitim povezovanjem v reproverigah in poVečanim izvozom zlasti na konver-tibilne trge ob krepitvi vloge in odgovornosti trgovine za doseganje takšnega izvoza. Ustvarjati in razvijati moramo pogoje za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Obe-nem raoramo vstrajati na izvedbi skupnega programa razvoja drobnega gospodarstva v Ljubljani. Razvoj drobnega gospodaratva mora biti povezan z razvojem OZD na osnovi delitve dela in specializacije. Nadaljnji razvoj mora temeljiti na veojem in neposrednejšem vključevanju znanja ino-vaoij in znanstvenih dosežkov v proizvodnjo in ostale oblike dela ter življenja. Ob-veznost za tesnejšo povezanost in hitrejšo aplikacijo znanstvenih dosežkov pa raora-jo prevzeti delavci v raziskovalnih kot tudi v ostalih organizacijah združenega de-la, prav tako pa tudi družbenopolitične organizacije. *" Na področju zaposlovanja bomo sledili ciljem intenzivnega zaposlovanja. Med OZD moramo dosledno uveljavljati v zakonu o združenera delu opredeljene dohod-kovne odnose, pri oeraer morajo kategorije skupni prihodek, skupni odhodek in svo-bodna menjava dela povezovalno vplivati na urejanje medsebojnih odnosov. Ena izmed osnovnih nalog gospodarske stabiiizacije je odloono racionalizirati po-rabo dohodka za vse vrste potreb zlasti tistih, ki posegajo v dohodek OZD ne glede na njene realne možnosti. Na področju gospodarske infrastrukture moramo v prihodnje zagotoviti razvoj, ki bo v funkciji oelotnega družbenoekonomskega razvoja občine. Temeljna naloga na področju družbenih dejavnosti je zagotoviti veojo učinkovitost dela, kar bomo dosegli z njihovim prestrukturiranjem, tako med dejavnostmi kdkor tudl znotraj vsake izmed njih. V Ljubljani bomo še naprej razvijali enotno bilanoo skupne porabe. Na podrožju splošne porabe je potrebno ustreznejše zajemati dohodke občanov in vo-diti takšno davono politiko, ki bo bolj upoštevala ekonomsko funkcijo davkov. Pri-čeli bomo z aktivnostmi, ki bodo zagotovile izenačevanje davčnih stopenj na vseh območjih v SRS. Oskrba z energijo, preskrba s hrano in blagovne rezerve so skupna zadeva vseh ljub-ljanskih občin in se urejajo na niVoju mesta, zato teh podrooij v tem programu ne opredeljujerao. III. Program konkretnih nalog in ukrepov A. Skupne naloge Na področju skupnih nalog moramo posvetiti posebno pozornost: - prestrukturiranju gospodarstva - zunanjetrgovinski menjavi ¦.*-¦¦¦ " - proizvodnji - gospodarjenju z družbenimi sredstvi in likvidnosti - delitvi po rezultatih dela - tehnološkemu napredku, razvoju, inovaoijam in investicijam - politiki cen - prestrukturiranju družbenih dejavnosti. Vse OZD s področja gospodarstva raorajo v svojih planih predvideti možnosti za ne-posredno in posredno vključevanje v mednarodno delitev dela. Kot temeljna usmeri-tev mora prevladati premagovanje odvisnosti od uvoza znanja in reprodukcijskega ma-teriala. Spoštovanje v SISEOT dogovorjenih planov predstavlja za vse OZD fiksno obveznost. OZD morajo izdelati programe prilivov in odlivov deviznih sredstev in odgovarjati za njihovo realizacijo. V proizvodnji je potrebno z veojim povezovanjem v reprodukcijske celote na osnovi dohodkovnih odnosov in efektov pri skupnem izvozu doseči boljšo oskrbljenost z re-produkcijskim materialom. Obenetn morajo vse OZD posebno pozornost posvetiti izrabi kapaoitet, izkoriščanju fonda delovnega oasa, potroškom surovin, materjala in ener-gije v celoti in na enoto proizvoda, dvigu produktivnosti, izboljšanju notranje or-ganizacije dela, prilagajanju delovnega časa potrebam okolja in ostalim razmeram. Gospodarjenje z družbenimi aredstvi mora dati rezultate v povečanju dohodka. Pri razporejanju dohodka moramo vsi udeleženci sprejeti obveznost 2a hitrejšo rast a-kumulacije kot pa ostalih oblik porabe. Le povečanje dohodka je garancija za po-stopno rast osebnih dohodkov in ohranjanje njihovega deleža v dohodku. Pri tera je treba posvetiti posebno pozornost ohranjanju likvidnosti. Vse OZD, ki ne morejo poravnati svojih obveznosti ali pa so prelila obratna sredstva v investicijet bo-do izdelale sanacijske programe, prav tako pa tudi vse OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti. V OZD, ki dlje časa ne dosegajo povprečnih gospodarskih učinkov in jim sprejeti programi ne jamčijo uspehov, bodo proučili možnost preusmerjanja delavcev v dru-ge TOZD, predvsem v okviru delovnih in sestavljenih organizacij. V kolikor bo po-trebno realizirati izvozne nalo^e, bodo ppila;5odili tudi razpored delovnega časa. Zmanjševati moramo obseg režijskega dela in število režijskih delavcev s preus-merjanjem v produktivno zaposlitev glede na usposobljenost delavcev. Obenem raora biti z izobrazbo in prakso pridobljeno znanje pogoj za opravljanje del in nalog kot predvideva obstoječa zakonodaja. Kadar bo zaradi spremenjenih pogojev gospo-darjenja in poslovanja potrebna pre- in do- kvalifikaoija delavcev, jo bomo mora-li financirati iz sredstev skupnosti za zaposlovanje in tudi iz sredstev sklada skupnih rezerv gospodarstva. Za doseganje večje učinkovitosti je potrebno oprede-liti in predvideti smeri samoupravnega in poslovnega povezovanja, zlaati z vidika dohodkovne povezanosti, prograraskega dopolnjevanje in skupnega izvoza. Splošni družbeni posegi na področju razporejanja dohodka ne pomenijo uvajanja u-ravnilovke, temveč je potrebno zaradi omejenih možnosti posebej nagrajevati delo v težkih pogojih in kreativno delo. V vseh OZD moramo z aktivnim pristopom uspo-sobljenih kadrov in teamskim delom doseči hitrejše preraike na tem področju. De-litev po delu in rezultatih dela moramo posebej spodbujati, kajti le na ta način bomo dosegli motiviranost za večjo delovno učinkovitost,dvig storilnosti in pri-zadevanja za tako organizacijo, da bo lahko vsak delal po svojih sposobnostih in jih pri delu razvijal. V OZD moramo izdelati pravilnike o vspodbujanju in nagra-jevanju inovacijske dejavnosti in zagotoviti realnost nagrad za koristne predloge, tehnicne izboljšave, izume in patente. OZD morajo posvetiti vso pozornost tehnološkeirm napredku in uvajanju dognanj znanosti v prakso. Ob tein se morajo povezati z znanstvenorazi-skovalnimi in visokošolskimi organizacijami za razreševanje vsakodnev-nih tehnoloških problemov. V vseh sredinah "bodo OZD podpirale inovacij-sko dejavnost kot množično gibanje tudi z materialnimi priznanji, še bolj pa s poudarkom, da takšni dosežki dvigajo tehnično kulturo. V ve-čjih organizacijah bomo, v kolikor še niso organizirani, ustanovili ra-ziskovalno - razvojne oddelke. Sredstva za znanstveno raziskovalno delo bodo OZD zagotavljale s svobodno menjavo dela na podlagi sprejetih in verificiranih dolgoroonih programov razvoja. Na področju politike cen morajo vsi delavci in delovni ljud^ predvsem sprejeti dejstvo, da ima vsaka podražitev posledice, zato ne moi^ Mti dvojnosti dopoldanskega proizvajalca in popoldanskega potrošnika. Pri oblikovanju politike cen približno 5 % cen proizvodov in storitev, ki so v občinski oz. mestni pristojnosti, mora prevladovati selektivna in diferencirana politika cen, ki mora upoštevati prednostne razvojne pro-grame in potrebe občanov. V vsaki organizaciji združenega dela in skupnosti moramo zagotoviti ob-veščanje delavcev o izvajanju svojih nalog pri izvrševanju dolgoroonega programa gospodarske stabilizacije. B. Kaloge po posameznih področjih ¦ 1, Družbeno-politični sistem Ha področju razvoja družbeno političnega sisteua in delegatskih razme-rij bomo: - spremljali uresničevanje ustavnega položaja občine s posebnim poudar-kom na mesto Ljubljana kot posebno družbeno politično s'rupnost; pri tem se bomo zavzemali za jasno opredelitev pristojnosti občine, ki so ali pa bodo prenešene na mesto, in za ¦uvel^avljanje vpliva krajanov in občine za -reševanje vprašanj , ki se bodo reševala v okviru mesta, - analizirali in razvijali delegatski sistera za družben,^ politične in samoupravne interesne skupnosti zlasti z vidika njegoe doslednosti, ra-cionalnosti in učinkovitosti ter zagotavljali materialne in dru^e po-goje za njegovo uresničevanje, - razvijali samoupravno sporazumevanje in družbeno dorovar.ianje kot te-meljno obliko urejanja medsebojnih odnosov v združenem delu in kraje-vnih skupnostih zlasti pa na področju zagotavljanja skupnih interesov v občini, mestu in dmgih družbenopolitičnih skupnosti, - razvijali krajevno skupnost kot temeljno celico usklajevanja skupnih interesov krajanov, ki v njej živijo in delavoev organizacij združe-nega dela, ki v njej opravljajo svojo dejavnost, zlasti pa z ustvar-janjem pogojev za njen sooialni in materialni razvoj; ob tem bomo skupno z organi krajevne samouprave, delegacijami in družbeno politi-čnimi organizacijami v KS zagotavljali enotnost akcije za uveljavlja-nje širši družbenih interesov. Hosilci: DPO, IS, KS, SIS Hok: stalna naloga 2. Industrija in gradbeništvo a. Poleg splošnih nalog moramo tako na področju gradbeništva kot indu-strije z razvojnimi programi in investicijskimi naložbami doseči prestrukturiranje proizvodnje, da ne bo le-ta odvisna od uvoza su-rovin in tehnologij, temveč se bo na osnovi domačega znanja in su-rovin pospešeno vključevala v mednarodno delitev dela. Kot osnovno merilo naložb mora biti povečanje deviznega neto efekta, nadomešča-nje uvoza in visoko produktivno zaposlovanje. Nosilci: OZD industrije in gradbeništva, MGZ B.ok: stalna naloga b. Prednost v oskrbi s surovinami in energijo ter pri naložbah bodo ime-le organizacije, ki s proizvodnjo na osnovi domačih surovin v najiraj-šem času povečajo izvoz in preusmerijo sedango proizvodnjo na proi-zvodnjo višje stopne predelave. Nosilci: OZD industrije in gradbeništva, HGZ Rok: stalna naloga c. Vse OZD morajo pripraviti prograne osvajanja nove proizvodnje, na ka-tere bodo prešle v primeru večjih in trajnejših težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali ali pri prodaji. Nosilci: OZD industrije in gradbeništva Rok: stalna naloga J. Kmetijstvo a. Poglabljali bomo samoupravno dohodkovno povezanost med proizvajaloi, trgovino, živilsko industrijo in SIS za preskrbo Ljubljane z organi-zacijo v naprej dogovorjene proizvodnje. Nosilci: OZD z navedenih področij, SIS za preskrbo Ljubljane Rok: stalna naloga b. Dosledno moramo izvajati plane setve, spravila in odkupa ter doseči povečanje tržnosti. Nosiloi: KIT KZ Medvode, Emona Agroemona, TOZD Poljedeljstvo Govedo-reja Domžale - enoti Vodice in Smlednik, Koordinaoijski od-bor za pospeševanje kmetijstva pri IS Hok: stalna naloga c. Z agrotehničnimi ukrepi, z izobraževanjeia in komasacijami moramo po-večati hektarske donose in poveoati število glav velike živine na hektar. Nosilci: KIT KZ Medvode, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Kmeti-jska zemljiška stupnost, Veterinarski zavod Posavje Igublja-na Rok: stalna naloga d. V hribovitem svetu bomo z agromelioracijami izboljšali kakovost ze-mljišč, povečai tržno pridelavo in prirejo ter uveljavili ovSerejo (izvajati program študije v Polhograjskih dolomitih in Hašici). Nosilci: KIT KZ Medvode, Skupnost za pospeševanje km&tijstva, Krae- tijska zemljiška skupnost, SIS za gozdarstvo Rok: Stalna naloga e. Nadaljevali borao s komasacijami in z zaoetnimi itelioracijami. Hosilci: Kmetijska zemljiška skupnost, KIT'KZ Medvode Rok: 1984 in stalna naloga f. Kontrolirali bomo obdelavo kmetijskih zemljišč in preprečevali slabo obdelavo zemljišč s predlogi za odvzem v akladu z določili zakona o kmetijskih zemljiščih. Nosilci: Kmetijska zemljiška skupnost, UIS pri SKL - kmetijska in- špekcija, Krajevne skupnosti, Koordinacijski odbor za pospe-ševanje kmetijstva, OK SZDL Rok: Stalna naloca 3. Intenzivirati moramo obdelavo kmetijskih zemljišč s pripravo predpi-sa o tem, kaj se smatra za cptimalno obdelavo zemljišč na območju ob-oine. Nosilce: KIT KZ Medvode, Koraite za družbeno planiranje in cospo^ar- stvo Rok: september 1984 h. Izdelali in sprejeli bomo dolgoročni prograTn razvoja kmetijstva v občini in plan razvoja za naslednje srednjeročno obdobje 7. upoštevc-njem upravcih, kadrovskih xn tehnološlcih po^ojev ter opremljrnosti obmooja. Hosilci: Odbor za intenzifiy.acijo Itcetijstva pri IS, KIT KZ Medvode, Emona Agroeraona TOZD PG Domžale: SIS za pospeševanje kmetij-stva, Kmetijska ze^.ljiška skupnost Rok: 1985 4. Gcstinstvo in turizem a. Za zajjotovitev kakovostne ravni turističnih storitev je potrebno obli-kovati slcupno turistiono ponudbo Ljubljane na osnovi izdelanih razvo-jnih prograraov, ki morajo zagotavljati povečanje obsega in kvalitete turistionih storitev stacionarnega tranzitnega in izletniškega turi-zna. Nosilci: OZD Gostinstva in turizma, Ljubljanska turistična zveza Rok: marec 1984 b. Izboljšanje postrežbe, odnosa do gostov in popestritev izvenpenzion-ske pormdbe je naloga vseh Rosti-nsko-t-uriEtičnih OZD in zaselsnih ?o-stincev. Vsi morajo obratovalni oas prilagoditi potrebam trostov in ga v sezoni podaljšati. Zasebni gostinci morajo dosledno spoštovati odlok o poslovnem času SKl. Nosilci: OZD gostinstva in turizma, zasebni gostinci, Komisija za trgovino, turizem in gostinstvo pri Koniitejii za družbeno pla-niranje in gospodarstvo Rok: stalna naloga c. V okvi"u realnih raožnosti bomo pospeševali razvoj' kmečkega turizf.a. Nosilci: KIT KZ Medvode, KGZ, Komisija za trgovino, turizem in gostin- stvo Rok: stalna naloga 5. Drobno gospodarstvo Hazvoj drobnega gospodarstva Je strukturni problem naoega bodočegR ra-zvoja. V tem pogledu bomo drobno gospodarstvo obravnavali kot dejavriost, ki - preko kooperaožje izpopolnjuje industrijsko proizvodnjo, - nadomešča uvoz, - daje možnosti večjega zaposlovanja, - zadovoljuje potrebe prebivalstva po razlionem blagu, ki ga veliko serijska industrija ne proizvaja, - bogati turistično ponudbo, - omogoča in izboljšuje različne storitve vsem