Šfev. 16 (Tek. račun s pošto. -C. C. con la Pesta) V Trstu, petek 16. aprila 1926. Leto IV. :: Izhaja vsak petek opoldne. :: Naslov: TRST • TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbriani 9/111. oOo-------------- Izdaja: konsorcij MALEGA LISTA HALI TEDNIK ZA NOVICE IM PO Stane: ena etovilka Si stotink. 1 LIST» - Triec: c r' 'ir - 77 . • s i ■ I.> Italije c.. 4) lir Odg. urednik IVAN PREŠEL Mali koledar. Petek, IG. aprila: Benedikt. — Sobota, 17: Rudolf. — Nedelja, 18.: Apolonij. — Ponedeljek, 19.: Kma. — Torek, 20: Mai celin. — Sreda, 21.: Varstvo sv. Jožefa. — Četrtek, 22.: Soter in Gaj. — Petek, 23.: Adalbert (Vojteh). MALE NOVICE Križev pot slovenske šole. Pod tem naslovom je «Goriška Straža» objavila članek poslanca Besednjaka o zgodovini našega šolstva v zadnjih letih. Isti članek je priobčil «Pučki Prijatelj« v hrvaškem prevodu. «Pučki Prijatelj« je bil zaplenjen, «Straža» pa ne. Nova vlada v RumunijL Začarana ladja Ljudje pravijo, da so bogatini srečni. Pa mislim, da ne bi radi zamenjali z a-meriškim milijonarjem, ki je 32 let bival na ladji in se ljudi ogibal. To je bil Ba-jard Brown. Bil je čudak. Pa ne - p o-stal je čudak. Tudi on je bil enkrat mlad. Pravijo pa, da je čudak postal zato, ker ga neka dekle ni marala. Zapustil je milijone in palače v Ameriki, se vkrcal na svojo krasno jahto in začel vozariti po morju okoli biez pravega cilja in namena. Bil je baje strašno nervozen. Mornarji — plačeval jih je dobro — so morali le po tihem govoriti med seboj ali dajati znake z roko. Vse je bilo obito s Zastopnik veleposestniških zatiralcev tapetami, da je glušilo korake. Gospodar svobode, Br&tianu, je padel. Pomagal ga | pa je čepel najveg v svojj knjižnicij ka. je vreči tudi prestolonaslednik, o katerem m0r ^ smel mkoli pogiei!ati niu ’sam se je pisalo pred meseci Za Bratianom kapitan, kaj šele kdo nižji. Ladja se je je prišel na vlado general Avarescu, to- ustavljala v pristaniščih samo toliko, ko-datelj opozicije. ; likor je potrebovala časa za nabavo vseh Trbovlje. potrebščin, pa je takoj zopet odkuriia na Dne 28. marca so bile v Trbovljah ob- j široko morje, finske volitve. Posamezne stranke so do-j «LETECl HOLANDEC«, bile sledeče število glasov: socialisti (pu- j Mornarji imajo pravljico o kapitanu, sisti) 750, gospodarska lista (mešanica) ki je tako klel, da je uklel sebe in ladjo. 567, komunisti 472, Slov. ljudska stran- Od tedaj ne najde miru. Zdaj tu zdaj ka 360, Samostojni demokratje (kapita- i tam se pojavi iznenada na morju za listi-liberalci) 296, Bernotovi socialisti kleta ladja, švigne mimo in izgine; tisti 227, radikalci (vladni) 77. Po veljavnem pa, ki so jo srečali, dožive polom in le ječi dočakal starost—sedem križev. Zra-občinskem redu imajo večino odbora c. malokateri se reši. Tisti pošasti rekajo stla mu je valovita bela brada. Pa sled- kr. socialisti, ki so v tajni žlaliti s kapi-, «Leteči Holandec«. To je seveda prav- njjč je prišla tudi ponj božja dekla bela talom. ! m«« — i- ls» * -x_v. . . — i_ Besede «Amerika« ni smel nobeden spregovoriti vpričo njega. Kttr grdo je pogledal in se obrnil proč. Bogat pa je bil Strašno. Ameriška davkarija mu je naložila letnega davka 50 tisoč dolarjev — ti bi ga rad plačeval, kajne — on pa ni hotel. Skoro su mu že jahto zarubili, pa so zanj plačali sorodniki ter ga pustili vozariti naprej. JAHTA SE USTAVL Blizu Essesa na Angleškem se je »zakleta« ladja ustavila pred 32 letL Od tedaj pa ni dal gospodar več povelja za odhod. Nikoli ni povedal, kaj ga je tam pičilo, da je tako obstal. Na suho je stopil le malokdaj. Radovedneži so pa tudi težko dobili dovoljenje priti na jahto in si jo ogledati. Se težje so videli njega. Ce so preveč tiščali vanj, je zgrabil pest drobiža in ga jim zalučal v obraz. Pravijo pa, da je katerikrat namesto drobiža vrgel -— žerjavico. Nekoč je prišla menda iz Amerike neka ženska, ki je močno prosila, da bi smela predenj. Ni se dal omehčati Odšla je v Ameriko, ne da hi ga bila videla. Ljudje so na ti podlagi zložili roman po svoje. TUDI URA SE USTAVI. 