Jamska favna notranjskega trikotnika (Cerknica—Postojna—Planina), njena ogroženost in naravovarstveni pomen The Cave Fauna in the Triangle Cerknica—Postojna—Planina (Slovenia, Yugoslavia), its Conservational Importance Boris SKET UDK 591.9:551.44+719(497.12) »Cerknica—Planina—Postojna« Prispelo 19. nov. 1979 IZVLEČEK ABSTRACT Področje je zelo bogato s kraškimi po- The region is very rich in karstic fea- javi in favno. Zastopane so vse pomemb- tures and fauna. All important groups ne j še skupine, ki živijo v jamah Slo- occurring in caves of Slovenia are repre- venije. Tukaj so loci typici za 58 jam- sented here. Loci typici for 58 taxa are skih taksonov. Nekaj vrst je endemnih. the caves of this region. There are some Področje je še pomemben poligon za endemic species. The region is a very študij procesov v onesnaženih jamskih important polygon for the study of the vodah, za nekatere druge ekološke raz- effect of pollution to underground habi- iskave, za študij prilagajanja živali na tats, as well as for some other ecologi- podzemlje; je tudi izjemen učni objekt, cal research, and for the study of adap- ki se izrablja na vseh ravneh akadem- tation of animals to the subterranean skega šolanja. Tako edinstveno področ- environment. It is also an exceptional je ogroža naraščajoča polucija in načrti didactic object, used at all levels of o zajezitvi Planinskega polja. academic education. Such a unique re- gion has been endangered by a growing pollution as well as by the planned damning up of Planinsko polje. 1. UVOD Trikotnik, v katerega kotu so Cerkniško jezero, ponor Pivke in Planinsko polje, obsega večidel površje iz triadnih in krednih apnencev. Njegovo osrčje je še precej pokrito z naravnimi gozdnimi sestoji (največ Ahieti-fagetum dinari- cum), s številnim in zanimivim gozdnim živalstvom (zlasti ne vretenčar j i). V apnencih so jame različnih tipov, ki jim jamarji , speleologi pa tudi speleobiologi že dolgo posvečajo vso pozornost — kot si jo tudi zaslužijo. Hidrografsko pripada to ozemlje porečju Ljubljanice. V območju Cerkniškega polja se je izoblikovalo presihajoče jezero in več potokov, katerih vode so dovolj trajne, da se je tuka j naselila in ohranila bogata površinska vodna favna. Vendar gre za favno potokov in mlak, jezerske skorajda ni. Vode Cerkniškega polja ponikajo in teko proti Planinski jami, vmes pa se prikažejo na dan v Rakovem Škocjanu. Spodnji tok Pivke na Postojnskem polju ima pretežno ilovnato dno z zelo revnim živalstvom, ki pa ga lahko občasno bogati drift iz zgornjega toka in iz Nanoščice, kjer je dno kamnito in poraščeno. Poleti voda pred pravim ponorom praktično izgine. S Pivko teče v podzemlje tudi vsa odpadna voda iz Postojne in okolice. Vode iz obeh polj, združene s podzemeljskimi vodami, pridejo na dan spet na Planinskem polju, kjer pa je vodni tok (Unica) spet nestalen. Glavni posrednik med Postojnskim in Planinskim poljem je Postojnsko-pla- ninski jaimski sistem (Postojnska jama, Črna jama, Pivka jama, Planinska jama), po katerem se Pivkine vode sorazmerno direktno pretakajo, sprejmejo pa še nekaj manjših pritokov iz podzemlja in posredno s površja. Celotna pot Pivke je dolga po izračunu približno devet kilometrov. V Planinski jami se Pivka združi z vodami Rakovega rokava. SI. 1 — Lega notranjskih kraških polj. Fig. 1 — The situation of the karst fields in Notranjsko. Daljšo pot pretečejo pod zemljo vode s Cerkniškega polja, ki se poleg tega V podzemlju združijo s podzemeljskim Javorniškim tokom. Temu primerno so hidrografske razmere v Rakovem rokavu Planinske jame dokaj zapletene. Toku ponikalnice s te strani lahko sledimo skozi Karlovice s cerkniške strani, na- vzgor po Zelških jamah in navzdol po Zatočni jami iz Rakovega Skocjana. Podzemeljske vode so še na odtočni strani Planinskega polja, zlasti v Lo- garčku in Najdeni jami ter seveda v ponorih Unice. Večina jam v tem območju ima tudi bolj ali manj obsežna višja, neaktivna nadstropja, ki so pogosto zelo zasigana (Postojnska jama!). Isto velja seveda za »suhe jame« s tega območja, v katerih do vodnega toka sploh ne prodremo, V občasno poplavljenih delih so mestoma dokaj obsežni nanosi ilovice, včasih s primesjo mivke, včasih s primesjo prsti in organskih ostankov. Na nekaj mestih ob vodnem toku najdemo celo čiste nanose polžjih hišic. Ekološko so torej tukajšnje jame izredno pisane. Najdemo najrazličnejše kopenske habitate, od energetsko (glede hrane) bogatih vhodnih delov in or- ganskih naplavin do zelo revnih sigastih sten; prav tako različne vodne habitate, od energetsko bogatega dna ponikalnic do izredno revnih curkov in ponvic s kapnico. 