delovnim ljudem in obča-nom. Za razvoj drobnega gospodarstva in njegovo večje vključevanje v celotno združeno delo sprejemamo naslednje naloge: a. V obcini bomo pripravili in sprejeli srednjeročni program razvoja drobnega gospodarstva tako s prostorskega, ekonomrkega in socialnega vidika v okviru skupnega enotnega programa mesta Ljubljane. V ekonom-ski vidik razvoja bomo vključili tudi davčno politiko kot element po-speševalca prestrukturiranja in razvoja drobnega gospodarstva v okvi-ru združenega dela in samostojnega osebnega dela in motivatorja na-menskega združevanja dohodka nosilcev samostojnega osebnega dela za realizacijo razvojnih programov drobnega gospodarstva. Nosilci: Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za urejanje prostora Obrtno združenje Ki^jevne skupnosti HGZ Rok: do konca leta 1985 b. V vsakoletnih resolucijah borao ob določanju nalog opredelili tudi nosilce razvoja drobnega gospodarstva. To so glede na specifionost nalog - delavci v drobnem gospodarstvu sami, občani v KS, delavci v drugih OZD (veliki proizvajalei , trgovske in turistične organi-zacije), NGZ, banke, obrtne zadnage, SIS za zaposlovanje in drugi. Ob tem je pomembno zlasti to, da bomo drobnemu gospodarstvu zago-tovili ustrezno meato v razvojni politiki. Nosilec: Izvršni svet Rok: stalna naloga ¦ . ¦ ¦ - o. Pospeševali boino vse oblike združevanja samostojnega osebnega dela - znotraj osebnega dela (zadruge) - z združenim delom (vse oblike kooperacij) " ' - ustanavljanje POZD Nosilci: Komisija za drobno gospodarstvo, Obrtno združenje, MGZ, OZD . ' ¦ Hok: stalna naloga d. V vseh večjih OZD bomo sprejeli programe opuščanja nesmotrne indivi-dualne in maloserijske proizvodnje ter programe nadomeščanja uvozne-ga repromateriala, orodja in opreme, ki ga lafrko proizvajajo manjše proizvodne organizacije v združenem ali samostojnem osebnem delu. Opredelili bomo tudi ukrepe za organiziranje tovrstne proizvodnje. Nosilci: OZD s področja industrije, gradbeništva, trgovine in prome- ta, MGZ, Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Rok: 1985 e. Aktivno in ustvarjalno bomo sodelovali pri oblikcvanju zakonodaje, ki ureja področga samostojneGa osebnega dela zlastiglede števila za-poslenih, površine poslovnih prostorov, uvoza opreme in reprorateri-ala, davčne politike, predmeta poslovanja in drugih področij. Naša ¦usmeritev bo stim-ulativna za razvoj tega dela drotnega gospodarstva zlasti v cilju veojega povezovanja s celotnim združenim delom in u-stvarjanja pogojev za ustanavljanje POZD. Nosilci: Izvršni svet, Obrtno združenje Rok: stalna naloga 6. Gospodarska infrastruktura ¦ Ka področju razvoja gospodarske infrastn.ikture je ena temeljnih nalor;, kako v celotnem prostoru Ljubljane zaj;otoviti 6im oolj enakomeren ra-zvoj, opremljenost in oskrbo. Zaustaviti morarpo nezaželjeno večanje rs-zlik med mestom in primestnim ter vaškim podroo^er". Na celotneT1 podrc-čju občine (v povezavi z Ljubljano) raoramo ^a^o^^viti oskrbo z enerji-Jo in vodo, sanirati in razširiti priraarno in sekundarne komunalne na-prave kolektivne in individualne rabe, sanirati pro:netnice in bolje po-vezati oddaljena naselja z lokalnimi središči, razrešiti moravo vpraša-nje odlaganja vseh vrst odpadkov in zagotoviti bolj enako^epno iz-^ra-dajo PTT objektov in o^.r^žja v sklad.u z m.ožnostrni ^ospodarstva. V tem načrtu podrotmeje ne opredeljujemo vseh nalog na tem podraSju, ampak samo tiste, na katere ima delovni človek in občan v občini in KS tudi v fazi izvajanja neposreden vpliv pa tudi prevzema svoj del nalog in odgovornosti. Prav tako ne povzemamo tistih nalog, ki so skupne za mesto LJub^jano. a. V sredrgeročnem obdobju do leta 1990 moramo v občini vsem delovnim Ijudem in občanom zagotoviti redno (normalno) preskrbo z vodo. V ta namen t>odo ždruževali sredstva, ki se namensko zbirajo pri komunalni skupnosti, sredstva komunalnih OZD in sredstva občanov. Nosilci: Samoupravne kom-unalne skupnosti Loubljane, Kranja in Domžal, Hestni vodovod Ljubljana, Hidrometal Mengeš, Vodovod Kranj, Krajevne skupnosti, Komite za uu^janje prostora Rok:1990 t>. Za saniranje lokalnih prometnic 1301110 pospeševali združevanje sredstev občanov. Do konca leta 1985 in v naslednjem srednjeroonem obdobju bo-mo na ta način zagotovili protiprašno povezavo vseh izvenmestnih in vaških naselij z lokalnimi središči. Nosilci: Samoupravna komunalna skupnost, K^jevne skupnosti Hok: 1990 c. Varstvo človekovega okolja je nedvomno eden izmed najbolj pomembnih faktorjev, ki vplivajo na človekov najjaljnji razvoj. V občini borao v ta na^i.en t>repreoevali nadaljnje onesnaževanje vode, zraka in ze-ml?'e, odstran^vali pa bomo tudi vzroke za dosedanje pr^komermo one-snažsvanje. V tp. -a^-n bodo C^-Dsprsjfl ustreane progi-une v letu 1984, v ES pa bopo odpravili vsa divja odlagališoa odpadkov in .aktivno pre-gT"?o?vali nastajanje novih. Vsako leto bomo organijirali 'akcije za cisto in zdravo okolje. ITosilci: OZD, KS, Uprava inšpekcijskih služb pri SML, Samoupravna kofunalna skupnost Ljubljane in Škofja Loka, DPO, IS Rok: 1984, stalna naloj;a d. rrevoz delavcev na dslo in z dela vpliva na delavčevo storilnost in na nje^ovo vključevanje v aktivno družbeno-politicno delovanje v OZD in v KS. V ta naraen bomo sproti prilagajali vozne rede obme-stnega potniSkega prometa potr«!bam delovnih ljudi in občanov kot delavcev v združenem delu in krajavno v KS. Nosilci: Intejrral, DO LPP, TOZD OPP, Krajevne skupnosti, OS ZSS, SZDL Rok: stalna naloga 7. Stanovanjsko ^ospodarstvo Za to področje js zlasti poii^mbna opredelitev, da bomo v Ljubljani tu-di v bodoče oblikovali in izvajali enotno politiko, ki ne bo prienava-la občinskih meja. To pa pomeni, da bomo v vse planske dokumente občine pa tudi v vse naše aktivnosti vnašali tiste naloge, za katere se bomo do^ovorili v okviru Ljubljane. Stanovanjsko gradnjo bomo pospeševali jjtam, kjer je možno zagotoviti izgradnjo celovitih sosesk, kjer izgranja koraunalne in druge infrastru-kture ne predstavlja preveč zahtevnih nalog, in kjer tekooa izgradnja predstavlja realizacijo planskih nalog OZD, ki zadevajo stanovargsko izgradnjo. V celoti sprejemamo naloge iz naSrta mesta Ljubljane, za njihovo izva-janje so odgovorni vsi družbeni subjekti v Igubljani, Sasovno pa po-sameznih nalog ni možno opredeliti, ker iraajo dolgoročni značaj. Ne glede na to "bomo posebej intenzivno delovali na odpravljanju bara-karskih naselij, stanovanj VI. in VII. kategorije in prenovi starih objektov. Poleg tega je nadaljnje poglabljanje družbenoekonomskih odno-sov in razvoj samoupravljanja na tem področju temeljna naloga vseh dru-žbenih subjektov v občini; vsak od njih mora sprejeti svoj progran akti-vnosti za odpravljanja znanih pomarjcljivosti in hitrejši razvoj posa-neznih podrooij v izvajanju stanovanjske politike. Nosiloi: Izvršni svet, Samoupravna stanovanjska skupnost, OZD Hok: Stalna naloga 8. Urbanizem Pri razporejanju dejavnosti v prostoru bomo stremeli za takim prostor-skim razvoja, da bodo racionalno izrabljene naravne in ustvarjene da-nosti, zlasti minule investicije v komunalno in proraetno omrežje. V ob-čini bomo zagotavljali potrebno dokumentacijo za načrtno urejanje posa-meznih predelov ali za realizacijo razvojnih programov organizacij zdru-ženega dela. Vse te aktivnosti bodo usklajene s pripravo dokumenta Lju-bljana 2000. Pospešeno bomo pripravljali urbanistično dokumentaoijo tudi z vidika preprečevanja nedovoljenih gradenj, zaščite podtalnice in varovanja okolja v celoti. Kosilci: IS, Komite za urejanje prostora, Krajevna skupnost Eok: stalna naloga 9. Zaposlovanje Tetneljni cilj politike zaposlovanja je intenzivno zaposlovanje, kar pomeni, da bo lahko vsak za delo sposoben prebivalec uveljavil svojo pravico do dela z družbenimi sredstvi in pravico do samoupravljanja. V občini je prisotna izredno nizka evidentirana nezaposlenost. To pa pomeni, da niso vsi delavci polno zaposleni, glede na sroje strokovne sposobnosti in da zato rezultat njihorega dela ne ustreza dejanskim možnostim pa tudi potrebam. Haloge, ki naj zagotovijo popolno zaposle-nost tako v absolutuem kot tudi v strukturnem pogledu, so naslednje: a. Vsi temeljni nosilci planiranja moramo v svojih planskih dokumentih podrobno opredeliti lastne cilje v politiki zaposlovalnja. Ti cilji morajo biti vsklajeni s oilji, ki sd opredeljeni v politiki zaposlo-vanja na širšem področju (regiji, republiki.državi;. Realizacija teh ciljev zahteva regionalno delitev dela, ta pa zahteva združevanje dela in sredstev ne glede na regionalne me-je. Talco postaja politika zaposlovanja neločljiv sestavni del celotne razvojne politike. Hosilci: OZD, MGZ, SIS za zaposlovanje, DPO v občini Rok: stalna naloga b. V OZD moramo izdelati analize izkoriščanja proizvodnih zm oglji-vosti s posebnim povdarkon na uvajanje večizmenskega dela. Hosilci: OZD, DPO V OZD Hok: 31/3-1984 c. Z ustrezno davčno politiko in drugimi ukrepi borao spodbujali za-poslovanje v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva. V ta namen bomo izdelali analizo zaposlenosti in inožnosti večjega zaposlova-nja v tem sektorju gospodarstva. Nosilci: Komisija za drobno gospodarstvo, Obrtno združenje Ljubloana-Šiška, Uprava za družbene prihodke, Hok: 30/6-1984 d. V občini bomo pospeševali razvoj tistih proizvodnih dejavnosti, ki so kapitalno intenzivne, zaposlujejo delavce v višjo kvalifikaoij-sko strukturo in ne porajajo večjih potreb na področju gospodarske inf rastrukture. Nosilci: Komj te za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite za urejanje prostora MGZ Rok: stalna naloga e. Zaposlene delavce bomo motivirali za izobraževanje ob delu, s 5i-mer bomo zagotavljali potreben kader za realizacijo lastnih razroj-nih programov. Nosilci: OZD, SIS za zaposlovanje Rok: stalna naloga f. Y OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali z izgubo in v nji.h ni pričakovati dolgoročne sanacije poslovanja, bomo v sodelovanju s SIS za zaposloTanje in drugimi OZD pripravili programe za pre-kvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev. Nosilci: OZD, SIS za zaposlovanje Rok: stalna naloga g. Prednostno bomo zaposlovali mlade delavce in iskalce pra-ve zaposlitve. Nosilci: OZD, SIS za zaposlovanje Rok: Trajna naloga. h. Za realizacijo večine nalog na področju bodočega zaposlo-vanja je nujno tesno sodelovanje med združenim delom in izobraževalnimi organizacijami. 10. Nagrajevanje_go delu a) Samoupravne organizacije in skupnosti bodo v letu 1984 skupaj z Gospodarsko zbornico in sindikatom pripravile strokovne predloge za enotna izhodišča za nagrajevanje po delu. Vse OZD bodo obravnavale problematiko nagraje-vanja po delu in rezultatib. dela in sprejele konkreten program uresničevanja nalog za uveljavljanje nagrajeva-nja po delu ter program uresničevanja zakona o razširje-ni reprodukoiji in minulem delu. Poslovodni organi v OZD organizirajo strokovne time za področje nagrajevanja po delu, v kolikor nimajo ustreznih strokovnih služb. Nosilci: OZD, OS ZSS Rok: stalna naloga b) V oboini bomo oblikovali skupine za medsebojno pomoč med OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami in skup-nostmi za delo na sistemu nagrajevanja po delu. Nosilci: IS, OS ZSS Hok: stalna naloga 11. Sglošna E2E25a_in ŽavLn2_E2li^^-^ a) Da bi zagotovili potrebna sredstva za financiranje sploš-nih družbenih potreb, je treba ustreznejše zajemati do-hodke občanov, voditi davono politiko, ki bo bolj upo-števala ekonomsko in socialno funkcijo davkov ter zago-toviti tekočo in dosledno izterjavo odmerjenih davkov. Za vse to pa je potrebno, da uprave za družbene prihod-ke ustrezno organiziramo, zagotovimo materialno osnovo dela in ustrezno kadrovsko okrepimo. V ta namen moramo: - zagotoviti večjo usklajenost nri oblikovanju in izva-janju davčne politike v Ljubljani, - v skupščini občine pogosteje obravnavali poročila upra-ve za družbene prihodke o izvajanju davčne politike, - v davčni politiki bolj upoštevati ekonomsko, sooialno in politično funkcijo davkov, - prouciti položaj, pravioe in odgovornosti mesta pri usklajeap.m oblikovanju in uresničevanju enotne davžne politike, - zagotoviti, da se uporablja enotne programeke rešitve pri računalniški obdelavi podatkov ter s tem zagotovi enotna in usklajena obdelava podatkov ter uporaba mož- nih računalniških kapacitet, kar zagotavl^a uresničevanje zakona o družbenem sistemu informiranja in sprejetih us-meritev na tem področju v Ljubljani, - čimprej sprejeti odločitev o možnosti za ustanovitev stupne davčne inspekcioe v mestu, - oblikovati tako davčno politiko na področju kmetijstva, ki bo pospeševala tržno kmetijsko proizvodnjo, - preverjati učinkovanje davčne politike na pospeševanje in razvoj storitvene obrti, ¦ - dosledno in enotno v vseh ijubljanskih občinah feaostriti obdavčevanje občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost brez' obrtnega dovoljenja ali brez priglasitve, - zaostriti izvajanje davčne politike pri obdavčevanju do-hodkov iz premoženja in obdavčevandu premoženja in premo-ženjskih pravic, - brez odlasanja pristopiti tudi k izvajanju določb novega zakona o davkih občanov glede ugotavljanja nenapovedanega dohodka in k njegovemu obdavčevanju ter zaostriti nadzor nad naupravičenim bogatenjem. Nosilci: Uprava za družbene prihodke Sekretariat za finance in proračun Obrtno združenje Rok: Trajna naloga b) Glede posameznih vrst odhodkov iz splošne porabe bomo pro— učili utemeljenost obstoječih obveznosti proračunov ter možnosti za njihovo še nadaljnje realno zmanjšenje. V ta namen bomo izdelali konkretne programe za: - izločanje posameznih odhodkov proračunov, ki ne sodijo v splošno porabo, - racionalizacijo dela uprave, tako, da bi tudi za funkci-onalno dejavnost organov pripravili merila in ob tem po-novno preverili primernost organizacije dela ter sistemi-zacije del in nalog; po predhodni analizi obstoječega ob-sega in vrste del in nalog je proučiti možnost združeva-nja strokovnih opravil in s selektivnim pristopom tudi zmanjeevati število delavcev, - zmanjšanje oz. racionalizacijo zakonskih in drugih pred-pisov, ki določajo nujni obseg opravljanja upravnih funkcij raznih organov na nivoju občin in mesta (inšpek-. cija, notranje zadeve, davki občanov itd.), - ekonomično trošenje sredstev namenjenih za pokrivanje stroškov materiala in režije; nEdaljevati Je z moderni-zacijo opreme, ki zagotavlja poveoanje učinkovitosti dela upravnih organov in predvsem zagotavlja enotno ter raciona-lno uporabo računalniške opreme. Nosilci: IS in vsi upravni organi Rok: Trajna naloga c) Na področju državne uprave bomo - proučili pristojnosti upravnih organov občine in predlaga-li ustrezno spremembo organiziranosti upravnih organov ter zagotovili, da ne bo prihajalo do podvajanja nalog, - proučili naloge, ki jih opravljajo delovne skupnosti samo-upravnih interesnih skupnosti in zagotovili njihovo čim bolj racionalno izvajanje; pri tem bomo proučili, katere naloge bi tudi v bodoče opravljale delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, katere pa je mogoče prenesti v izvajanje upravnim organom občine oz. mesta. Za uresničitev teh nalog bo treba proučiti in tam, fcjer Je to treba, pripraviti predlog za spremembo sistemskega za-kona o državni upravi. - Sprejeti taka merila za nagrajevanje vseh delavcev v upravnih organih, ki bodo zagotavljala nagrajevanja uspešnosti in kva-litete dela, - posebno pozornost posvetili izobraževanju delavcev. Kosilci: občinski upravni organi, IS Rok: Leto 1984- 12. Družbene de^javnosti Prestrukturiranje družbenih dejavnosti ne pomeni le zmanjševanje obsega storitev temveč dosledno uveljavljanje selekti-:nosti v posameznih dejavnostih, ki so pomembne za nadaljnji družbeni razvoj ter uveljavljanje stabilizacije temeljnega pomena upo-števajoč bolj ¦učinkovito izvajanje njihovih programov ob smo-trni organizaciji in racionalizaciji dela, odpravljanju program-skega pokrivanja del in nalog in bolj smotrnem obnsšanju uporab-nikov storitev v okviru danih možnosti. V strukturi programov bodo imeli prednost osnovni programi, ki bodo uresničevali temeljne potrebe otroškega varstva, osnovne-ga šolstva, osnovnega zdravstvenega varstva, množično kulturc in telesno kulturo, ter tisti raziskovalni programi, ki bodo konkretno prispevali k razvoju občine in mesta. SIS in TOZD družbenih dejavnosti bodo v svojih programih upošte-vali tudi ukrepe, ki so jih. pripravile in sprejele na svojih za-sedanjih v mesecu septembru 1983. Prav tako bodo morale poaovno preveriti njihovo vsebino ter oceniti, kaj bo možno v danih po-gojih v njih zmanjšati ali celo opustiti ali prenesti na kasnejše obdobje, skratka plani morajo zagotoviti, da so le-ti usklajeni z dejanskimi razvojiiimi potrebami združenega dela in družbe z danimi možnostmi. Še zlasti bodo morali uporabniki in izvajalci v večji meri zdru-ževati sredstva za eagotavljanje konkretno dogovorjenih potreb v neposrednih odnosih s svobodno menjavo dela. Povečana bo tudi osebna participacija tistih potreb, ki niso opredeljane v za-konskih in samoupravnib. sporazumib. ter določenih drugih skupnih in osebnih potreb. Uveljavlgene bodo tudi razne druge nove oblike sodelovanja ob-čanov, ki bodo amatersko opravljali nekatere funkcije posameznih družbenib. dejavnosti (kot pomoČ ostarelim in bolnim ljudem, na področju vzgoje in varstva otrok in za boj proti boleznim za-svojenosti). a) Zdravstveno varstvo: Večji poudarek bo dan zdravljenju in negi bolnika na douru. To t>o prispevalo k skrajšanju ležalne dobe v bolnicah. Nosilci: ZD Šiška Hok: 1981-, stalna naloga Samoupravni organi SIS bodo ofcrepili strokovni in finančni nad-zor nad izvajalci. Ti morajo v okviru moznosti doseči boljšci iz-koriščenost opreme, kadra in delovnega časa na osnovi ustreznej-še samoupravne povezanosti TOZD znotraj DO (samoupravni sporazum o delitvi dela in SMD) ter organizacije dela. Nosilci: občinska zdravstvena. skupnost; ZD Siška Rok: - za sprejem programov aktivnosti v ZD - marec 1984 - za uresničitev naloge - leto 1984 b) Izobraževan.ie: Osnovne šole in šole srednjega usmerjenega izobraževanja mora-jo pripraviti lastne stabilizacijske programe ob izkoriščanju vseh notranjih rezerv. Pri tem Je potrebno v sodelovanju z za-vodom za šolstvo (organizacijska enota Ljubljana) upoštevati demografska gibanja v posameznih šolskih okoliših ter ustrez-nost izobraževalne strukture. Sestavni del teh programov mora-io biti konkretizirane opredelitve dopolnilnega izobraževanja • pedagoškega kadra, ki nima zahtevane ustrezne izobrazbe. Uveljaviti dodatne ukrepe, ki bodo spodbujali razvijanje nepo-sredne svobodne menjave dela za dodatne programe in povezaovanje šol z uporabniki v njenem okolju, racionalnejše organiziranje poslovanja ter odgovornost učiteljev oz. učencev za rezultate vzgojnega dela. Vire teh sredstev morajo šole v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo konkretno opredeliti. Nosilci: Občinska izobraževalna skupnost, Zavod za šolstvo Rok: marec 1984 - stalna naloga c) Otroško varstvo: 5e vnaprej je potrebno utrjevati družbeno vlogo varstva in vzgo-je otrok z zagotavljanjem družbenega varstva v VVO, varstvenih družinah ter zagotavljanjem le tem denarne pomoči, kot 30 to po-moči za varstvo v VVO, urejeno družbeno prehrano. Izpeljati referendum o združitvi VVO Rezke Dragar, fianice Komanove in Medvode, opraviti se nadaljnjo racionalizacijo del na strokov-nem in administrativno tehničaein področju dela v VVO. Nosilci: VVO in občinska skupnost za otroško varstvo, Komite za družbene dejavnosti Rok: marec 1984 - stalna naloga VVO se morajo odpirati navzven in se prilagoditi sedanjemu času. V primeru nezasedenih mest-prostorskih kapacitet-moramo iskati nove oblike vzgoje in varstva, dostopne in potrebne staršem otrok, ki ne potrebujejo celodnevnega varstva. Nosilci: SIS-OV, VVO Rok: Stalna naloga Svobodna menjava dela mora temeljiti na dogovarjanju o izvaja-nju pravilno ovrednotenih programov VVD, ne pa na podlagi indeks-nih razmerij. Nosilec: SIS-OV, DPO Rok: Stalna naloga d) Zaposlovan.je: V OZD gospodarstva mora vsaka nova zaposlitev ustrezno pove-čati dohodek. Skupnosti za zaposlovanje bodo v sodelovanju z OZD skrbele za prekvalifikacije nezaposlenih delavcev s pridobljeno izobrazbo suficitarne usmeritve, socialno varnost pa bodo v okviru pra-vic zagotavljale resničnim iskalcem zaposlitve. V sodelovanju s šolami srednjega usmerjenega izobraževanja in OZD bo dan poudarek zaposlovanju diplomantov teh šol, zlasti v času cjihovega pripravništva. Nosilci: Cbčinska skupnost za zaposlovanje, OZD Rok: 6talna naloga e)_ Socialno skrbstvo: S prostovoljnim delom aktivistov družbenih in humanitarnih orga-nizacij (Rdeč križ, ZPM), organov krajevne samouprave bosta Cen-ter za socialno delo ter patronažna služba zagotavljala pomoč in skrb za socialno ogrožene oboane, upoštevaje dejansko stanje in razmere posameznika. Hosilci: Center za socialno delo, Hdeč križ, ZPM, KS Hok: marec 1°84 f) Socialno varstvo: Aktivno bomo delovali za poenotenje vseh oblik socialno varatve- nih pomoči in izvajanje pregleda nad njihovimi prejemniki. Z razvijanjem prostovoljnih dejavnosti, različnih oblik samoanga-žir^nja občanov, uveljavljanjem solidarnih aktivnosti bomo v KS in TOZD uveljavili nove oblike vključevanja delovnih ljudi in občanov za ureeničevanje nalog pri varstvu družine, mladine, stirejših občanov in drugih skupin prebivalstva. Nosilci: Občinska skupnost socialnega varstva, KS, TOZD, SZDL, ZSMS, Center za socialno delo Hok: Stalna naloga Izdelali bomo načrt izvendomskega varstva v domu starejšib. obča-nov M. Draksler - Dravlje. Nosilci: Gbčinske skupnost socialnega varstva, Center za socialno delo, Dom starejših oboanov Rok: junij 1984 g) Raziskovan.je: Temeljna usmeritev raziskovalne dejavnosti bo namenjena konkret-nejši opredelitvi dela in s tem vloge raziskovalne skupnosti. Ta mora postati ustvarjalnejši usklajevalec raziskovalnega ter množičnega inovativnega dela v OZD na območju obČine in Ljubljane. Nosilci: Občinska raziskovalna skupnost, OZD Rok: Stalna naloga h) Kultura: Pospeševali bomo ustvarjalno povezovanje izvajalcev profesionalne in ljubiteljske kulturne dejavnosti pri pripravi in izvedbi posa-meznih programov. Število rednih letnih manifestacij in prireditev moramo raciona-lizirati. Nosiloi: Občinska kulturna skupnost, OZD s področja kulture, SZDL, Komite za družbene dejavnosti Hok: marec 1984, stalna naloga i) Telesna kultura: Vrhunski šport bomo financirali po obstoječih kriterijih in merilih na osnovi sprejetih programov. Izdelali bomo program racionalne izkorišoenosti vseh športnih objektov v občini Ljubljana-Siška. Zagotovili bomo večjo učinkovitost profeeionalnih kadrov na področju telesne kulture ter v večji meri vključevali amatersko delo zlasti na področju rekreacije. Hosilci: Telesno kulturne organizaoije in njihove z-veze ter občinske telesnokulturne skupnosti Rok: Stalna naloga.