1 Milijonar-čudak je v svoji prostovoljni BN i — 9 ~ i**-*** iljiu ]C iiiiaia tuui jjvmij mv»<|u ~ ~ ljica. Resničen pa je bil «Leteči Ameri- smrt in ga izenačila s tistimi, ki v potu Vse lepo po vrsti. čan«, ki so ga kaki praznoverni mor- obraza delajo za vsakdanji kruhek. Mar- V Avčah ob Scvči > o- krajevni mogočniki nar ji zamenjavali s Holandcem, Nastale sikateri od teh je več srčnega veselja u- naenainili oblastvom, da je mladenič Av- so o njem vsakovrstne pravljice. " ’ * ~ ' - — gust Kovačič oskrunil vojaško grobišče, j " ■ w ~ —— — o.— žil na svetu kakor Bajard Brown. da je Prosvetno društvo protidržavno —I in še več drugih reči. Začela je preiska- ’ ' , , Mesikajnarji. va Sodišče je Kovačiča oprostilo, ker ni 11 a Jt/ “zo a v bredj4i Ameriki, nič kriv. Videmski prefekt je dognal, da P° nesrečnem cesarju iz Miramar- s . ■ ... ja, po škornjih mesikajnarjih m po hu- so mu pošiljali župan, občinski tajnik 1 , *•, a uili iramasonih. Framasom so v tisti de- m brigadir netočna poročila. Župan m ...... , , . . ° / usu ae . , ... , . z&n MeniKi taki, prišlo do Narodnega sveta? Ali bodo slovenske politične skupine tako zrele č» narodno zavedne, da ustanovijo skupni vrhovni odbor za narodna prašanja? Sila je velika. Šola slovenska — kje si? Slovenski jezik se je moral umakniti iz uradov, sodnije in šol. Slovensko učiteljstvo doživlja težke dneve. Te udarce občutijo vsi Slovenci, vsi, ki so zvesti lastnemu narodu. Pa naj bodo že liberalci ali komunisti, naj bodo krščanskih načel ali pa hudi brezverci Zato bi morali v teh izključno narodnih prašanjih skupno delati itn nastopati. Poslanec Besednjak je v imenu Goričanov in Istre javno stavil predlog, naj se ustanovi Narodlni svet. Tudi po Krasu, Notranjskem in v Slovenski Istri so zavedni kmetje pozdravili ta predlog. Wilfan noče odgovoriti Poslanec Wilfan molči že tri mesece. Noče jaslno in javno odgovoriti. Njegova «Edinost« vpije o slogi. Toda nič ne stori, da bi se edino mogoče složno sodelovanje v narodnih stvareh začelo. Danes žo lahko povemo, da WiJfonova stranka Narodnega sveta noče, To nam pravi Wilfanov list «Istarska Riječ« V imenu Wilfana govori njegov list «Istarska Riječ« je javno in prav jasno povedala : \Vilfanova stranka je proti Narodnemu svetu ! Ta list zmerja narodne organizacije na Goriškem in v Istri s «k:lerikalci». Zakaj? Ker nočejo slediti tržaški gospodi. Wilfanov list takole piše: Ali je mogoče ustanoviti Narodni svet s klerikalno stranko? Ni mogoče z njimi ustanoviti tako vrhovno instanco, ki bi I-mela nalogo reševati resna prašanja. Va skupina je odveč, ker ni nastala iz narodnih potreb... lako torej stojo stvari i Wilfanov list je povedal na ves glas: Edinjaški oblastniki nočejo Narodnega sveta I Njim so vse organizacije kmečkega ljudstva odveč. Oni jih ne priznajo. Oni nočejo složnega dela v boju za slovensko šolo, za slovenski jezik, za slovenske izseljence. Zahtevamo javen odgovor I Mi pa prašamo gospoda poslanca Wil-fana: Ali je to vaše početje moško? Na javni predlog poslanca Besednjaka, naj se ustanovi Narodni svet, se zvijate, skrivate. Vaš list pa javno piše, da edinjaši nočete Narodnega sveta, nočete poštenega sporazuma. Kako se takemu ravnanju pravi? Dolžnost poslanca Wilfana je, da na javno vprašanje da javen odgovor ! Zadeva Narodnega sveta ni stvar, ki se tiče par oseb. To ni zasebna zadeva g. Wilfana, je zadeva celega naroda. Zato bomo to zadevo rešili in Narodni svet u-stanovili, ker tako velevajo narodne koristi Kako fe s politiko Napad na Mussolinija. Zadnjič smo sporočili na kratko, da je biil Mussolini napaden. Čudno se sliši to, da se je to pot ženska spravila nadenj. Merila je baje precej dobro v obraz, toda ravno takrat je Mussolini kresnil z glavo in tako ušel smili. Žensko so stražniki brž prijeli in jo gnali v zapor. Pove-da.la je svoje ime: Violeta Gibson, hči irskega lorda Ashbourne-ja. Njeno starost so časniki različno navedli. Eni pravijo, da ima okroglo 50 lot, izgleda pa zelo siva in stara. Povedo pa tudi, da ni popolnoma zdrave pameti. Njen brat, bogat angleški lord, živi nekje na. Francoskem, a sestra ni mogla shajati z njim, ali pa on ne ž njo. Pošiljal pa ji je redno precej denarja. S tem denarjem je tudi reveže podpirala. Že dalje časa je bivala v Rimu, kjer se je hotela že nekoč ustreliti, pa tudi ni šlo. Menda je tudi kdaj govorila, da bo ustrelila papeža (ona ju protestantovake vere). Ko je hodila po Rimu in obiskovala reveže po rimskih predmestjih, je prišla na druge misli. Slednjič je dvignila orožje proti Mussoliniju. Pa spet ni šlo. Mussolinijev obisk v Afriki. Neznatna ranica, katero je dobil ministrski predsednik na nosu, ga ni zadržala od nameravane poti čez Srednje morje v Afriko. Tam je obširna dežela Tnipolit.anija, katero je Italija vzela Turkom leta 1911. Dežela nudi priliko za naseljevanje preobilnega ljudstva, katero v Italiji nima prostora. Seveda Tripolitani-ja ni tako obdelana in rodovitna kakor so razni deli Italije. Toda z večletnim trudom sc bo dalo tudi tam kaj narediti. Saj v dobi carskega Rima pred 190ft leti je bila Afrika cvetoča kulturna dežela. Mussolini bi rad obnovil slavo cesarskega Rima, zato jo pokazal Italijanom čez morje. Z veliko slovesnostjo se je vkrcal na bojno 1 adj o - velikanko «Cavour«. Na nji je sprejel in nagovoril novo vodstvo snoparske stranke. Na potu proti Tripo-litaniji so se vršile tudi pomorske vaje njemu na čast, V nedeljo je dospel v Tripolis, kjer so ga svečano sprejeli. A-rabci so mu prinesli slavnostnih darov in vprizarjili pred njim konjeniške vaje. Odhod nazaj v Italijo je bil določen na četrtek 15. t. m. NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI. Zadnjič smo rekli, da se bo sestava vlade po Pašičevem odstopu zavlekla. Rekel bi kdo, da srno se zmotili. Kajti prav hitro je bila kriza končana. Kralj j je dal nalogo dotedanjemu ministru javnih del Uzunoviču, naj on vlado sestavi. Ta je vprašal Pašiča, če ne bo kaj hud nanj, in ko je dobil zagotovilo, da je Pašiču prav, je sestavil vlado. Ostali so vsi prejšnji ministri razen Pašiča in Stojadinoviča. Nanovo pa je prišel v vlado Vujičič. Kdo je zmagal? Eni pravijo, da ji? zmagal Štefan Radič, ker je spravil Pašiča pred vrata. Toda, zahtevo, naj se skupščina takoj skliče, je Radič v novi vladi opustil. Videti torej ni nobene zmage. Zato so ne- kateri ugibali tako, da sta se Pašič in Radič popreje vse domenila: Pašiču je kazalo za trenotek odstopiti z vlade zato, ker bo v skupščini prišlo na vrsto vprašanje, zakaj njegov , sin ne plačuje davkov in odkod ima svoje milijone. Ko se bo ta vrišč polegel, bo Pašič vzel vajeti Uzunoviču iz rok in zopet prisedel k Štefanu na voz. Pa če sta bila domenjena ali ne, gotovo je le, da zmagal ni ne eden ne drugi. Ostalo je vse pri starem. Uzunovi-čeva vlada je torej le provizorična, začasna. Glavno besedo ima tudi sedaj Pašič. Brez njega v Jugoslaviji ne gre in ne bo šlo, dokler bo on živ. Mogoče je tudi to, da je Pašič odstopil z namenom, da se na sipreten način odkriža Štefana Radiča, ki mu postaja nadležen. Novi odstopi. Komaj je Uzunovičeva vlada prisegla, že je začela lezti vsaksebi. Železniški minister je bil Krsta Miletič. Le tega je Radič koj po sestavi vlade napadel na shodu v Pakracu. Očital mu je, da se pod njegovim ministrovanjem v Zagrebu na debelo slepari z železniškim premogom. Na to očitanje je odgovoril Miletič tako, da je šel prašat Pašiča, kaj bi. Ko je prišel od njega, je šel k Uzunoviču in podal pismeno odpoved. To pa še ni pretreslo vlade. Zato je šel tudi Simonovič, minister za socialno politiko, k Pašiču na posvet. Sedaj ko to pišemo, kaže, da bo tudi Simonovič odstopil. Uzunovičeva vlada potemtakem ne bo dolgo obstala. Kriza traja dalje in se bo reševala drugače. Vlada se bo sestavila iz širših krogov skupščine, ali pa bodo v doglednem času nove volitve. Profti duhovnikom Wilfanov hrvatstki tednik «Istarska Riječ» srdito in brez prestanka napada hrvatske duhovnike v Istri. Zdi se, kakor da bi se Wilfan napenjal, da požene zadnjo četico hr-vaMdh duhovnikov iz Istre. «Istarska Riječ» je večkrat silovito napadla bivšega deželnega poslanca Grašiča, župnika v Bermu; očita mu. da je skupno s škofom Mahničem napravil razkol med istrskimi Hrvati. VVilfanov list je napadel bivšega deželnega poslanca Šime Čer-varja5 župnika v Zrenju, češ da je izdal hrvatsko šolo Italijanom. Župnik Červar je zgubil vse premoženje, je bil ranjen in dva meseca zaprt — ker je ostal zvest, hrvatskemu ljudstvu. In takemu trpinu si drzne \Vilfanov list očitati narodno izdajstvo? Črni izdajavci. «Istarska Riječ» je napadla župnika Gabrijeliča v Rerseču. da je narodni izda javec. VVilfanov list imenuje župni-upravitelja Paviča v Juršičih, da je »narodni izrod», ker je opozoril ljudstvo, kako liberalni list napada katoliško Cerkev. Za narodne izdajalce je Wilfanovo glasilo proglasilo tudi župnika Cecino-viča iz Barbana, župnika Halata iz Bre- sta, župnega upravitelja Podržaja v Pičnu, župnika Glaviča iz Žminja, župo-upravitelja Banka v Sv. Ivanu od Šterne. In vsi ti duhovniki so pravi očetje hrvatskega l judstva v Istri ! Zaslužni možje so, ki jih ljudstvo spoštuje, ker zanj delajo. Velikonočna hinavščina. Liberalni list pa je najbolj odkril svoj obraz o Veliki noči. Prinesel je članek, v katerem slavi Kristusovo vstajenje — v isti številki pa je napadel šest istrsikih katoliških duhovnikov ! Kdo je za podle, narodni stvari škodljive napade na zavedno hrva/tsko duhovščino odgovoren? «Is tarska Riječ« je glasilo Političnega društva, «Edinosti» v Trstu. Predlsednik tega društva je g. poslanec Wiilfan. On ima vso moč v rokah, on pri listu ukazuje in odloča. Ni si mogoče misliti, da bi smel njegov list tako besno napadati, če bi poslanec Wilfan tega ne dovolil in ukazal ! Gospod poslanec Wilfan bo takoj pripravljen, kot po navadi, priliznjeno klikniti: «Oj ti junaška četa hrvatskih duhovnikov!« Res, ta četica duhovnikov, ki jo njegov list. tako brezvestno obrekuje, dcnunci-ra, spravlja ob ugled — to je res junaška četa vzorniih mož. Krog njih je zbrano hrvatsko kmetsko ljudstvo v Istri. To Wilfanovi stranki ni všeč. Ona bi hotela, da bodi duhovnik v kotu, kmetje pa naj ostanejo sužnji liberalnih magnatov, gulikož in oderuhov. Goriško pismo. V Rimu je počil samokres, v Gorici pa je odmevalo. Ker je umobolna starka v Rimu streljala na Mussolinija, so neznani mladeniči — napadli slovensko zadružno tiskarno v Gorici. Ponoči so črni vitezi udrli v tiskamo, kjer tiskajo »Goriško stražo« in so pokončali urad. Zmetali so na cesto pisalni stroj, vse pohištvo in arhiv. Škoda gre na tisoče. Zakrinkani fantje so tudi poskušali zažgati hišo. Zgorelo pa je le par hlač. Oblastva so takoj začela zadevo preiskovati. Državni pravdnik je natančno popisal škodo. Ko ulovijo neznane mladeniče, bo škoda plačana. Slovenci v Gorici. Koliko pa je še Slovencev v Gorici? Magistrat sam jih je naštel še nad 6000. Pa ne bomo nič krivega rekli, če trdimo, da jih je vsaj 9000. Seveda, toliko je zavednih. Koliko pa je izgubljenih ovac! Slovenci so še precej dobro organizirani. Meščanski, bogatejši ljudje se zbirajo v liberalnem i »Trgovskem domu«, — revnejši, delavski stanovi pa se izobražujejo v prosvetnem društvu «Mladiki», ki je krščanskih načel. «Mlad,ika» je priredila v prvem četrtletju 1926. pet dramskih predstav in dve akademiji. Ta teden pa je imela lepe duhovne vaje za vse člane in članice. V čast prijatelju ubožcev. Iz Prosvetne zveze v Gorici je izšla misel, da se ustanovi Odbor za proslavo 700 letnice sv. Frančiška Asiškega. Ta odbor bo pripravil veliko slavnostno akademijo v Gorici im bo organiziral po vseh krščanskih društvih Primorja predavanja o velikem socialnem svetniku. Stara pota. Zelo je presenetilo Goričane, da j* profesor starega testamenta, dr. Pavlica v «Edinasti» napadel slovenske dekane. To so nova pota ! Po teh potih hodi dr-Pavlica že odkar je v javno življenje vstopil. PiruM za Mali list Piše nam zvesta naročnica: «Tu priloženih 10 lir je za piruhe Malemu listu. Zraven mu želim, da bi ga-prekrstili precej po Veliki noči v « V etiki list«. Želim mu tudi obilo sreče pri prefekturi, da bi imel bolj prosto pot v daljni svet. j . <■ Vesele praznike tudi Vam, g. urednik — pa brez zamere — Vam želi zvesta naročnica Cirkničanka. 'i' Cirkničanka. se sicer ni podpisala s pravim imenom, pa tudi ne zahtevamo pri takem pismu. Vračamo pozdrave z zahvalo za piruh in želimo le, da bi s» našlo še par tisoč takih voščilcev, potem bi «Mali list« brez težave postal večji-Bolj obširno pa smo o istem vprašanju pisali v zadnji številki. * * * Na pojedini zgoniških cerkvenih pevcev v Samotorci pri g. Resinoviču nabral je g. Josip Čuperlo 15 lir za Mali list. Darovalci žele, da bi. v kratkem postal Mali list večji dvotednik. — Bog plačaj! Hala polta. M. F. Prelože: Št. 299 ni bila vlečena. MI. dr. Opčine. Denarna sredstva nam ne dopuščajo, da bi list pošiljali zastonj. Fr. Vatovec. Brez listka se Vam dobitek ne more izročiti. Pliskovica. Denarja v tisti namen ni bilo treba pošiljati. J. Z. Vreme. Vložili smo prošnjo za izplačilo zastankov. Knjižico Vam pošljemo. L. C., Draga. Vložili smo rekurz. Sosič M. Postavne poti ni več. Obrniti se morete na ravnateljstvo z milostno prošnjo. Z. F. Bač. Obrnite se za pojasnila na konzulat Združenih držav, Trst, Via S. Caterina 1. Zorka 300. Imate pismo pri nas. Poravnajte naročnino! r3s==r*sK* • 7#«kA*Hi>aunlb Zobozdravnik dr. D. Sardoč ipecljallst za ustne In sobne bolezni perlekdjoniran na dunajski kliniki ordinira v Trstu via H. R. Imbrlani 16, I. (Prej via S. Glovanni) v: od 9-12 in od 3-7. IVAN BALOH : Mlini na veter v Kuzlaholy (Konec), Ko je prišlo pismo v rojstno vas mlade neveste, se je matere njene polotil košček prevzetnosti; povedala je to svojim otroJsom: Otroci, vsi bomo šli za Mico, v gradu bomo stanovali in jaz bom graščakinja. V nedeljo je že bilo oklicano, da se vrši prodaja na šit.- — int da se bo vse prodalo do zadiijega repa iz bleva in zadnje žlice iz miznice. Prodaja je dobro uspela im nabralo se je veliko tisočakov. Le stare ženice so z glavo zmajevale in godec Mažaru ni verjel. Vise so prodali, le nekaj obleke so vzeli seboj. Saj bo treba tam vse na novo kupiti, ker bodo v gradu živeli. Poslovili .so se in odšli. Po dolgi vožnji so srečno prišli v Kiizlaholy. Mica. jih je prijazno sprejela, še bolj pa Lajoš. Stari «graščak» Lajoš je še bolj klel in se skril. Nekako čudno so gledali stara vdova in mladi otroci to sicer veliko stavbo, a vse jo bilo tiho, mlini niso šli in nobenega človeka ni bilo. Pa jih je potolažila Mica in še bolj Lajoš, da bo v kratkem vse bolje im vse preslikano. Spravila sta jih v sosedno sobo, dala nekaj slame in odeje, jedli in pekli so pa krompir in koruzo, kar je še ostalo na vrtu in na njivi. Tedaj je dobil Lajoš nenaden poziv, da mu je dopust potekel in da mora na fronto. Žalost se je polastila vseh, ampak postava jo postava. Lajoš je izročil vse premoženje Mici, izprosil si več kot polovico dote in odšel. Povedal pa je, da 1)0 takoj pisal, ko pride na svoje mesto. Nič ni bilo ne dneve, ne tedne. Ker je bila cerkev precej daleč od grada, sta šili Mica in tudi mati po dolgem času zopet enkrat v cerkev v mesto. Nazaj grede je Mica slučajno srečala svojo prijateljico iz mladih let, ki je v mestu služila. Takoj sta se spoznali in Mica jo je vprašala, če so ji kaj znane razmere v njeni graščini, ker misli tam službo dobiti — drugega ni povedala. Ona se je rahlo nasmehnila in povedala resnico, da so ji razmere znane, da je pravi graščak umri, da je bilo vse prodano, da je graščina razpadla, da je notri le oskrbnik s svojim sinom, ki ga pozna, da ni nič vreden, da je slepar itd. — Mica je odprla usta in oči. Hitela je in dohitela svojo mater. Molčala je, molčala dva dni, potem je pa, ko Sta na njivi sami kopali, vse povedala svoji materi. Kar ustavili sta svoje delo in šli v senco pod kostanjevo drevo — na posvetovanje. «Kaj sedaj?« je rekla Mica. «Kaj sedaj?« je ponovila mati. «Tukaj nama in Vsem ni obstati. Kaj bodo rekli, domači — če to zvedo«, tako sta' ugibali dolgo časa. Končno pravi Mica: «Veste kaj, mati, nazaj pojdimo vsi, bo že kako, pa recimo, da je Janoš umrl ali v vojski padel.« «Dobro«, pravi mati, «nihče ne bo vedel.* t Kai nam z dežele piiejo PODGRAD. Fantje isa nameraval i prirediti ples na Velikonočni ponedeljek. Ker pa niso •hoteli plesati v korizmi, jim g. Balho tu-•ii sedaj ni dovolil. Tako so si nekaj denarja prihranili, za kar bodo g. Balbotu ■iz srca hvaležni. Štorje. Preteklo nedeljo so nam oklicali nov 'davek. Zdaj je stopila v veljavo postava, 'da mora vsak, ki je zaposlen v kmetijskem delu, biti zavarovan proti nezgodam. Kmet pa plačuj — od vsakega hektarja po štiri lire. To je za nas preveč. Mi Kraševci ne obdelujemo zemlje z malinami, ampak z rokami. Zato je pri nas nevarnost, da se zgodijo pri kmečkem delu nesreče, prav majhna. Kajne, tudi prispevki bi morali biti majhni ! Drugič Pa to: (>d hektarja kraške gmajne mo-•r&š plačati ravno toliko kot od hektarja niasttne in rodovitne črne zemlje v Furlaniji. Ali je to pravilno? Ne ! Kmetje, te-£a bremena ne smemo kar molče nase vzeti. Pojasniti moramo oblasitvom, kakšna je na Krasu zemlja. Kaj pravijo naši župani? Trinajst županov in komisarjev je v sežanskem okraju. Na noge ! Stojite svojo dolžnost! Prestranek. Imeli smo žalostne praznike. Saj veste 0 zločinskem napadu na naši postaji. Po napadu jo začela velika preiskava. •Sli so od hiše do hiše. Slišali smo marsikatero grenko, ki je nismo zaslužili. Vsi 'Bloški so šli pod preiskavo. Kaj pa je i>ilo treba strahovanja, groženj in pritiska ! Tržaški prefekt je na grobu nesrečnih žrtev lepo povedal, da se najdejo povsod zločinoi. pohlepni denarja in krvi. Žrtvama dolžnosti bodo postavili lep spomenik. Nam bodo pa ti črni dne- vi ostali v spominu. Naš« ljudstvo živo 'obžaluje in obsoja ta zločin. Vemo, da so visoka oblastva priznala, da je domače ^Prebivalstvo nedolžno in pošteno. Naj bi Se tudi mali oblastniki tega držali ! gornji kras. Čudni ljudje smo. Kdo nas bo presodil? ■Zadnje postni dni si videl trume zgreva 'nih, ki so oblegovali spovednice, veliko soboto pri « Vstajenju« pa pred: neko župno cerkvijo letak z vabilom na «ballo Pubblico». V nedeljo si zrl natlačeno cerkev vernih župljanov, drugi dan pa pol-tio plesišče istih kristjanov-paganov. Pa besedo nazaj! Pagani nismo, pač pa posnemovalci paganskih norij; kristjani tudi ne, kajti naš spovedni trdni sklep, greha in grešne priložnosti se varovati samo do velikonočnega ponedeljka, je ničev. Torej polovičarji smo. Pol miši. pol pti-"ča. Ginljivo je videti mladenke, kako lepo se vedejo v cerkvi, a žalostno, ko ravno •ste prihajajo pozno zvečer s plesišča. Moj Bog, kakšna godlja ! Velikonočni ponedeljek sem obiskal bližnjo vasico. Kramljal sem s starimi Ženicami, ki so krmile in napajale živino. Tisti, ki radi pripovedujejo o neumnosti in norosti drugih, so odšli v drugo "Vas množit, in podpirati plesno norost. Možje pa, ki pogosto tarnajo o neznosnih davkih, so polnili gostilniške lokale. Niso še slabi časi, niti tako slabi kakor smo Kraševci. Kmečki fant. Pripomba uredništva: Fant, ti si fotografiral tisto krščanstvo, katero zagovarja, priporoča in razširja tržaška »Edinost«. To je tisto «neškod!ljivo krščan-stvo». BOLJUNEC. a Na Veliki petek je preminul tukaj Filipčič Peter, komaj 58 W Mar. Bil J« skrben gospodar, mož krščanskih načel in krščanskega življenja. Bil je tudi vedno zvest naročnik «Malega lista*. Zapušča žalujočo ženo, dva odrasla sina in o-moženo hčer. Trpel je veliko v svoji bolezni, pa jo udano daroval svoje življenje Njemu, na čigar smrtni dan je tudi sam izdihnil svojo dušo. Naj v miru počiva ! Velikonočna procesija se je lepo vršila, lo burja je po svoje nagajala. Prvikrat je nastopila naša domača godba — četa 18 mladih godcev. Imenitno so se postavili svirajoč vesele koračnice. — Ni se pa postavil tisti, ki je med procesijo gospodarju Antonu Mavru iz kuhinje ukradel tri pršute. Nej bi se temu uzmoviču enkrat vest oglasila in mu povedala, da je krasti greh in da ne smeš drugim storiti tega. kar ne maraš da bi drugi tebi storili. DOLENJA TREBUŠA. Z naše gore se nič ne oglašamo v Malem listu, čeprav ima tudi nekaj naročnikov in ga radi čitamo, ker prinaša novic pa tudi podučnih in koristnih člankov, lz Trebuše pa nič. Bi morda mislili, da se nam vse prav godi. Pa ni tako. Zimo smo imeli dosti hudo. No sedaj je vendar minila in se je naJ-ava oživela v pomladanskem solncu. Naše pevsko društvo že leto dni počiva. Fantje in dekleta, zdramite se, da nam boste pripravili kako veselo urico ! ZGONIK. «Novice» so spet začele podučevati našega g. župnika, kako naj pridiga. On namreč ne zna tako hinavsko pridigati kakor dopisnik «Novic», kateri se vojskuje za narod v Zgoniku in pošilja svoje otroke v italijansko šolo. Z enako hinavščino' se brani njihovo društvo liberalnega priimka. Liberalno je pa vendarle. Ali so tako vzgaja narod in širi «čista prosveta«, da se ljudje uče hinavščine? PLANINA pri Vipavi. Težko je gledati nekatere' naše mladeniče. ki imajo tako malo smisla za izobrazbo in napredek, pa se vedno bolj vdajajo pijančevanju. Posebno žalostno sliko nam je pokaazal ples na velikonočni ponedeljek, še slabše pa je to, da se tudi stari možje udeležujejo takih nerodnosti in da se razvrščujejo v skupine za pretep, dokler jih orožniki ne izpeha-jo ven. Kam bomo prišli Planinci po takih potih, če kaj ne okrenemo ? Iz KORT. Neizprosna smrt je zopet pobrala mlado življenje domačinki Mariji Kapun, ki je bila šele 19 let stara. Zavratna sušica ugaša lučke življenja le mladini v naši fari. Oče blage pokojnice je povabil godbo in pevski zbor iz Kort, ki je svira-rala žalostne koračnice pod vodstvom domačega kovača Josipa Ferluga, pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Pečariča pa je pred hišo žalosti zapel «Oj spa-vaj sladko srce drago«, na pokopališču pa «Nad zvezdami«. Ganljivo je zaigrala godba «Blagor mu«, nakar se je črna zemlja zavalila na krsto pokojnice. Tako krasnega pogreba mali kraj Medljan še ni videl. Užaloščeni družini naše sožalje, pokojnici pa Bog daj večni mir in pokoj ! ZANIMIVOSTI. Šola za smejanje. Ker ljudem veselja manjka, se silijo k 'smehu. V Parizu so ustanovili posebno šolo, kjer se uče smejati. V taki šoli bi se gotovo tudi krave smejale učiteljem in učencem. V šoli se je lahko smejati, ko je pa treba, učitelja plačati, je hitro smeh pri kraju. — Pač bi bilo ceneje in bolj pametno, ko bi se ljudje učili biti veselega in zadovoljnega srca, kakor da se uče režati po opičje. Bog daj norcem pamet! Pomanjkanje resnobe. V neki vasi na Krasu je bilo predavanje o jetiki. Predavatelj je pojasnjeval mod drugim tu'.;, kako škodljiv je alko hi'!, kateri veiikD pripomore k na** eJo-vanj.i in razširjevitiju jetike. Poslušalci so -zeli vse za ros feakor je tudi; mnrali so sami sebi priznali škodljivost pijančevanja. Prevzel jih je strah. Da se potolažijo in ovesele, so j o končanem preda val ji: šli v gostilno in so se ga tam po-‘tenn nažajfali. Uboge bubi... Na Tirolskem so razna županstva vpeljala občinsko takso na ženske stare čez 12 let, katere hodijo moderno ostrižene. Zdaj se bo pa vsa lepota zatrla. Kaj boljševike skrbi ? «Nisem fatalist«, piše urednik barka v-skega «Koimunista», Agronovski, (pobijal sem vedno verstvo v duhu Leninovih zapovedi in som bil prepričan o končni zmagi. Danes pa me grizejo dvomi. Dobil sem pismo od kurjača Plotnikova: »Moja žena veruje v Boga. Rekel sem, da ne bom dal krstiti svojega sina. Žena pa ji postala bolna, leži dan in dva brez za vesti. Pravi, da se bo zastrupila, i: > ne brm dovolil nesti otroka v cerkev. Pro sim za nasvet«. Kaj naj mu svetujem? Drugo pismo pa je od komunista Vll5 beno dekle se noče izogniti popovskim predsodkom. Dovolite mi, prosim, cerkveno poroko, da ne bodo postali moji bratje in sestre zločinci ali berači« Strankin odbor pa je sklenil, da je cerkvena, poroka za komunista »nesmiselna in nemogoča«. Vilčinsfci prosi naprej. Ali ga bodo izključili iz stranke ? To je prava nesreča. Kdo bo pomagal ? Latinica za Turke. Turško mednarodno 'zborovanje v Bak-nu je sklenilo nadomestiti težko arabska pisavo z latinico. Profesor Čahan Zade je naglasil kot zastopnik ruskih Tatarov, da bo latinica uspešno sredstvo za prebujenje Vzhoda po načelih sovjetske enakopravnosti narodov. Odposlanci Kemal-Paše so nasprotno izjavili, da ima reforma na Turškem le kulturen, ne pa političen pomen. Carski zlatniki. Moskovski komisarijat misli, da skrivajo ruski kmetje do 10 milijonov rubljev carskega zlata 'in srebra. Vlada bi ta denar nujno potrebovala. Zaradi tega bo zdaj opremila pošta vsako pismo, ki je naslovljeno na vas, s posebnim lističem, na katerem stoji; «Carski zlati i® sreberni denar leži pri vas brez koristi. Prodajte ga v banki ali na pošti ali plačajte z njim davke !» Zobozdravniki ambulatorll TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12, ure in od 15. do 19 ure ljudske cene. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRICO T0FF0LETT0 TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. OCONKURBNiNE CINI. PRIMARIJA dr. 71. de Fiori v Gorici......... Corso Vittorlo £m. ///. 14 Sprejema od 9>12 in od 2-4 EEDCa adUGF Predno prodaste kože: Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceso. Franc Stres, Kobarid Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence. '■■ritna- ... ■ . a Pa je pisala Mica svoji sestri, da jo je zadela velika nesreča, da je Lajoš na tifusu zbolel in v bolnišnici v par dneh Umrl. Vse bomo prodali in se domov vrnili.« «Oh, kako je nesirečna«, je dejala sestra, «pa kaj jim bo hudega, saj so bogati in bodo lahko živeli«. Mica in mati in otroci so pospravili, kar so imeli. Od starega »graščaka« se niso poslovili. Prišli so do meje in si tam nakupili Vsi črno, žalno obleko. V domači vasi so jih vsi sprejeli z žalnim sočustvom in pomilovali Porazdelili so se pri svojih sorodnikih; kar so še seboj prinesli, so porabili za svoje nujno potrebne reči. Del Svoje prejšnje hiše so vzeli v začasni najem. Čez par dni sta šli Mica in mati — obe vdovi — v žalni obleki k župniku. Prosi- li sta ga, naj vpiše Mico v knjigo kot — vdovo. «Oh, tako še mlad« - je vzkliknila stara. «In tako lop«, — je pristavila mlada. «In otrok njegov ne bo nikoli poznal očeta«. Par solz si je izbrisala Mica iz oči. Župnik je utihnil, pomislil, mlado vdovo pogledal v oči in se spomnil dneva njenega izpraševanja pred poroko — potem pa je dejal: «Ja, vojska je vojska, se ne da pomagati. Bom že storil, kolikor bo mogoče. Poslovili so se. Župnik je le še vprašal, v kateri (bolnišnici je Lajoš umrl in zvedel, da v glavni vojaški v Budimpešti. Za to mesto je edino vedela Mica, da je pod Mažari. Preteklo je precej dni in župnik je še ni vpisal v cerkvene knjige kot vdovo, pač pa je pisal v glavmo vojaško bolnišnico v Budimpešto, kdaj je umrl tam Lajoš. Prišel je kratek odgovor: «1-me tega mrliča je v naši mrliški knjigi neznano«. Župnik je molčal. Pretekli so meseci. Govorilo se je že, da se bo mlada vdova zapet poročila in to pot z domačinom. Vojska je minula. Stari Lajoš je sinu kmalu po njegovem odhodu pisal pismo, da je sam v hiši in da so šli tisti cigani domov. