I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj po posti pa za eeJo leto 4 gold. 60 kr v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold za pol leta 2 gold". 40 kr pol 2 ffold eetrt le za eetrt leta 1 gold., pošiljane 1 gold. 30 kr. v Ljubljani 12. maja 1886. Obseg: Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. Imenik udov kmetijske družbe, dolskega, to je, sivega rodu), Kluna o ženitvanjskih oglasnicah v 61. Premiranje goveje živine 12 zapovedi za dobro napravo surovega masla. Zemlje- in narodopisni obrazi. seji državnega zbora dne v Postojni. Iz državnega zbora. Prodaja plemenske govedi (murico- maja Naši dopisi. Govor gosp. poslanca Novičar. - Gospodarske stvari. izvršilo no Vzelo se je namreč v istem Nekaj opazek pridelovanji umetne oplodi. K. Eambousek v Zborowu. najboljšega klasa na celi poskuševalni letu najboljše semena brez do leta 1879. to-le doseglo niIVI m Leta 1874. prvi navadni klas, ki je bil 8 cm. dolg imel je 32 zrnjev, najboljše njegovo i t £T\ ■ i 1 r i w 4 v —« _ leta 1875. lepš njev in koreni klas stebel zrno je dalo > 10 cm. dolg, ki je imel 49 a Veliko je uže bilo pisano o zboljševanji „____. . ______7 - malo se je storilo v tej zadevi od strani praktič- zriljev ln korenina 12 stebel semena leta 1876. lepši klas, 12 cm dolg ki je imel 58 nega kmetovalca merjamo, kar se je storilo z onim To je skoraj neverjetno, če pa pri riti > videli bodemo zboljšanje semena j da je kar je mogoče sto 70 malo tacih Pi srcu i katerim je Kaj je vzrok temu neznatnemu napredku ? Gotovo leta 1877. še lepši klas, 14 cm rnjev m korenina 18 stebel, leta 1878. še lepši klas, 15 cm. 78 zrnjev in korenina 23 stebel, leta 1879. še lepši klas, 16 cm, dolg > ki je imel dolg 5 ki je imel ne težavnost, seme pridelovati, kolikor je pridelovanje 84 zrnJev in korenina 28 stebel kmetovalčeva reč TT 1 ' • - J ~ - ■ dolg 5 ki je imel naslednjem hočem podati navod enem hektar in to je doseči v tem članku objaviti če pridelamo na skoraj podvojila, število zrnja potrojilo polja 3 metrične cente več žita kot prej, za štirikrat pomnožilo število stebel če vestno izpolnujemo to, kar hoče Ako navajamo take izglede, ki imajo namen spod Skušnje^ katere sem v več kot 12 letih videl od stem polji 1 • i« '11 --o--— ~ j liail bujati, nikakor ne smemo upati doseči to tudi novega potrjene, dajo se v naslednje sestavke združiti: poskuševalnih lehah Ne smemo pozabiti na pr cla so to vspehi na 1 Vsaka dobro dovršena žitna rastlina ima klas močneje in lepše razvit ter ima v sebi več delo valne moči, kot drugo klasje ravno te rastline J kodor je vse veliko boljše in pa na navadni njivi. Vendar skrbneje obdelano, kakor smo pa videli njive, katere so dajale 4 do 5 metričnih polnejše Vsak tak klas ima zopet zrno centov rži . ---J C JJU azvito m je težej kot druga zrna tega klasa -otiiiic. —ua fcu jju piilVl 12 katero je po- 10 metričnih centov tega žita ~ J T ) ukj uajaic <± UU o mel da so po pravi izbiri semena dajale ^ ___A.___ j w • . %) do klasu men na 5. Najboljše zrno rastline je vedno Veča delalna moč zrna Katere lastnost v najboljšem kojo izvolim mora imeti m dat za matern stlin zrnovi plod prenese se v različni emensko astlino ? > nam prvi vrsti je one rastline izbrati, katere • • močno rast, to je," one7ki7majo mnogo močnTh? dSgih pridelovanj neprestanem izbiranjem najboljših zrnov pri in ravnih stebel semena, ojačimo produktivno silo rastline Zboljšanje, koj neja katera so proti vrhu vedno drob steblo naj bode trdo, da se vspešno ustavlja po l . — w i 11vj ca/ J o v začetku hitro napreduje, po- laganju nehava ter slednjič pride do meje, čez katero ni' mo astlino izboljšati ter požlahniti. Ako izbiranje še nadalje izvršujemo, utrdimo goče poln Klas rži in pšenice naj bode dolg, lepo razvit ter Pleva s katero je pšenično zrno odeto mora izboljšanje ter slednjič dosežemo novimi lastnostmi. Iz teh odstavkov je razvideti semena lahko izvršiti in » * w tij vjliivj u ti Vil JLLI \J astlino z vtrjenimi zrnje popolnoma pokriti ter ne sme biti kosmata, kaiti kosmata pleva zaka snuje zorenje, ' > j nost nabere j da je tako izbira vosti in katere marsikateremu našemu nekaj skrbnosti potrebno manjkati nekaj zrnov, ce ie drug; ospodarju ne manjka, bode v vsakem obziru normalen ter ker se v njej vlaž sme nikdar imeti pomanjklji večemu na svojem spodnjem delu sme Klas ne Izb pa ni lahka če je drugače lep mu naslednjega poskusa sledi, ki se ampak tudi vspešna v letu ? kar 1874 se ne sme ____• • • -1 1 w • 081 m naj bode enakomerno razvit po vsi svoji dolžini i j- 146 U Dvojnovrsten ječmen lld/J lillCV VlVJl^V ) XU --— - . \ 0 zelo svetlo slamo ter malo obrasteno z listjem. Skušnja dobro omiti m posušiti; isto tako si tudi dekla mora nai ima o Igo močno in 2. Predno se tedaj krava molze, se jej mora vime uči, da ječmen, več če ima listja, ter bolj temno-barvana, tem raje poleže. Dolgi ječmenov klas če je slama skrbno roke omiti, predno molzti začne. Namolženo mleko naj se brž ko naj bode visoko nad zadnjim listom Zrnj na ječ mogoče da se ne navzame hlevskega duha. iz menovem klasu naj bode gosto, rese pa fine ki se lahko lomijo in to kolikor bližj pr zrnu tem boljše Oves je dosedaj žalibog najbolj zanemarjeni pr delek naših kmetij, akoravno on zasluži največo po hleva spravi mlečnici se mora pa brž dvakrat skozi tanko sitice precediti, da kak las ali kaj druzega tacega v mleku ne ostane. 4. Mlečnica (mlečni hram) se ne sme za nič dru- zornost in oskrbovanje, kajti on ta trud dobro poplača, zega rabiti in^nobene druge reči v njej biti, kakor Ovsena slama naj bode močna, velika in zelena še ne ' " 1 sme biti podobna bičovji. Zrna naj bodo v klasu dobro pritrjena, pleve pa naj bodo mehke in fine, pa vendar ne take. kakor moker papii Kak lepšega imeti Je ki brati najboljše je iz aj mleko samo. Zrak v mlečnici mora biti čist in mlečnica taka, da se lahko prezrači, pa tudi potrebna toplota v njej obdrži; zato je treba, da ima v zimskem času peč. Da se smetena nareja na mleku, se navadno in t t n osti mora vlije v latvice; latvice morajo pa plitve biti, ? kake palce do večemu centimetrov) globoke. Latvice Pred vsem je omenjati, da je najboljše zrnje vedno se v mlečnici postavijo ena zraven druge na čedna p p blizu ede, kakor uže vid pokaže suha tla ali pa na lese, ki so le malo više kot tla. Najboljše pšeničuo zrnj je dolg ? oko, Zelo napačno je, če latvice stojijo ena na drugo. polno, proti vrhu le nekoliko drobneje, špica pa močna ? Latvice so pa lesene, lončene, steklene iz emajli- vdrtina po dolgosti naj je fina in od obeh strani bujno ranega vlitega železa ali pa dobro pocinjenega želez- " ' valjasto. Kal naj leži prav na nega pleha. Plehaste, dobro počrnjene, so med vsemi spodnjem koncu zrna tako, da zrno izgleda, kakor da najbolje zato, ker so trpežne, se lahko čedijo, pa so obokana Zi naj bi bilo povševno odi Kal naj zavzema kolikor tudi dober kup. mogoče majhen prostor v razmeri k celemu zrnu, ter ne sme biti premočno skrčena najpopolnejšem r sledeče omenjati: Zrnje je dol e zrnu bi bilo o kolikor mogoče Mlečnica ne sme topleja biti kot večemu 12 stopinj R., mrzleja pa tudi ne kot 10 stopinj, zato treba, poleti jo pridno zračiti in podnevi ob hudi vročini okna zapirati, pozimi pa kuriti. enakomerno po celi svoji dolžini. Hrbet zrnjev je visok, malo obokan, vdrtina je zelo fina pa Vsaka polovica zrnja, to je, na desno in levo od hrbta naj bode drugi enaka ter ne enostransko razvita. Zakrivljena zrna ali drugače pohabljena niso za rabo. Posnema se smetana čez 36 do 48 ur i dokler Zi ra lupina naj je gladka. Kal mora biti dobro zaznačen, globoko ležeč in njegova špica ne sme biti pretanka ojstr Barva zrnova v splošnem ni mleko sladko. Posebno poleti je treba paziti na to, da se mleko posname, predno se začne kisati, a vendar ne prenaglo. . Posnema se pa smetana tako, da se posname sama vsa, nič pa od mleka zraven ne vzame. Najbolje se to opravi s plošnato plehasto žlico, v kateri so majhne luknjice, skozi katere lahko mleko odteče. nič kaj merodajna. Najboljše ječmenovo zrno je veliko, težko, polno, široko in popolnem obokano. Pleve naj so polne brez vsake gube, posebno je to važno na kalilnem koncu. Pleve naj so mehke in tanke ter naj bodo Kdor hoče posebno fino surovo maslo napraviti, mora sladko smetano mesti. 8. Da se smetana srečno vrnete, je največ odvisno od tega, koliko toplote ima smetana^ Sladka smetana kedar itle barve. Višnjevkasta niso za abo Najbolj se najbolj vrnete, vče ima 9 stopinj R. toplote se v pinjo vlije. Če je tedaj smetana topleja, se mora pinja v mrzlo vodo postaviti, da se shladi na sto v obokano, težko in polno; pleve so k večemu za eno če zrno je dolgo ter močno pinj; če pa je mrzleja, se mora pinja postaviti v vročo in smetana v pinji mešati tako dolgo, da dobi vodo UV^iVU XXX , Jt ^ ' ..........vuau, lil OIXX^VCVIXCV T X J1 ? V1 trtino dalje od zrna. Barva naj bode kolikor le mo- gori povedano toploto. Prilivati gorke ali mrzle vode goče, določena to je beli oves lepo bel, rumeni oves se smetani nikoli ne sme, sicer se maslo težje vrnete u ulvuvjlici/j \j\j j^j w ▼ w w f ^^ £ ^ £11113/ ucx lil lliivull liu o ul1 j oiuui o o hlctolv kjk^uj v ulutc umen in črni oves zelo temen, skoraj črn. Svitlo bar- in mu je škodljivo. Pozimi se pinja mora poprej s vani oves ima najfinejše pleve vedno boljši, kakor oni z resami Oves, ki nima es je (Dalj ihodnjie.) toplo vodo umiti, da se smetana v njej ne shladi preveč. Lesene pinje so bolje od plehastih. na pol napolni s smetano. zapovedi za dobro napravo surovega masla. 10. Pinja naj se Mesti se ne sme prehitro. 11. Gnjesti se ne sme z roko, ampak z lesenimi lopatami. 12. Če se iz kiselkaste smetane surovo maslo se ga več dobi, al ne drži se dolgo, če ni oso-Tudi mora kiselkasta smetana malo toplejša Iz predavanja dr. Willielina v zboru poddružnice Aussee-ske. dela, ljeno. biti (10 do 12 stopinj R.), kedar se v pinjo vlije. Prvi pogoj pred vsemi drugimi za napravo dobrega in okusnega surovega masla (putra) in da se maslo dolgo obdrži dobro, je snažnost. Zato vse, kar z mlekom v dotiko pride, mora popolno snažno in čedno biti. Čedno mora biti vime kravje, čedna mora Imenik udov c. kr. kmetijske družbe kranjske. biti roka dekle, katera kravo molze biti hram (mlečnica), kjer se mleko spravlja posoda, čeden mora čedna (Dalje.) ; v katero se smetana spravlja čedna mora biti pinja in snažno vse > s čemur se surovo maslo g njete in kjer se hranuje, dokler se ne proda. Poddružnica Novomesto. I Gg. dr. Poznik A., predstojnik, Babnik J., Bačnik J., Bartel M., Clarici J., Dovič J., Ekel J., Hočevar 147 > J •J J J Hladik M Kline Mohar , Hude dr Kulavic Hočevar > Novak vitez Pstros Russ Ogulin vitez Langer Kalčič A., Kerčon Polak Tršelič Umstadt ? Volčič Schiebel Vrtačič 5 dr Mehora Povše Skedl Prodaja plemenske govedi (muricodolskega 7 sivega Zorko > baron AVampolt' zboi bode prva letos v Ljublj rodu) kmetijske družbe Poddružnica Bohinj. uri na dvorišču gostilne mi, in sicer na dan občnega to je, 26. maja popoludne ob pr Glav Bavarskem dvor db o c. kr. kmetijske družb Gg. Mesar J., predstojnik, Mencinger J., Odar A., Pekovec Arh Koi v Ljublj 5 man > Zupanec Bistr Smukavec Žvan Sodj Pretnar Roz maja 1886 Stare Stare Bitinjah, Češnj'cab mlekarske zadruge v bohinjski Nemškem Rovtu, Savici Nomenu Starih Fužinah Polji, Ravneh Poddružnica Jesenice. Gg. Schrev B., Ažman Dremel predstojnik, Ambrožič M v • y S1C Klinar Modic ? smger M., Rasing Hlebanja Pečar Hribar J Artelj Rabič M Treun P , Robič J., Ruard V 9 Šoklič Ker Ra Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar osla v. 29. Hvara na Krf. (Dalje.) po tem smo začutili močen Kmalu ? Par obroči se je nagnil, in en val pljuskne Poddružnica Ilirska Bistrica. peni se, kakor da tiho, samo voda se pobesni! slišala razlij udarec vetra po njem, za- se. Vse je bilo Gg. Ličan lic > Fischer H., Jelovšek A predstojnik, Dekleva med tem Kr Ponikvar A , Škrjanec J., Tomšič J Okolica ljubljanska. Ličan Pav . _ ko je letala po palubi, ko se je parobrod valjal na desno in levo, in krik doli Domicelj dokler ni odtekla. Sedaj se je zaslišal vik Zarnik M. se sobničar v salonu, ženske so ihtele in deca je plakala. Prikaže — ——, gla vu Iiua, j leze po desni strani lica. ima prebito, in obrisuj kri j ki mu Gg. Babnik Golob F., Govekar Ogorelc Dolenc Kavčič Fine Gams 5? n Kaj pa to? povprašam ga Peruz M Levičnik J Praprotnik ? Wild Matj nič hudega. Doli se valjajo leži navprek, deca in žene, kupice i] škratelj Vse jpe ve, ali bi se jezil glave ali škodo/' in steklenice, človek smijal, ali bi omiloval otolčene Poddružnica Tržič. Gg. Železnikar A., Valjavec A. Skočil sem doli pogledat, tfak predstojnik, Mally K., Mali v sebne nesreče faltrern Gg. Jaklič Poddružnica Zatičina. predstojnik, Adlešič igrali ko je. Ni bilo baš po-ali utegnila bi se bila zgoditi. Predno sedeli so potniki , nekateri pa vetra je navalil oni strašni udai lepo mirno okolo miz in se razgovarjali veter opledel Kunstelj Borštnik J., Drobnič A., Jenko baron Ap- rebrih Na divanu sem zagledal starca koj Lileg Miklavčič Pavlič Ig., Petek A., Poklukar J Spendal J., baron Tauferer Pa j k Košak dr ženske so javkale > vse mogoče, da bi jo upokojile e bilo vse v neredu vijal se je in pipal po tolažile deco in jej obetale Zor O- ., x ajrv X' ., U. Roječ A., Svetec L Burja je pihala čeclal neprestano iz morja ii zbo velike dimljavine močneje, valovi so rastli ki se po parobrod je vzdigoval mogel videti nikamo Premiranje goveje živine v Postojni vse mo&ro Premiranje goveje živine v Postojn v ponedeljek dne 10 m se je pi Prignanih je^ bilo 7 bikov, 39 krav in 31 junic bila splošno katere je bilo vrlo obneslo. Živina Valovi so se lomili parobrodu ob bok, penili se in pij skali preko njega, in na palubi je bilo sem gledal neprestano ta veličaj blizo prirodo razdraženo festaciji sile, nasilja in Jaz ui prizor, videl sem od prirodo v njeni stvarni maei- besnila le6 J ogovori me kapitan: „Ali vam Kedar se je malo po prav lepa in največ muricodolskega plemena; tudi rejena je bila in lepo snažna. Obdarovani so bili sledeči posestniki: Premijo lepe bike so dobili Peter Kraigher se je Začela je v petek briti nisem pravil Burj cel teden in brila bode za » pa vendar ne! Kaj petek to Kraš Brez zamere, gospod. Petek, petek vraža f Janez Korče iz Hoterdršice; Anton Kovšca iz Planine in Anton Franetič iz Dolenje Premijo za lepe junice so dobili Anton Gnjezda smo stare vere. Poslušajte me krat utihnila Burj Mi pomorci j kakor da si jo iz rokava iztresel Oblaki lete in se pode kot coprnice. je prišla naen-in ne bode koj vasi Unca Ali kapitan vendar ni uganil vremena. smo otok Korčulo. in srečno smo Obrnilo se Jožefa Zadnik iz Koč, Janez Kobal iz Slapa in Janez Posega iz Stare vasi. Premijo za lepe krave so dobili Anton Jeršan iz Unca; Tomaž Tolazzi iz Logaca, Alojzij Lavrenčič iz Postojne in Josip Brus iz Logaca. se vsidrali v korčulski luki Korčula ni veliko mesto, ali slovi daleč skem morju Svoj po jadran Tudi dandanes se vrlo trudi katere so jej napravili dni je bila tekmica samih Benetk ? da premaga zadržke in godni časi. Kakor pri povedujejo starodavni Grki in Latinci, tesala je Korčula ladije prej kakor kdo drug na jonskem in jadranskem morju. Starodavni pisatelj" Liburnijci in Sikulci dobivali ladij nam pripovedujejo da so Korčule, ki je bila vsled tega jako premožna. Tit Livij sporoča, kako so med Mletom in Korčulo potolkli Korčulani rimsko bro- 14S dovje, Antonij in koliko sta takrat trpela M. Oktavij in Politične stvari. Poznej so začeli Benečani zavidati blagostanj Korčuli. Da jo izrinejo s pota, kaj so učinili? Kar na ravnost in očitno napasti je to vendar kazalo tudi državnega zbora. ni bilo najmanjega vzroka, zato so udarili po stranskem Prva seja potu. Imovitejše stanovnike so obsuli s plemstvom mičem pa ni bilo dopuščeno baviti se z obrtnij pod to krinko blagodarnosti uničila je Venecij ple nikih dne maja t po velikonočnih praz vršila se je pri ne ravno zani državnega zbora In mivem dnevnem redu precej živahno Kor Ko j četkom seje spominjal se predsednik čulo zabodla jo je kar v srce. Ostal jej je skver do današnjega dne, in ua njem se še tešejo in popravljajo dr. Smol k a dne 28 prila umrlega gališkega poslanca viteza Apolinara Hoppen-a, ki je bil dolgo vrsto let velike ladij Predno je zora zabelila, prestala j burja zastopnik gališkega velikega posestva okraja Strijskega i Kedar delaven, pošten, dobrotlj obče spoštovan se je zdanilo, bilo je morje mirno in tiho, in na palubo Dalj storil je obljubo na mesto umrlega Zatorske je prilezlo polno potnikov Deca se je veselila } odra ščeni pa so se razgovarjali o sinočni burji Ko je jelo solnce zahajati, bili smo pred gruško za mesto Krakovo izvoljeni poslanec dr. Maksimilij Mac hal s ki. Poslancu isterskemu dr. Milevoj-u dovoli se odpust luko.- Jaz sem hitel v Dobrovnik bodem opisoval 6 tednov g* ne bodem navajal čuvstev, katera so se mi pojav • 1 i___• 1 _ a. _ uk jc-^i i iti jala v duši, kedar sem stopil na ta blaženi Kraj se je narodna muza popela do tolike višine, se porodila Boškovič in kjer je umrl Palmotič > sta Vlada naznanja, da je finančna postava za 1. 1886. iu pa postava, po kateri država prevzame železnico s Prage-Duks in Bodenbach v svoje oskrbovanje oziroma potrjenje. Potem naznani pred Dobrovnik/te* jugoslovanske sednik zbornici na novo došle predloge, med temi one, Getaldi, kjer je peval Gundulič, jo kupi, dobila Naj Ji er je umri i aimuuu w * ^^, --------------------. v. ~ * Atene, ta božanstveni žrtvenik, ki predstavlja staro ve- ki zadevajo pogodbo z Ogersko dalj zbornici došle ličino, čegar spomini so zabeleženi s kamenom na ja- peticije, katere bo predsedništvo po različnosti vsebine dranskem morju, zapisani v znanosti z zlatimi črkami z uzvišeno besedo v božanstveni pesmi, stoji kot most med srednj rušil vso tudi on neizbeživi osodi, katera zadeva mesta in na- izročilo dotičnim odsekom Potem rešijo se poročila legitimacijskega odseka o Hochhau- \j v UuciCliiOtT vili j ' vu J j M v v J * ' ------------- ---j ~ i w " ' novim vekom. Prihrul je vihar in po- volitvah 8 poslancev, namreč glede poslance domovino; porušil je tudi Dobrovnik. Podlegel ser, Ghon, Rapaport, Pohnert, Izidor Zotta, Mandyc tla Tako rode, katera jih vzdiguje in naposled pobije na se vek za vekom ponavlja povest človeška. Padel je brez ugovora zewski, Fischer in Hiibner volitve se vse po predlogih odsekovih potrdij Dobrovnik kot nezavisna državica, ali on je ostal še Dalj rešile so se poročila peticijskega odseka vedno pri svojem narodu kot oni perivoj predniki zapustili msiin, da bi ne pozabili, —^ — ™ -------------------- njegovo se ni zvenelo in tudi ne bode, ono zastopa \\interberg za omejit bili Cvetj ki so nam ga teh poročilih nastale so deloma obširne razprave kakošni so oni živahna pa je postala razprava pri prošnji okraj ev privoljenji Pri prav razsipa vonjavo ne daleč in široko po vsi domovini naši Kedar seru nekoliko ogledal Dobrovnik, povrnil sem ženit sekovem predlog za Poročevalec Kreuzig stavil je v imenu od- se okolo polunoči na ladij Ker nisem bil potov vajen red, ker to spada v področj tej prošnji prestopi se na d i . j . „:u „1_____ u deželnih zborov in je bilo tema, zašel sem. Slučaj sem naletel na ne- tej prošnji govoril je prvi naš poslanec KI ki je šel z Gruža v mesto kega delavca ga,__j__4. _ parobroda. Hotel sem mu stisniti mal dar v roke. „Bog Poprosil sem obširno in temeljito, kakor bodo čitatelj naši naj mi pokaže pravi pot ne daj, ne, ne, mi Dobrovčani vemo * • y _ • _ J U O /- Spremil me je prav do iz govora Kluuovega, katerega priobčimo posebej besede do besede. Proti predlogu odsekovemu in poslancu Klunu ideli od neha uljud go nost. in se začenja dolžnost Pozdravi in odide voril je najprej Nitsche, Patt potem za predlo n Ne čudite se, gospod", omenil mi je naslednjega dne kapitan ko sem mu bil to povedal. „Tudi fakini odsekov Lienbach in zopet poslanec Klun dalj zopet nasproti Patt Dalj govoril je Heilsberg so vam v Dobrovniku uljudni u Danes ni bilo one zoprne gnječe. Prišlo je tudi nekaj menihov mornarji so jeli šepetati, da bode zopet burja. Pa je ni bilo. Ugledali smo Lakromo, ta lepi perivoj nesrečnega Maksa. Na desno je odprto nam jadransko morje. Mornarji^ zatrjujejo, da jadransko morje proti predlogu naglasujoč, da se mora zoper veliko breme občin pomagati z drugimi postavami, na pr. o presk ' ljevanji ubogih nečno oglasil Schwarzenb o domovinstvu iu drugih postavah; ko se je za predlog odsekov tudi Knez ki je prošnjo naglasujoč UV^UVVUil^UUUVJi^) IX L jv a. ^ j v ^ — —o---- J ? omejitev ženitev želijo enako češki kot nemški njegu je huje nevarneje od Črnega morja. Tako je ondi trgo Ako ker živahneja, kakor ua jadranskem morju volilci se ondi zgodi več nesreč, zgodi se jih zategadel Konečno bil je predlog odsekov o čegar prvem in drugem delu se je posebej glasovalo, sprejel nespre A ko je na Črnem morju ------- strahota mornarju, na jadranskem morju je pa burja šiba Prižvižga ti, ko se je najmanj nadjaš. Ako ne burji da se rodova v Senju, na Reki da živi rego-levanat" nadloga in menjen Dalj rešile so se še nekatere druge manj pomen božja prevrne ladije, potrga jej jadra kot pajčevino veli pregovor prošnje. Konečno prebrala se je tudi interpelacij veli pregovor, aa se roueva v oeuju, ua ncai ua a v Trstu da umira. Ali Dalmacija se ne jemlje v ozir, dr. Foregg glasi tako a poslanca v zadevah celjske sodnije, katera se kakor da bi tu ne bilo burj Trda se godila ladi V seji 32. te visoke zbornice izrekel j D pod jam na jadra, kami in zalivi da Dalmacija posejana z dobrimi lu (Konec prih.) slanec Miha Vošnjak očitanje, da se imeniki porotni kov kr. okrožne sodnije celj sostavljajo nepravilno ■■ ■»a v u in sumičil je predsednika tega sodnega dvora misijo za izžrebanje porotnikov , ki je polovicoma stavlj neredno postopaj so sodnikov prav nedvomljivim načinom, da _______ a _ ^ w odgovarjanji na to očitanj sumičenje* se vodju pravosodnega ministerstva v 54 seji _ 149 _ zbornice ni zdelo primerno, zavrniti te napade obrnjene tak predlo^ pod varstvom imunitete zoper neoporečene visokosto- odboru naročeno or O ponovlj pri obravnavi tega deželnemu ječe ude domačega sodnijskega stanu, ali pa vsaj dvombo izreči o resničnosti očitanj; še več celo kot verjetno kazal jih je z izjavo, da so mu dala povod, takoj vpe- "potrebne da naj se obrne do visoke vlade s vprašanjem, ali se predloženi načrt postave sme nade- jati pntrjenja, ali pa so in kak spremembe pri tem Ijati preiskave in da bo skrbel za očitanja vtemeljena. pomoč, ako bi bila odbor enakim vprašanjem obrnil se je Podpisani tedaj stavijo do gospodja vodje pravosod- vprašan o raški na visoko vlado 1883 deželni katera je na oboi nega ministerstva vprašanje: skoraj da z enakim odlokom odgovorila katerim pa ni bil zado^lj s Jeli je njegova prevzvišenost dotična vprašanja uže graški, niti kranjski niti deželni zastop solno preiskal in zadostno dognal preiskavo, in ako to * jeli se je pokazalo, da so očitanja in sumičenja izrečena po gospodu poslancu Mihu Vošnjaku v 32. seji te visoke zbornice vtemeljena? In ako niso. kako hoče gospod minister težko žaljenem uradnikom svojega področja preskrbeti zadostenja. Interpelacijo podpisalo je razun Foreggerja še devetnajst poslancev ^nemškega kluba", na pr. Heilsberg, Steinwender, Hock, Reicher. Ausserer, Weitlof, Kraus, Derschatta, Pernerstorfer, Bendel, Fuss itd. Konečno naznanil je predsednik Smolka seje odsekov in pa prihodnjo sejo, napovedano na dan 7. maja. (Dalj prihodnjič) Naši dopisi. f Dubice v Bosni 28. apr. (Konec.) mogli naši Bosanci Ko za kolikor ga sami potrebujejo Hrvatsko vsaj toliko sena prodati t morajo skor vsako pomlad seno v Hrvatski drago kupovati, en cent stare vage do stikrat še čez dva forinta na debelo seno v Dubici na drobno kar leto d pa se kakor koruza, po po enaki ceni prodajalo krajcarjev oka, to je Govor gosp. poslanca Kluna ^ . » „ -- 2!/4 funta. Drugi razlog, da nimajo tukaj dosti krme, je ta, da jeseni nikdo ne misli na druge stvari, kakor edino na seno; koruzni klipovi (šterži) se obero jeseni, na ko- ruzovino ne misli se nič da -------------------ov, LiAVy) U.CI Ul o D o ženitvanjskih oglasnicah v 61. seji državnega P° kar za obirači in hrustajo se spravila; čede lazijo ske zbora dne 5. maja Visoka zbornica! Pred nami ležeči predlog peticij-ga odseka, kateri visoki zbornici priporoča o prošnji okrajnega zastopa v Winterbergu na Češkem zarad omejitve dovoljenja ženitve na dnevni red prestopiti, me na- zado- voljnostjo (veselost na desnici), ker s sprejetjem tega vrhove, dolj debleje stable pa puščajo, da jih pozimi poiščejo in po zobljejo. Neki slovensk naselnik pravil mi je da je polnuje zarad pridejanega podpiranja s posebno vlansko jesen za 50 kraje, dobil od enega Bosanca dobra kola lepe kuruzovine, katera ga je letos iz nesreče in pomanjkanja rešila. Tudi za slamo se redko kdo meni. da bi jo spravil za krmo; edino ovsenico še » druge pa prav nič Pravilo predloga je odločno razsojeno, da ta reč ne gre odloče vati državnemu zboru, ampak ta pravica gre le dežel ni m zborom. Zarad tega opuščam tudi kak dotični pred da bi v tej zadevi nekateri nekoliko čislajo se mi je, da je neki turčin imel "velik stog slame še precej v zimo; enkrat pa jo zapali sam, češ, da je ne oki vladi pri sedanj log staviti, vendar si ne morem kaj je za ljudstvo tolike važnosti priliki ne priporočal nekaterih toček v prav resen pre Vdarek. Bil je čas, ko je visoka zbornica in vlada o tej pravici vse drugače sodila. Leta 1863. namreč je bil sprejet od zbornice poslancev načrt postave, zadevajoč bo nič potreboval, spomladi se je sicer kesal, ker bil njo dobil, pa imel To katera se --^vv.vk/v/iuij ^^/v/uuacau.1 oo bi jo potreboval, ali lepe denarj je samo nekaj pepela na kupu, bilo je prepozno so nekatere žalostne črte o živinorej „i naši. ne bode nikakor zboljšala, dokler svet ne bo začel skr beti za potrebno krmo žebc bik uiac, ovne,mrja»ce, uaoise živinoreja v Bosni zboljšala, ali arabski konji, španjske ovce itd Vlada po občinah razpošilj se živinorej da odpravo političnih ženitovanjskih oglas katere bile od 1850 do 1863 v navadi tudi v tistih deželah potrebujejo še večo skrb, toraj bolj navadnih naših živinskih pasmin (sort) krmo od dozdaj zato vse priza v katerih postavno niso bile opravičene, kateri bil pa od gosposke zavržen, ker reč je delo deželnega postavodajalstva zbornice zarad pomislika kompetence deva nje vladino ne more nič pomagati živinoreji, dokler se ne brigajo posestniki za vsaj potrebno krmo. se našla Ko pasmina jetj Temu 1. 1863. izrečenemu načelu se toraj s spre-fn današnjega predloga pritrjuje tudi od te visoke zbornice ter bode vsaki dvom kompetence s tem odstranjen, da se ta zadeva deželnim zborom izročuje. Visoka vlada bila je uže enkrat tega mnenja; ker je 1868. postavni načrt, tikajoč se odstranjenja ženitvenega dovoljenja, predložila ne več državnemu zboru, ampak tieželnim zborom ter je bil od večine teh tudi sprejet. Slabi nasledki tega odstranjenja nastopili so pa tako uže takoj v naslednjih ne jedla po zimi, taka pač naše ljudi. govedja itd., da bi po medvedovo bila posebno dobra za Slive (češplje) suhe bosenske nekdaj so jako slovele, ter se prodajale en tovor = 225 funtov tukaj v Bosni po 30 gld pred leti še po 20 25 gld lansko leto samo po 12 gold., nisem znal vzroka temu zdaj pa mislim, da je vzrok prav amerikansk » šil suši su- katera drugotne, če tudi slabše slive bolj toraj one rastejo v ceni, bosenske pa — padajo. Pa upam, da bodo bosenske suhe slive zopet prve v v • kmalu tako očitno, da se mo v letih čutilo vedno bolj razširjajoče se gibanje po vseh deželah, kj bilo odstranjeno politično ženitovanjsko trgovini, kakor so poprej bile, samo da jih amerikanski sušilnici. Mislil sem prositi vlado --------------------- ----------------T1U(lw, naj ui jo uvela, ali našel sem moža, kateri ima na 3 mestih •dovoljenje, da so se toraj v raznih deželnih zborih sta vili dotični predlogi ter so bili od nekaterih deželnih •zborov tudi sprejeti primerni postavni načrti. Od kranj skega deželnega zbora je bila sprejeta taka postava uže sušiti slive, on je pripravljen to novo sušilnico posku siti, samo da bi jo znal postaviti. Toraj prosim, da na pišete ime knjižice (nemške), iz katere bi zamogel po sneti obris in postaviti to sušilnico 1871 a žalibog bila potrjena Leta 1880. je bil vnovič dotični predlog stavljen, a od tedanje večine deželnega zbora. Leta 1883. bil je Najbolje je obrniti se na gospoda grofa H. Attemsa v Lechwaldu pri Gradcu, ou radovoljno da vse podatke v sušenji sadja in ima tudi sušilnice na prodaj. Vred. 150 Dunaja 9. majav (Grda spomlad; zbornica po- Nogo je postavil tje kot priborevalec in stoletja, dalje slancev; druge novice.) Še le danes obrnilo se je vreme še kot Izhidna Pokrajina (Ostmark) obstaja, stal je na nekoliko na boljše, včeraj zjutraj je deževalo, predvče- straži, da bi Nemcem pot do severnih bregov rajšnjim padel je celo sneg, od Semeringa sem„pa se jadranskih držal prosto. Hrabro stoje danes pripoveduje, da je tam v četrtek snega padlo za dlan še na tej straži naši rojaki na Koroškem, na debelo. Življenje dunajsko zato še ni prestopilo v spo- Kranjskem, v Gradcu in spodnji Štajerski, mladni red, temveč vse spominja še na zimo; zimske Tam ne popustimo ničesar, češ, daje zgubljeno, suknje še prav dobro služijo, gostilne in kavarne v mestu ker nikakor se nam ne bo ta odlomek Slo- 80 polne, ker se zunaj mesta vsak boji velikega blata, vanstva, ki poskuša kazati se kot zapah med Celo vrabci, kosi, štorklje in labudi v mestnem parku velikim nemškim narodom in pa medzemelj- kretali so prav klavrno med zelenim grmovjem. Danes s kini morjem— tudi en dan ne v bran staviti je uže vse zopet bolje in Dunajčanov kakor ptujcev siloviti zgodovinski in geografiški potrebi." vrelo bo na tisoče iz mesta ven na vse štiri vetre, ako se okoli opoldanske ure ne ponudi preveč nebeške rose z deloma oblačnega obnebja. Tukaj je s hvalevredno odkritosrčnostjo povedano, nemški Kar je kako imenitno politično nalogo ima spolnovati naš „Schulverein" in vse, kar je krog njega. državnem zboru postalo je sedaj razmeroma govornik v prvem svojem stavku trdil o nemštvu pre- mirno zadnji seji je bilo še komaj 200 poslancev tečih n slovanskih klešah", tega sam ne veruje, ker za navzočih, v torek jih bo gotovo uže več, ker za volitev ničljivo Slovencem daje pridevek male pomenljivosti, nasproti pa Nemce stavlja na stol velikana. Kar ;;Schulverein" hoče, kar namerava jn na kar dela, pa je to, da odsekov in za obravnavo predlogov o pogodbi z Ogersko zbrana mora biti vsa parlamentarska vojna, da se nenadoma ne pripeti nesreča. torek prične se obravnava o postavi, zadevajoči dpisavanje zemljiškega davka zarad vremenskih nezgod, po kateri se ima kmetovalcem v marsikaterem oziru na cem zapreke stavili, nemškemu narodu prosto pot pripravlja velikemu do bregov jadranskega morja. Ker še nismo nikdar čuli, da bili Slovenci Nem ako so hodili ali vozili se s Ko- pomoč, marsikaj vlada ni sprejela, kar so zastopniki roške in Štajerske čez Kranjsko in Primorsko do ja- 1 •______ vil* 1_ _ • V _ 1 i _ 1 • V 1 11 i rl >• o rv^ i n f nrlnl nMn tti i'a ^ 4-U ^ ^ ljudstva želeli, ker se je bala denarskih nasledkov, do- dranskega morja i tedaj pripravljanje poti" ne more kler imamo še zmiraj boj zoper državni primankljej Za to postavo pride na vrsto zoper nezgode imeti druzega pomena, kot narodno in politično To pomenja boj zavarovanji delavcev p o - „n e m č e v a n j e" Slovencev. za obstanek Slovencev, pomenja pa tudi obsta- Največji boj vrti se sedaj v odsekih krog vprašanja, nek avstrijske države. Zato pa Slovenci kot zvesti iz- Avstrijci pričakujemo, da v boju zoper tak „Schul- jeli naj se predlogi, zadevajoči pogodbo z Ogersko roče enemu velikem v tem gre zelo pa 3 manjim odsekom. Mnenje verein" ne bodemo osamljeni, pričakujemo, da bodo z na dvoje. Češki in poljski klub nekako nami vsi zvesti Avstrijci katere koli narodnosti, da bode z nami tudi vsaka v resnici a v- bolj cikata na en sam odsek, v Hohenwartovem klubu upamo , pa je klube bilo mnenje razun enega glasu sogla ker se tako predmeti lože, hitrej za tri strijska vlada. Zato nas pa čisto nič ne strašijo bolj teme tako odkritosrčno izrečene besede inostranskega duhov- Ijito morejo rešiti. Gotovo da zbornica nima stro- nika Kiitanl-a, ako se mu pridruži tudi nekaj brezdomo L J1 UV/ 11/ U i V J V 1 VkJltli \JUIU T W J KJ , UU Zj KJ \J 1 U1 \j U) UllliU Olj I VJ -----------1--------I------— — - v* vov^vi^iv kovnjekov za vse te predmete, poučiti se takoj v vseh vinskih naših „šolmaštrov". Nadejamo se kot dobri Av tudi ni nikomur mogoče, tedaj se delitev dela vsikakor strijci, da bo tudi avstrijski naučni minister svojo dolž- Toliko pa bolj priporoča nost storil nasproti takim »šolmaštrom". Da popoludne bocleta v predmestji v ljudskem sploh vidimo, da je melodija nemškega „Schulvereinau shodu Kronawetter Ausserer govorila zoper socijali stično postavo. Po ojstrosti govora Kronawetterj d nega soditi, je skoraj gotovo pričakovati, da se ljudski shod razpusti. povsod tista, samo da so glasovi prihajajoči z Nemškega mnogo bolj razločni! Gosp. poslanec Raič, ki je sedaj v Ljubljani, je Jutri ima se prometu izročiti in slovesno otvoriti menti bil minuli petek po lastni elj previden s sv. zakra nov Štefanijski most čez Donavski kanal, ki bo vezal začele so bolniku zelo pojemati, in vsled tega je stanje postalo odnej Bog daj cla se Franc Jožefovo nabrežje pri hotelu »Metropole" in pa vsaj na boljše obrne zdravje občespoštovanega rodoljuba Leopold predmestje. Cesarjevič Rudolf obljubil je » se svečanosti vdeleži osebno vrhovni kamen vdelano bo pisanje obsegajoče zgodovino zgradbe mosta. Most je prav lep, železen, kako pa preteče svečanost, se ne da presoditi, ker je vreme sila nestanovitno. Ravno sedaj, opoludne je, pooblačilo je vse nebo in po ulicah vidim hoditi ženstvo z razpetimi dežniki. poti dne Ljubljane. Kako smo Slovenci Nemcem na kaže -govor nekega duhovnika Klihnl-a > ki je t. m. pri občnem zboru splošnega nemškega šol- nadstropje). Ponudbena obravnava. Upravna komisija c. kr, vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu naznanja, da se bode napravila nova streha na nekaterih oddelkih c. kr. garnizijske bolnice v Ljubljani iu pa nov cimper (podstrešina) na južnem oddelku c. kr. oskrbovalnice v Ljubljani. Razpisuje tedaj pismeno ponudbeno obravnavo, katera bo 17. maja 1886. ob 10. uri dopoludne v pisarni c. kr. vojaškega inženirskega ravnateljstva v Trstu (ulice Zonta, štev. 5, II. skega društva („Allgemeiner, deutscher Schulverein") razkladal politično nalogo tega društva. . . ( Govornik omenja posebno »dveh trdnjav S1 o-vanstva" in pravi dalje do besede tako-le: „V prvi vrsti oziram se na Slovenstvo.. Samo na sebi nepo-menljivo zadobi vsled tega nekako pomenljivost, ker je po gotovih visokoletečih namenih za to izbrano, da ima kot »kraško slovanstvo" biti ena polovica onih Natančueja razjasnila zvedo obrtni zbornici v Ljubljani. se pri trgovinski in « L Vest J smo jo po časnikih posneli mons. dr. Valussi-a kot prošt goriški , da nasledo kanonik in prof ni eslj lir. - i i J * zdravji poslanca Greuterja pripovedujejo nje govi Tirolski tovariši ---- z; ~ • ~ ^ v^ VM.VA vui* [/viv »1VJIV umu Jjuu Ali uioai tu T C*i iai, da JO, aai l aut v a z, a v CUUU3U, gu kleš, s katerimi se imajo Nemci in Madjaii enakomerno vorjenje in sploh duševno zmožnost, okreval popolnoma kar zadeva zavednost go stisniti. Mi vidimo tukaj samo krajine, v katere je telesno je še nekoliko oslablj pa ne toliko, da se Nemec svoj čas stopil kot posadka in je moral stopiti, ne sprehajal prosto, ako bi ga protin v nogah ne nad 151 iegoval. — Poslaniški krogi pričakujejo, da se Greuter v jeseni zopet vrne v državni zbor. poslancu grofu Holienwartu čujemo, da ga je za čas bivanja v Rimu zadnje Velikonočne praznike »Narodni Dom" pozornost zaslužita zadnji dve knjižici jedno njij so 1 v v * i učitelji, drugo pa častita vrhniška du Tako je Vrhnika, ki stori za hovščina Slava njim sprejel sv. Oče v posebni avdij tri četrt ure. Sv katera je trajala " . " * - OUU11 Ci ti primeroma veliko več kot Ljubljana oče je grofu Hohemvartu prvi na- znanil, da je prošt Valussi imenovan za škofa tridentin sama, za „Narodni Dom" pri vseh stanovih prva D; bi jo drugi kraji hoteli le nekoliko inarljivejše posne skega podučen o vseh evropejskih političnih razmerah, telesno v pogovoru je sv. Oče jako ljubeznjiv, dobro je dne do dne močnej mati! Gospoda, potreba »Narodnega Doma Ljubljanska čital se čuti od bo morala sicer videti pri razgovoru slaboten starček prostore, v katerih je bivala nacl dvajset let, prav v opravlja duhovniška svoja opravila kedar pa kratkem zapustiti. »Glasbena Matica tako ? aa se mu visoka starost nikakor ne pozna ojači se popolnoma vedno širšo podlago zavod ki dobiv Za r> Jugoslovanski klub" slovenski politiki v Ptuju. Kakor javlja, sklenilo je gl tamošnjo društvo „Pozor zanimajo se posebno so „Slov. Nar." brzo- po moči dosezati, ki šteje od dne do in marljivih gojencev, je s stanovanjem se marljivo trudi svoje namene Kar minuli teden imenovanih dveh društvih a Je J J lovensk hen wa rt goslovanski klub in posl tudi o druzih narodnih društvih ie več ukaželjnih v vedni zadregi, elja več ali manj puste klub osnu- po vseh končih ljubljanskega mesta katera si, raztr druzemu pomagajo, katera Po drugem delu sklepa ravnal se štajerski poslanec G o del da bil pa še pred njim do sedaj še nismo čuli, s tem korakom koristil kaj slovenskemu narodu ali svojim volilcem. Sicer pa se nam dozdeva, da vspevala njati jetja pa koncentri za silo jedno Neke jako originalne idej izvrstno nam je še ome na katero nas je opozoril prijatelj našega pod n da bi kazalo prodajati slarnice od viržink tudi ta najnovejši klic s Ptuja ne bo predrugačil nasprotnega prepričanja slovenskih poslancev, ker ne morejo prezreti velike odgovornosti, katero s takim. Pravi in v tem posnemati druga društva. Sam si upa nabrati vsako leto 1000—2000 komadov napačna, če se pomisli Stvar da je ne bila tako Slovenstvom tako tipična, kakor „kratka močno iznnrlrivo nKi^oin« ni^^u t _ __ f postala „viržinka" med po našem prepričanji, po vsem si nakopali močno izpodriva običaj m da že 7~r „pipo . uc ua l\ politič- se izkadi vsako leto po več sto tisuč viržink m korakom, ker eno uže danes gotovo, da bi tak Le na Kranjskem že korak malo število zastopnikov slovenskega naroda stavimo, da smo dobili tudi več doneskov dvojil Da je pa nesloga najhujša šiba, skušal j raz- desetkrajcarske knjižice ) Ce do nabranih n * narod žalibog uže sam skuša deloma še sedaj, to doka vsem vstrajnim nabiralcem in se prav toplo zahvaljujemo cem poverjenikom daroval . . ^ 7-----------uv uuna" ici i Zj l zujejo nam ravno sedaj najbolj živo nemški poslanci dr- posnemalcev ter izrekamo gotovo nadejo, da bodo našli obil žavnega zbora smo ne Upamo tedaj, da nas v prihodnje zmodrij dostili ? menimo, svoji prijetni dolžnos* za- 1 a s t Naši narodni spominki. Po računih tuj po odboru „Matice slovenske branega za priobčenih j koncem leta 1885 na- Novičar iz domačih in Valenti dr. rodnik Costo^ spominek 5196 gld. 11 kr spominek c) Miroslav Vilharjev spominek Številk 1068 301 7? » 80 75 n v skeg bru Dunaja tujih dežel Cesar vrnil se je v nedelj z Oger nazaj na Dunaj in se ta teden preseli v Schon u;uuuvi svoj puj dico Štefanijo je te same živo govore, koliko narodnega poletni grad Tudi deli opet v Laksenburgj arjevič z nadvoj sta v ne- dolga imamo še poravnati, zato pa se priporoča zediniti jenje Štefanijske obhajala petletnico svoje poroke. Slovesno otvor vse narodne sile, da se dožene spominek pesnika II ž ------„ur jevičevi na prihodnjo soboto. — rn včerajšnjem s&od uže vsaj za to, da svetu pokažemo, dunajskih delavcev prepovedal je navzoči vladi ni komisa mosta preložilo se je po želji cesar- Pri včerajšnjem shod da nam še 11 i r i j ne more uničiti noben germansk glasovati o predloženi resoluciji. Shod bil je v Sch\\ pionir, ki išče poti do našega morja jadranskeg (LXXIII. odborova seja »Matice Slovenske" bo derjevem koloseji, predsedoval je poslanec Pernerstorfer včerajšnji seji sklenilo se v sredo 12. maja t čini hiši ob pol na Kongresnem trgu št popoludne v Mati čina na to zedinila z Ogersko izroče potem ko se ve- da se vsi predlogi o pogodb mu odseku 45 udov D d : Volitev tega odseka bo v četrtek in od strani Slo- Potrjenje zapisnikov o LXXII. odborovi seji in vencev odločena sta iz Hohemvartovega kluba poslanca o XXI. rednem velikem zboru . Naznanila prvosedstva dr vitez Tonkli in dr. Pokluk tinec, en Tirolec in en Bukovinec dalj en Dalma Volitev prvosednika, njegovih namestnikov gajnika in pregledovalcev društvenih računov. Volitev odborovih odsekov. Poročilo tajnikovo. Posameznosti. Kraj carska družba za . 5 bla Grof Hohemvart sam je odklonil ponudeno mu to Dalj e vršila se je dolga vrsta dopolnilnih Pomnožil se je carinski odsek za 12 udov in v ta odsek izvoljen je bil na mesto za to na- odborništvo volitev v odseke . „Narodni Domc: v Ljub- am. Po nekoliko daljšem presledku se nam nudi zopet prijetna prilika spregovoriti o večjem številu razproda menjenega gosp. Ob oprosti, poslanec Šuklj vsled njegove prošnje, da se branj Dalj sprejela sta se dva v zadnji seji v drugem knjižic biti brez vsake pomembe napraviti nekaj opazek, ki bi ne utegnile sprejeta predloga v Dalje branj dognal se je v zadnji 'seji pričeti predlog sest razprodanih krajcarskih knjižic novejšem času smo dobili število narastlo tako 437 , 79 in 360 G.); iedna 1 "J ii. u j i i v, tarvu, ua jo edaj na 73, od teh so tri iz Ljublj da je njih davk zadevajoč vojaško-upravne razsodbe na vrsto razprava postave o odp d m e n s kih poverjeniki M E. Ž in razpravi oglašeni so govorniki r - ■ v*j. i«.,, ±u. iu Nadher Kamnika (št. 121; poverjenik g. J. in Tiirk god. Cham Potem prišla je mljiškega ; dve pa verjenikom j dr. Pokluk Dobelhoff ) opet iz Vrhnike (št. 394 in 395 pod po ki jih je spečal že osem) Večjo dalje h o f f so pri proti pa: Z ali ing splošni He ver a, Vošnja k > J a vorsk C? J lašeni za Sieg Pollak Oton Pokluk 1 H u 11 J . Dobel proti pa » Zallinger, Lienbacher. Dalje je kot govornik pa predložena postava. Kar zadeva i z kij učenje ir vpisan Pfeifer, ki upa provocirati vsaj povoljno iz- skih z as to p niko v iz angleškega parlamenta, je vlada javo vlade, ako ne prodere s posebnim predlogom. pripravljena, odjenjati kolikor sploh moč. Ni pa je volja, Dostavek. Včeraj govorili so pri zadnji omenjeni delovanje irskega postavodajnega zbora zoper njegovo 'postavi samo Zallinger, Pollak, Chamiec in dvorni sve- voljo v kakoršnem koli slučaju kratiti, ako se izvza- tovalec Mayer, potem se je seja sklenila. — Razžaljivo proti vladi govoril je Zallinger. Prihodnja seja je v četrtek, druga v petek. kr. namestništvo razpustilo je društvo prijateljev starokatoličanov, ker se je pri svo mejo oni, ker se gre za glavne koristi države. — Dalje bil je razgovor o trgovinski pogodbi s Španjsko in o misiji angleškega pooblaščenca Drumond-Wolfa v Egiptu. Štajerska Spanjska. ponedeljek bil je otvorjen državni zbor (Cortes). Ministerski predsednik Sagasta prebral jem prvem "shodu protipravilno vtikalo v politična vpra- je prestopni govor, v katerem kraljica izrena upanje, da šanja celjskega opata Wretschko-ta zoper nekega kaplana, da noben klerik njegove škofije, naj bo uže, kar koli Lavantinski škof prepovedal je povodom tožbe se bo z božjo pomočjo in modrostjo Cortesov blagostanje Spanjske zagotovilo. Vlada pečala se bo z blagostanjem ne delavskega prebivalstva s socijalnimi, gospodarskimi, sme tožiti pri sodniji druzega klerika brez škofijskega trgovinskimi in kolonijskimi vprašanji. Pri volilni pra- privoljenja petek utraj bila je, kakor se s Ptuja vici razširile se bodo osebne pravice. Prestolni govor poroča, tam huda slana, stoječe vode so zamrznile Grška Po dolgem cincanji je vendar-le konečno omenja sočutij, katere so izrazile vlasti povodom smrti kraljeve izrekoma papež, čegar očetovska skrb je po prevrat nastopil v grški politiki. Grški ministerski pred- gum vladarice vzdržala. Pravico Spanjske do Karolin-sednik Delyanis je vsled prizanesljivosti in potrpež- skih otokov priznala je Angleška in druge vlasti. Vladi Ijivosti zastopnikov evropejskin velevlasti postal prepre- skrbela bo za povzdigo vojne in mornarice. Pri držav drzen in jih je hotel še dalje za nos voditi s praznimi nem proračunu bo vlada po noči štedila, razun pri obljubami nauku in javnih delih, kjer bo več potrebovala. Ko vse prigovarjanje in svetovanje, da naj Grška Konec prestolnega govora se glasi: Potem, ko so vse razoroži, ni nič pomagalo, zapustili so zastopniki ve pravice in prostosti naroda zavarovane, zamore vsaka levlasti Atene in so takoj po tem poslali grški vladi na- stranka na vresničenje svojih idealov z mirnimi sredstvi znanilo, da združena mornarica blokira izhodno bregovje delovati. Kraljica upa, da bodo Spanjci mirnim načinom Grške na zahodni strani pa zaliv korintiški, in da se hodili po poti napredka in da bodo dejali v soglasje to izvrši še tisti dan (soboto) Dalj dogodbe popi- prostost s stoletnimi naredbami. sujejo telegrami nedeljski tako: Turška naznanja dru Laška. Zadnji teden prihajale so prav izne gim velevla8tim, da je svojemu poslaniku v Atenah tudi mirljive naznanila z Laškega. Na južnem Laškem naročila, mesto svoje zapustiti, da se potrdi soglasj z kolera ne preneha, ako ravno se tudi ne širi. Vender drugimi velevlasti Minister Delyanis pa je nedeljo pa dan za dnevom oboli okoli 10 oseb ? 1 po ali popoludne v posebnem pisanji do zastopnikov Grške pa pomrjo. Hujše pa se je pokazala kolera na se velevlastim razložil položaj, ki je nastal vsled blokade, vernem Laškem izrekoma v Benetkah zboli dan Grška previdela da prišla v vojno stanje nasproti za dnevom krog 10 oseb, in vsak dan jih nekoliko vlastim, ko je delala vojne priprave v ta namen, vio, OA mu* ^ v^. ^ zopet pridobi svojo pravico. Vrh tega se je Grška slo- v Benetkah zadnji dan za kolero obolelo 9 oseb, 3 pa da si pomre. Nedeljski telegram z Rima naznanja d?. vesno zavezala, miru motiti. Potem ni opravičeno postopanje Evrope in ne blokade. Blokada spravi Grško mestih Benečanskih. so umrle, Enako prikazuje se kolera tudi po drugih v odnejši položaj, kakor je oni Turške, ker se ta Telegram iz Rima z dne 10. t. m. naznanja sle- je morji ne more prosto gibati. Bati prednosti blokade ter Grško napade 5 da Turška porabi deče poročilo o koleri: Od včeraj opoludne do danes Ker Delya svojo deželo hoče obvarovati take nezgode, je sklenil, umrlo opoludne je v Benetkah za kolero obolelo 13 oseb, oseb dat ta vk tli U Vlili Ičl I\ UOigUUC, J C OttiCUll, uuia.iv/ KJ \JV\jKJ , v ± uu^ioiu Francoski poslanik naznanil je v Astuni obolelo 5, umrli 2 osebi. v Bari obolelo 26, umrlo 10 oseb 1 v soboto grški vladi, da francoski vojni in mornarski mi-sijoni ustavijo svoje poslovanje vsled zadnjih dogodeb. Mednarodna mornarica bila je v nedeljo videti na več krajin grškega bregovja. Nedeljo večer oddan telegram naznanja, da kralj noče sprejeti ostavke Delyanisove, temveč mu je pismeno naznanil, da mora on deželo zopet spraviti iz neugodnega položaja. Delyanis pa neče preklicati ostavke, ker koristi dežele zahtevajo, da se urno odpravijo zapreke, sedanja vlada pa demobili-zacije ne more zvršiti, ne da bi čast Grške postavila v nevarnost. — Tudi v Atenah bil je v nedeljo ljudski e zahteval, da se vojska napove in kralj pre- Slana napravila je letos po naši deželi veliko škode. Posebno iz Dolenjskega prihajajo žalostne novice, da je pobrala vino. Največ so trpele pritlične trte, prav malo pa se pozna onim, ki so bolj od tal. Tudi na Goriškem napravila je slana veliko škodo po Furlaniji. Listnica vrednistva. Gosp. J bilega druzega gradiva prihodnjič. L. v P Zarad preo shod ki vzame poveljništvo. Delyanis je ugovarjal, da napoved vojske ni strankarsko vprašanje, temveč da je za to treba soglasnega ljudskega sklepa. Angleška. ponedeljek izrekel je Gladstone Žitna cena v Ljubljani 8. maja 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške da nima namena v tem trenutku zahtevati, da naj posvetovanje zakona o Irski upravi nepretrgoma traja pet dni. Po tem zahteva drugo branje te postave. 7 gold. 30 kr. turšice 5 gold. 4 kr. soršice 6 gold, 19 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 88 kr. prosa gold. 4 kr. ajde 3 gold. 74 kr. ovsa 3 gold, dveurnem govoru odgovarja potem ministerski predsed- 57 kr. nik na ugovore, ki so se čuli zoper ta predlog. Nevarnost za enoto države so sedanje razmere z Irsko, ne Krompir 3 gold. 40 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.