2. JAMSKA FAVNA NOTRANJSKEGA TRIKOTNIKA 2. 1. Bogastvo favne Morda je eden izmed glavnih razlogov, da poznamo s tega območja izredno nmogo jamskih živali, dejstvo, da smo mu posvetili veliko raziskav. Seveda pa to že samo na sebi kaže, kako pomembno in zanimivo je to območje. Za pona- zoritev njegovagea bogastva na j podrobneje opišemo le favno dveh jam oz. sistemov. Log ar ček je obsežna jama, z več kot dvema kilometroma rovov v več etažah. Jama je sorazmerno težko dostopna oz. vsaj ni primerna za redne intenzivne raziskave. Vendar pa so jo zaradi njene speleološke zanimivosti jamarji , med njimi tudi biologi, precej pogosto obiskovali. Tako se je nabralo precej bogato biološko gradivo, ki šteje nič manj kot 80 vrst. CILIATA TURBELLARIA Kerona pediculus O. F. Müller Dendrocoelum album (Steinmann) * Scyphidia microlistrae Hadži Phagocata dalmatica (Stankovič et * Vaginicola suhcylindrata Hadži Komarek) * V. (Miculopodium) cementata Hadži Tricladida g. sp. (isti?) * Pyxicola psanvmata Hadži * Buhalocerus pretneri Matjašič * Platycola lag eni j or mis Hadži * Troglocaridlcola maxima Matjašič * P. calUstoma Hadži * Troglocaridicola capreolaria Matja- * Lagenophrys monolistrae Stammer šič * Acineta sp. A CNIDARIA * Acineta sp. B Hydra circumcincta P. Sch. * Spelaeophrya troglocaridis Stammer ASCHELMINTHES SPONGIARIA Nematoda gg. spp. Spongilla sp. Gordioidea g. sp. MOLLUSCA Belgrandiella kusceri A. J. Wagner Belgrandiella schleschi (Kuščer) Belgrandiella cf. crucis (Kuščer) Belgrandiella fontinalis (Schmidt) cf. Graziana sp. Hadziella ephvppiostoma Kuščer Hadziella ephippiostoma Kuščer Hauffenia michleri Kuščer Hauffenia suhpiscinalis (Kuščer) Zospeum alpestre isselianum Pollo- nera Zospeum amoenum (Frauenfeld) Zospeum frauenfeldi (Freyer) Zospeum spelaeum spelaeum (Ross- maessler) Ancylus fluviatUis O. F. Müller Acroloxus lacustris (Linnaeus) Acroloxus tetensi (Kuščer) ANNELIDA Allolohophora helUcosa Ude Oligochaeta gg. spp. CRUSTACEA Cladocera g. sp. Copepoda g. sp. Ostracoda g. sp. Niphargus stygius Schioedte Niphargus kochianus ssp. Niphargus gr. orcinus sp. Synurella ambulans ssp. Asellus aquaticus cavernicolus Ra- covitza Monolistra razovitzai Stammer Microlistra spinosissima Racovitza Titanethes albus L. Trichoniscidae g. sp. Troglocaris schmidti Dormitzer ARACHNOIDEA »Hydracarina« g. sp. Acarina g. sp. Rhagidiidae g. sp. Eschatocephalus sp. Nelima aurantiaca (Simon) Neohisium sp. Stalita taenaria Schioedte Troglohyphantes jamatus Roewer MYRIAPODA Brachydesmus inferus concavus Attems Brachydesmus sp. APTERYGOTA Tomocerus scutellatus Frauenfeld 1854 Onychiurus sp. Poduridae g. sp. Campodeidae g. sp. PTERYGOTA Ephemeroptera g. sp. Troglophilus sp. Triphosa dubitata L. Typhlotrechus hilimeki hauckei Ganglbauer Anophthalmus puhescens sedulus Knirsch A. temporalis temporalis J. Müller Bathyscimorphus hyssinus (Schiödte) Leptodirus hochenwarti F. Schmidt Machaerites ravasinii (G. Müller) Diptera gg. spp. Chironomidae gg. spp. VERTEBRATA Pisces g. sp. (? Leuciscus sp.) Proteus anguineus Laurenti Rhinolophus sp. Od teh taksonov bi jih vsaj 45, torej več kot polovico, po uveljavljenih kriterij ih označili za troglobionte (označeni z *) — niso še bili najdeni zunaj jam in najver jetneje zunaj jam ne živijo. Nedvomno bi se z intenzivnejšimi raziskavami to število še povečalo. Tej pestrosti favne verjetno botrujejo položaj jame v osrčju kraškega območja, velikost in ekološka pisanost jame ter so- razmerno velike količine hrane, ki jih prinaša tok ponikalnice. Drugi primer na j bo poštojnsko-planinski jamski sistem oziroma njegovo vodno živalstvo, ki ga dokaj dobro poznamo. Medtem ko zbrani primerki iz kopenskih habitatov še čakajo taksonomske obdelave, pa so vodne živali večinoma (a vendar ne vse!) določene, saj so bile v zadnjem desetletju predmet precej intenzivinih ekološikih raziisikav. Glavno vodno telo je tuka j podzemeljski tok ponikalnice s podzemeljskimi pritoki; nekateri deli so zato zelo onesnaženi in bogati z organskimi snovmi, drugi pa so čisti in včasih energetsko dokaj revni. Struktura dna je zelo raznolična, prav tako nekateri drugi ekološki dejavniki. V vodah postojnskoHplaninskega jamiskega sistema je bilo doslej ugotov- ljenih več kot 190 živalskih vrst, ki pa so v veliki večini recentni vseljenci iz površinskih habitatov. Le malo več kot 30 vrst bi lahko označili za troglobi- ontske, vendar pa je med sicer površinskimi vrstami kar pet takšnih, ki so v omenjenem sistemu izoblikovale morfološko-anatomsko spremenjene (troglo- biontske) rase; takšni primeri so za znanost še dosti bolj zanimivi kot čisto jamske vrste. Vodne živali v postojnsko-planinskem jamskem sistemu: PROTOZOA Monas sp. Stentor caerulans Ehrenberg Carchesium polypinum Linnaeus Opercularia nutans Vorticella cf. dissimilvs Vorticella cf. vestita Vorticella cf. hrevistyla Vorticella sp. Epistylis sp. Platycola cf. reflexa Vaginicola sp. Spelaeophrya troglocaridis Stammer Heliozioa g. sp. SPONGIARIA Spongilla fragilis (Leidy) Ephydatia mülleri (Lieberkühn) CNIDARIA Hydra sp. Velkovrhia enigmatica Matjašič et Sket TURBELLARIA Dendrocoelurn iacteum O. h\ Müller Dendrocoelum tuhuliferum Beauchamp Phagocata alhissima (Vejdovsky) Phagocata dalmatica (Stankovic et Kolmarek) ROTATORIA cf. Philodina sp. NEMATODES Nematodes g. sp. MOLLUSCA Belgrandiella fontinalis (Schmidt) Belgrandiella kusceri A. J. Wagner Belgrandiella schleschi (Kuščer) Belgrandiella sp. Hadziella ephippiostoma Kuščer Iglica luxurians (Kuščer) Sadleriana fluminensis (Küster) Hauffenia michleri Kuščer Hauffenia subpiscinalis (Kuščer) Troglocaridicola capreolaria Matj. Bubalocerus pretneri Matjašič Bythinella schmidti (Küster) Bythinia tentaculata (Lii\naeus) Lymnaea truncatula (O. F. Müller) Anisus leucostomus Millet Anisus vortex Linnaeus Armiger crista (Linnaeus) Gyraulus albus (O. F. Müller) Ancylus fluviatilis O. F. Müller Acroloxus lacustris (Linnaeus) Acroloxus tetensi (Kuščer) Pisidium amnicum O. F. Müller Pisidium casertanum Poli pisidium henslowanum (Sheppard) OLIGOCHAETA HelodrUus consiricLus Rosa Nais communis Piguet Nais elinguis Müller Nais pardalis Piguet Stylaria lacustris (L.) Stylaria fossularis (Leidy) Ophidonais sp. Pristina hilohata (Bret.) Tuhifex tubijex (Müller) Sketodrilus flahellisetosus (Krabe) Limnodrilus hoffmeisteri Claparede Limnodrilus udekemianus Claparede Psammoryctides harhatus (Grube) Psammoryctides hadzii Sp. Karaman Potamothrix hammoniensis (Micha- elsen) * Potamothrix postojnae Sp. Karaman Peloscolex velutinus sarnensis (Pierantoni) * Epirodrilus slovenicus Sp. Karaman * Rhyacodrüus sketi Sp. Karaman Rhynchelmis limosella Hoffmeister Stylodrüus heringianus Claparede * Trichodrüus ptujensis Krabe * Trichodrüus strandi Krabe Haplotaxis gordioides (Kartmann) Eiseniella tetraedra (Savigny) Enchytraeidae g. sp. KIRUDINEA Glossiphonia complanata (Linnaeus) Helohdella stagnalis (Linnaeus) Erpohdella testacea (Savigny) Erpohdella octoculata Linnaeus Trocheta hykowskii Gedroyc CLADOCERA Simocephalus vetulus O. F. Müller Ceriodaphnia affinis Lilij eborg Bosmina longirostris O. F. Müller Rhynchotalona rostrata Koch Pleuroxus laevis Sars OSTRACODA Cypria ophthalmica Jurine Cypria pellucida O. F. Müller Candona Candida O. F. Müller Candona trigonella Klie * Typhlocypris schmeili Müller COPEPODA Diaptomus sp. Macrocyclops albidus Jurine Eucyclops macruroides Lilljeborg Eucyclops serrulatus Fischer Tropocyclops prasinus (Fischer) Paracyclops fiw.hriatus (Fischer) P. fimbriatus f. imminuta Kiefer Diacyclops hisetosus (Rehberg) * Diacyclops charon (Kiefer) Diacyclops languidoides f. gotica Kiefer Megacyclops viridis (Jurine) Thermocyclops dyhowskii (Lande) * Speocyclops infernus (Kiefer) Paracamptus schmeili (Mrazek) Bryocamptus zschokkei (Schmeil) * Bryocamptus dacicus (Chappuis) Echinocamptus georgevitchi Chap. Echinocamptus unicus Kiefer Echinocamptus luenensis Schmeil Atheyella crassa (Sars) * Elaphoidella jeanneli Chappuis DECAPODA Astacus fluviatilis Fabricius * Troglocaris anophthalmus planinen- sis Jusbašjan ISOPODA Asellus aquaticus aquaticus Linnaeus * Asellus aquaticus cavernicolus Racovitza Proasellus istrianus (Stammer) * Titanethes albus Schiödte AMPKIPODA Gammarus Jossarum Koch Synurella ambulans Müller Niphargus stygius stygius Schiödte * Niphargus kochianus wolf i Schel- lenberg * Niphargus taurv ssp. * Niphargus orcinus ssp. * Niphargus spoeckeri Schellenberg ACARINA Hygrobates longipalpis Hermann Neumannia limosa C. L. Koch Arrenurus albator O. F. Müller EPHEMEROPTERA Siphlonuridae g. sp. Heptagenia fc. lateralis Ecdyonurussp. Baetis spp. Ephemera vulgata Linnaeus Caenis moesta Bengtsson Paraleptophlebia submarginata St. Habrophlebia sf. fusca PLECOPTERA Brachyptera tristis (Klapalek) Nemoura cinerea (Retzius) Nemoura avicularis Morton Leuctra albida Kempny Amphinemura triangularis (Ris) Protonemura sp. Dinocras megacephala (Klapalek) Isoperla grammatica (Poda) Chloroperla tripunctata (Scopol!) COLEOPTERA Belgrandiella kusceri A. J. Wagner 1927 Belgrandiella superior (Kuščer 1932) Acroloxus tetensi (Kuščer 1932) Psammoryctides hadzn Sp. Karaman 1974 Rhyacodrilus sketi Sp. Karaman 1974 Potamothrix vostojnae Sp. Karaman 1974 Epirodrilus slovenicus Sp. Karaman 1976 Acherosoma troglodytes Latzel 1884 Scolopendrellopsis pretneri Juber- thie-Jupeau 1963 Lithohius stygius Latzel 1880 Monotarsohius zveri Matic et Stent- zer 1977 Attemsia stygium (Latzel 1881) Candona trigonella Klie 1931 Diacyclops charon (Kiefer 1931) Diacyclops languidoides f . gotica (Keifer 1931) Echinocamptus unicus Kiefer 1931 Titanethes albus Schioedte 1848 Asellus aquaticus cavernicolus Ra- covitza 1925 Niphargus stygius Schioedte 1848 Niphargus puteanus spoeckeri Schel- lenberg 1933 Niphargus kochianus wolf i Schel- lenberg 1933 Stalita taenaria Schioedte 1848 Neohisium spelaeum Schioedte 1848 Neohisium pusillum Beier 1939 Hadziana postumicola Roewer 1935 Lahidostoma lyra Willmann 1932 Achorutes spelaeus Joseph 1882 Onychiurus holdorii Denis 1938 Onychiurus giganteus Absolon 1901 Onychiurus postumicus Bonet 1931 Onychiurus stachi Denis 1938 Onychiurus stillicidii Schioedte 1848 Tomocerus niveus Joseph 1882 Oncopodura cavernarum Stach 1934 Sminthurus caecus Joseph 1882 Plusiocampa erehophila Hamann 1896 Anophthalmus puhens sedulus Knirsch 1926 Anophthalmus temporalis J. Müller 1913 Anophthalmus hirtus confusus G. Müller 1935 Laemostenes schreihersi Küster 1846 Bathyscimorphus hyssinus Schioed- te 1848 Bathysciotes khevenhülleri L. Mül- ler 1852 Leptodirus hochenwarti F. Schmidt 1832 Neosciara vivida f . tenuicornis Len- gersdorf 1932 Triphleha aptina Schiner et Egger 1854 2. 3. Zoogeografske in favnistične značilnosti območja Težko je narediti zoogeografski opis ozemlja, ko vemo, da nekatere zelo po- membne skupine naših jamskih živali še niso temeljito taksonomsko obdelane. To velja tako za kopenske (npr. Coleoptera) kot za vodne živali (npr. Amphi- poda). Zato se bomo omejili na nekaj splošnejših ugotovitev v zvezi s tistimi jamskimi živalmi, ki naredijo glavni »vtis« na jamar je ali speleobiologa. 2. 3. 1. Od kopenskih živali so tuka j zastopane vse pomembnejše skupine, ki se sicer pojavljajo v jamski favni Slovenije. Izmed pajkovcev npr. veliki pašči- palec Neohisium spelaeum, veliki pajek Stalita taenaria; izmed hroščev nekaj predstavnikov rodu Anophthalmus in Leptodirus hochenwarti; izmed polžev nekaj vrst rodu Zospeum. Razširjenost posameznih vrst je zelo različna, večino- ma pa še neproučena. Dobro nam je znana razširjenost polžkov rodu Zospeum ( B o l e , 1974), ki ima v Jugoslaviji deset vrst. Izmed njih jih kar 6 sega v ob- ravnavano območje, odtod pa se njihovi areali širijo v različne smeri; razen Zospeum amoenum, ki sega v Hercegovino, so vendar vsi omejeni na večji ali manjši del severozahodnega dinarskega območja (v smislu S k e t , 1970). No- bena vrsta ni endemična za Nontranjsko. O endemizmu pri drugih skupinah je težko govoriti, saj se je npr. pajek Stalita taenaria šele v zadnjem času ( K r a - t o C h v i 1, 1970) izkazal za verjetno endemičnega, medtem ko pri nekaterih dru- gih oblikah ugotavljajo, da imajo večje areale, kot so kazale prve najdbe. Izmed pajkov sta relativno endemična (torej ne gresta daleč čez meje »trikotnika«) Troglohyphantes jamatus Roewer in T. confusus Kratochvil ( D e e l e m e n - R e i n h o l d , 1978). Posebno zanimiva je najdba jamskega kopenskega vrt inčarja (Tricladida, Terricola), ki doslej še ni bil taksonomsko obdelan, je pa za zdaj znan le iz Najdene jame pri Lazah. 2. 3.2. Tako kot pri kopenskih je tudi pri vodnih živalih le malo skupin, ki so taksonomsko in favnistično toliko obdelane, da je o nj ih vredno razprav- ljati v zoogeografskem pogledu. Tukaj je eno izmed klasičnih nahajališč dveh dinarskih elementov: močerila {Proteus anguinus) in jamske kožice {Troglocaris schmidti). Vsaj toliko kot pri- sotnost teh dveh vrst pa je vredna omembe tudi odsotnost jamskega cevkarja (Marifugia cavatica Abs. et Hrabe), ki je sicer podobno razširjen, le da ima bolj raztresena nahajališča. Ker je porečje Ljubljanice površinsko precej veliko, speleobiološko pa vsaj dovolj dobro raziskano lahko trdimo, da odsotnost ma- rifugije na naših seznamih ni niti naključna niti posledica slabe raziskanosti; vendar pojasnila še nimaimo. Nobena od tukajšnjih vrst ni zanesljivo razširjena v severozahodni dinarski smeri, vendar pa je rakec Monolistra racovitzai dokaj razširjen iz Notranjskega trikotnika proti zahodu in jugu; če taksoni, opisani na Dolenjskem, dejansko pripadajo tej vrsti (kot podvrste), se Monolistra raco- vitzai vendar približuje razširjenosti v severozahodni dinarski smeri. Kapičasti jamski polžek Acroloxus tetensi je zanimiv, ker povezuje v zoogeografskem pogledu porečji Ljubljanice in Krke ( B o l e , 1965), kar sicer nakazuje tudi zgoraj omenjeni izopodni rakec. Med polži najdemo tudi nekaj endemov. Areal iglice Iglica luxurians se vleče vzdolž sistema podzemeljske Ljubljanice od Loške doline do Vrhnike ( B o l e , 1976); podobna je razširjenost polža Belgrandiella kusceri. Se nekaj endemičnih vrst iz rodu Belgrandiella je omejenih na obrobje trikotnika (območje Cerkniškega jezera; B o l e , 1967). Nekaj endemov je tudi med postranicami, vendar se zdi, da gre tukaj za taksone subspecifične kategorije. Na čiste podzemeljske vode območja je tako rekoč omejena postranica Niphargus stygius stygius (vendar pa je nedvomno konspecifični N. s. valvasori S. Karaman razširjen po vsej za- hodni Sloveniji), na podzemeljski tok ponikalnic pa N. puteanus spoeckeri (vprašljivo je, koliko je ta oblika sorodna z drugimi taksoni zelo razširjene skupine N. puteanus). Na širše območje notranjskega trikotnika je omejena (imam.o sicer nezanesljive podatke tudi za porečje Reke — St a m m e r , 1932) izrazito troglobiontska rasa vodnega oslička Asellus aquaticus caverni- colus, ki je precej evrieka; očitno izvira iz površinske rase A. a. carniolicus Sekt, ki je prav tako endemična v zaprtih poljih tega območja (Cerkniško, Planinsko). Posebno zanimiv izopod, endemit tega območja (Planina—Vrhnika), je jamski ježek Microlistra spinosissima, okrašen z izredno dolgimi trni. da so bile dmgod le Pri iz Rakovega rc z jamskega ježka iz Logarčka, ki jih je H a d ž i (1940). Pri slednjih je zelo verjetno, da so vsaj notranjski trikotnik ni le bogat z in je zel( nova. Poleg v tem pogledu še ne prevelika oddaljenost od sipeleologije, prav tako pa sorazmerno preprost Pivke. Zlasti skupine z Inštituta za biologijo inštituta SAZU že več desetlet jejo to območje dokaj intenzivno, tako v favnističnem, kot tudi v 3. 1. Pivka pred ponorom pri Postojni doživlja rek in tako nosi s seboj v podzemlje velike količin narave. Ker je bilo to onesnaženje še pred nekaj se je zdelo, da je sistem hidrografsko preprost, sn aženja na življenje v se je sicer, da pa se je z leti skoraj katastro- drugo pa jim je v i podzemlju in Velkovrh, v tisku). ] sistemih se namreč dogajajo tucii nihanja, ki jim ni lahko odkriti vzroka,, sovpadanje z naraščanjem onesnaženja pa bi bilo lahko naključno. 3. 2. Druge ekološke raziskave Ker imamo tukaj opravka z zelo obsežnimi, ekološko pestrimi jamskimi sistemi, smo se lotili tudi proučevanja razporeditve posameznih vrst oz. združb (vodnih in kopenskih) v kraškem podzemlju. Se posebno zanimivo je to območ- je zato, ker imamo v istem sistemu (postojnskem) zelo obsežne prostore, ki jih je človek že zdavnaj začel turistično izrabljati in torej spreminjati, ter prav tako obsežne še povsem naravne prostore. Bogate populacije nekaterih živali, zlasti v manjših jamah, pa omogočajo študij biologije teh vrst v naravnem okolju. Ko bo rešeno vprašanje namestitve jamskega laboratorija v postojn- skem sistemu, bo takšno delo seveda zelo olajšano. Ena izmed naših skupin se intenzivno ukvar ja s proučevanjem ekoloških razmer v domovanju močerila, ki je v postojnsko-planinskem sistemu zelo po- gost. Večja aktivnost jamarjev-potapljačev v zadnjem času nam obeta, da bomo prav v tem sistemu končno našli tudi zalego močerila, ki v naravi na prvotnem ležišču še ni bila najdena (I s t e n i č , 1971; S k e t in V e l k o v r h , 1978) Raziskave močerila potekajo v tem območju dejansko že od davne pretek- losti, kar daje prav tukajšnjim populacijam posebno znanstveno vrednost. 3. 3. Evolucijske raziskave Posebno zanimiv je prav postojnsko-planinski sistem za proučevanje razme- rij med površinsko in jamsko favno ter za razumevanje razvojne preteklosti jamskega živalstva. Deloma je to povezano z ugotovitvami pri proučevanju po- sledic onesnaževanja oziroma s trofičnimi razmerami, deloma pa z natančnimi taksonomskimi in genetskimi raziskavami. Ker ima Pivka sorazmerno zelo dolg neposredno dostopen podzemeljski tok, nam ponuja enkratno možnost za neposredno proučevanje postopnih spre- memb na podzemeljskih populacijah sicer površinskih vrst — kot je npr. redukcija pigmenta in oči pri kapičastem polžu Ancylus fluviatilis (Müller) ( B o l e , disert.) in pri postranici Synurella ambulans O. F. Müller ter drugih. Izredno zanimive so razmere pri vodnih osličkih {Asellus aquaticus). Na zaprtih kraških poljih živi endemična, primitivna rasa, iz katere se je razvila visoko specializirana jamska rasa, s to pa se zdaj genetsko meša »moderna« površinska rasa, ki prodira od Postojne v podzemlje. Gre torej za enkratno si- tuacijo, ki nam omogoča proučevanje (morfološko, genetsko, ekološko, biolo- ško . . .) razmerij med povsem različnimi tipi živali znotraj ene biološke vrste. 3. 4. Območje kot šolski objekt Glede na vse lastnosti in posebnosti območja, ki smo jih doslej že omenili, je povsem razumljivo, da služi biologom (seveda pa verjetno tudi drugim stro- kam) kot zelo primeren študijski in demonstracijski objekt na različnih stop- njah izobraževanja. Največkrat prav na tem območju dobijo svoje najosnov- nejše znanje iz speleobiologije tudi jamarj i amaterji . Mačkovico pri Lazah že desetletja obiskujejo študentje biologije z l jubljan- ske Univerze, tam se prvič seznanijo z jamskim okoljem in tudi z jamarsko tehniko, kar je za vsakega učitelja ali raziskovalca v Sloveniji izrednega pome- na. V zadnjem času, ko smo bolje spoznali izredno poučnost živega sveta v postojnsko-planinskem sistemu je v te poučne ekskurzije redno zajeta tudi Pla- ninska jama oz. njen laže dostopni Pivkin rokav. Končno je bilo v zadnjih desetletjih prijavljenih (in večinoma že končanih) 7 diplomskih del, 3 magistrska dela in 4 doktorske disertacije, ki so bodisi obravnavale neposredno biološko problematiko tega območja ali pa so bile; vezane pretežno na gradivo z njega. Glede na sorazmerno zapostavljenost speleobiologije so to kar velike številke. 4. OGROŽENOST OBMOČJA Od urejanja za obisk turistov ne more biti posebne škode za sistem kot ce- loto, saj je dovolj obsežen. Isto velja za dejavnost biologov, ki zbirajo živali za znanstvene raziskave; populacije so dovolj velike in njihovi areali dovolj ob- sežni, da takšne omenjene posege zlahka prenesejo. Kot vsi sistemi na kraških območjih so tudi tukajšnj i potencialno zelo ogroženi že zaradi svojih lastnosti. Celo v površinskih kraških vodah je šte- vilo vrst sorazmerno majhno, pestrost združb torej tudi, zato so nestabilne. Majhno število vrst je posledica prostorske izoliranosti površinskih voda, ki ne omogoča favnistične izmenjave z drugimi območji. Temu dejavniku se v pod- zemlju pridruži še enostranskost abiotskih ekoloških dejavnikov, kar število vrst še dosti bolj zmanjša. Podzemeljske živali so tudi konkurenčno zelo šibke v okolju, k jer je dovolj hrane za površinske živali. Organsko onesnaževanje torej omogoča površinskim živalim, da izpodrivajo podzemeljske tudi v pod- zemlju. Ce bi bilo onesnaževanje dovolj intenzivno, pa bi seveda lahko uničilo tako podzemeljsko kot površinsko favno. Zaradi že omenjene izoliranosti se ta tudi po izboljšanju razmer praktično ne more več obnoviti. Z uničenjem živega sveta pa seveda tudi voda izgubi svoje samoočiščevalne zmožnosti. Današnje razmere v območju Postojne in Cerkniškega polja (upoštevajoč tudi Loško dolino) niso vzpodbudne. Mera onesnaženosti iz desetletja v deset- letje narašča. V Postojnski jami smo že večkrat našli povsem zagnito vodo. praktično brez kisika. V Planinski j ami postajajo površinske živali vedno po- gostejše, jamske pa redkejše. Ker je podzemeljsko pretakanje vode v krasu in v tem območju precej zapleteno, je seveda veliko možnosti, da pritečejo onesna- žene vode tudi iz nepričakovanih smeri. Pred leti je npr. potoček v Rudolfovem rovu Planinske jame močno smrdel po naft i — kaj podobnega bi lahko prizadelo tudi Javorniški tok. V zadnjem času je bilo dosti razprav o zajezitvi voda na Planinskem polju, zaradi katerih bi se t rajno dvignila voda tudi v postojnsko-planinskem jamskem sistemu. S tem bi se razmere v podzemlju nad Planinskim poljem seveda tako spremenile, da bi bilo nadaljevanje vseh začetih ekoloških raziskav praktično nesmiseino in deloma nemiogoče. Nahajališča mnogih zanimivih živali bi po- stala nedostopna, za nekatere pa bi bil ogrožen celo obstanek. S tem bi bilo tudi za vedno pokopano upanje, da bomo kdaj spoznali naravne razmere v za zdaj še nedostopnem delu Pivkinega toka (2 kilometra zračne črte med Pivko jamo in Planinsko jamo). Poznavanje teh razmer pa bi nam omogočilo razlago marsikatere »skrivnosti«, ki je danes še ne razumemo. 5. POVZETEK IN SKLEP Notranjski trikotnik je zelo bogat s površinskimi in podzemeljskimi kraški- mi pojavi, naseljenimi s tipičnimi favnami. Zlasti v postojnsko-planinskem jamskem sistemu so razviti skoraj vsi mogoči podzemeljski habitati. Bogastvo tukajšnje favne je ponazorjeno z dvema primeroma. V jami Lo- garček je bilo najdenih vsaj 80 živalskih vrst, od tega 45 »troglobiontov«. V postojnsko-planinskem jamskem sistemu pa je bilo samo pri vodnih živalih ugotovljenih več kot 190 vrst; le 31 bi jih sicer lahko označili za troglobionte, vendar pa je vsaj 5 površinskih tukaj izoblikovalo specializirane podzemeljske rase, kar je za znanost še posebno zanimiv primer. Različne jame v trikotniku omenja literatura kot tipska nahajališča za kar 58 živalskih taksonov. Vse pomembnejše živalske skupine, ki naseljujejo slovenske jame, so tukaj zastopane. Krajevna favna pripada večinoma severozahodnemu dinarskemu območju (sensu S k e t , 1970), nekatere živali pa so drugače razširjene. Stopnja endemizma je sorazmerno nizka. Tukaj je ndkaj endemičnih polžev, rakov in kopenskih členonožcev. Morda so endemioni tudi epizoični migetalkarji, jam- ski hidroid in kopenski vrtinčar. Območje je že dalj časa predmet različnih proučevanj. Tukaj smo prouče- vali nekatere posledice onesnaženja za kraške podzemeljske vode; izsledki so zanimivi, a raziskave še niso končane. Proučevali so tudi močerila, ki je tukaj dovolj pogost. Precejšnja dolžina (9 km) podzemeljskega toka ponikalnice je omogočila tudi raziskovanje evolucijskih procesov, vezanih na vseljevanje živali v podzemlje. Končno so tukajšnje jame zelo primeren učni objekt. Semkaj že dolgo vo- dimo študente, to območje pa obravnava tudi več diplomskih del in disertacij. Kot vsako kraško območje je tudi tukajšnje zelo občutljivo za uničujoče po- sege. Zal pa imamo tukaj opravka tudi z zelo izdatnimi viri onesnaženja —• tako od Postojne kot tudi v območju Cerkniškega jezera. Predvidena ojezeritev Planinskega polja bi seveda pomenila resno grožnjo tako edinstvenemu in dra- gocenemu koščku kraške narave! 6. SUMMARY The triangle is known for its diversity of epigean and subterranean carst fea- tures (poljes, sinking rivers, senile caves e. g.). inhabited by typical faunas. All types of subterranean habitats are represented in the Postojna—^Planina—Caves. The richness of the local cave fauna is illustrated by two examples. The Cave Logarček inhabit at least 80 animal species (p. 47), 45 of them being »troglobitic«. In the cave system Postojna—Planina more than 190 aquatic (!) (p. 49) animal speciel have been discovered; only about 30 species are troglobi- tic, but at least 5 epigean ones are represented here by very interesting adapti- vely transformed populations. Different caves situated in the Triangle are mentioned in the literature as > l̂oci typici« for about 58 animal taxa (p. 51). All important taxonomic groups, occurring in the caves of Slovenia are represented in the Triangle. The local fauna belongs mostly to the NW-dinaric region ( S k e t , 1970), some of the elements having other types of distribu- tion. The endemism rate is comparatively lovv-; there are some endemic Gastro- poda (Belgrandiella spp., e. g.), Crustacea (Microlistra spinosissima, e. g.) and terrestrial arthropods (Stalita taenaria, e. g.). Probably endemic are the epizoic Ciliata, the cave hydroid Velkovrhia, and the terrestrial planarians (not yet described). The area has been the subject of different study for a long time. Some effects of pollution upon the karstic subterranean waters have been studied here; the results are interesting, but the investigation is not yet finished. Also the' biology of Proteus — existing here in reasonable numbers — has been investi- gated. The remarkable length (9 km) of the subterranean flow of the sinking river Pivka made possible some investigation of evolutionary processes bound to the immigration of animals underground. At last the caves of this region are a very sutable object for didactic pur- poses. Undergraduate students have been regularly led there and many under- graduate and postgraduate students made their works there. As any karstic area this one is very susceptible to the environment degra- dation. Additionally, the pollution from the side of the town of Postojna has become very intensive in last years. The planned damming up of the waters in Planinsko polje would mean a serious threat to this important and interesting piece of karstic nature. 7. LITERATURA (dela izključno favnistične ali taksonomske narave so omenjena le izjemoma; do- ber pregled takšnih del je objavil P r e t n e r , 1968) B o l e , J., 1965: Rodova Ancylus O. F. Müll, in Acroloxus Beck (Gastropoda, Basom- matophora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije. Razprave SAZU, Cl. IV, 8: 155—175, Ljubljana. B o l e . J., 1966: Mehkužci in zoogeografski položaj Rakovega Škocjana. Varstvo narave 5: 129-—137, Ljubljana. B o l e , J., 1967: Taksonomska, ekološka in zoogeografska problematika družine Hydrobiidaes (Gastropoda) iz porečja Ljubljanice. Razprave SAZU, GLIV, 10 (2): 73—108, Ljubljana. B o l e , J., 1974: Rod Zospeum Bourgignat 1856 (Gastropoda, Elobiidae) v Jugoslaviji. Razprave SAZU, Cl. IV, 17 (5): 249—291, Ljubljana. B r i e g l e b , W., 1963: Zur Kenntnis eines ökotops von Proteus anouinus Laur. 1768. Acta CarsoL, SAZU, 3: 149—196, Ljubljana. H a d ž i , J., 1940: Favnula epizoičnih infuzorijev na jamski mokrici {Microlistra spinosissima Rac.). Razprave Mat.-prir. razr., 1: 121—148, Ljubljana. I s t e n i č , L., 1971: Izhodišče za reševanje ekološke problematike človeške ribice {Proteus anguinus Laur. 1768). Biol. vestnik 19: 125—130, Ljubljana. K o s s w i g , C., 1939: Zur Farbvariabilität bei unterrirdisch lebenden Wasserasseln, Asellus aquaticus, sensu Racovitzai, Mitteü. über Höhlen u. Karstforsch., 94—102, Berlin. . L i č a r , P., 1975: Prispevek k poznavanju zgradbe in funkcije prebavila pri rasah Asellus aquaticus (Isopoda, Asellota). Razprave SAZU, Cl. IV, 18 (6): 153—203 -I- tab, Ljubljana. M a h n e , I., F. M e g u š a r , B. S k e t , 1976: Celulolitična aktivnost podzemnega toka reke Pivke. Rado vi 3. kongr. mikrobiol. Jug.: 618—619. M a t j a š i č , J., B. S k e t , 1971: Jamski hidroid s slovenskega Krasa. Biol. vestn. 19: 139—145, Ljubljana. M e gu š a r , F., B. S k e t , 1974: On the nature of some organic covers on the cave- -walls. Proc. 6th Intern. Congr. Speleol. 5: 159—161. P r e k a , N., P r e k a - L i p o l d N., 1975: Prilog poznavanju autopurifikacione spo- sobnosti krških podzemnih vodnih tokova. Jugosl.-amer. simp. »Vodno bogatstvo i hidrologija krša«, 15 str. P r e t n a r , E., 1963: Kako zaštititi pecinsku faunu Vjetrenice kod Zavale? 3. jugosl. speleol. kongr., str. 169—173. P r e t n e r , E., 1968. Živalstvo Postojnske jame. 150 let Postojnske jame: 59—78 Postojna. R e j i C, M., 1973: Indikatorji onesnaženja v podzemeljskih kraških vodah. Biol. vestnik 21 (1) : 11—15, Ljubljana. S c h i ö d t e , J. C., 1848: Undersögelser over den under j or diske Fauna i Hulerne i Krain og Istrien. Overs, ov. Danske Vidensk. Selskabs Forh., (1847): 75—81, Köbenhavn. S k e t , B., 1965: Taksonomska problematika vrste Asellus aquaticus (L.) Rac. (Crust., Isopoda) s posebnim ozirom na populacije v Sloveniji. Razprave S AZU, Cl. IV, 8 : 177—221, Ljubljana. S k e t , B., 1969: Über einige mit der Evolution der Höhlentiere verbundene Pro- bleme. Actes IVe CIS, 4—5 : 225—230. S k e t , B., 1970: Predhodno poročilo o ekoloških raziskavah v sistemu kraške Ljubljanice. Biol. vestnik 18 : 79—87, Ljubljana. S k e t , B., 1970: Über Struktur und Herkunft der unterirdischen Fauna Jugosla- wiens. Biol. vestnik 18 : 69—78, Ljubljana. S k e t , B., 1971: Problem zaščite podzemeljske favne in podzemeljskih voda v kra- su. Simpozij o zaštiti prirode u našem kršu, JAZU, 185—191, Zagreb. S k e t , B., 1972: Zaščita podzemeljske favne se ujema z življenjskimi interesi pre- bivalstva. Zelena knjiga: 137—140, 164—165, Ljubljana. S k e t , B., 1977: Gegenseitige Beeinflussung der Wasserpollution und des Höhlenmi- lieus. Proc. 6th Intern. Congr. Speleol. (1973), 5 : 253—262. S k e t , B., F. V e l k o v r h , 1978: The discovery of Proteus-eggs {Proteus anguinus Laurenti, Amphibia) in seminatural conditions. Intern. J. Speleol., 10 (2): 205— 209. S k e t , B., F. V e l k o v r h , (v tisku): Postojnsko-planinski jamski sistem kot mo- del za proučevanje onesnaženih jamskih voda. Naše jame. S t a m m e r , H. J., 1932: Die Fauna des Timavo. Zool. Jahrh. Syst. 63: 521—656. T a r m a n , K., 1958: Soil fauna in caves. Fragm.Bale., 2: 10—15. W o l f , B., 1934—1937: Animalium Cavernarum Catalogus: 918 pp.,'s-Gravenhage. Avtorjev naslov — Author's address: dr. Boris SKET, Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, YU—61001 LJUBLJANA, Aškerčeva 12, p. p. 141.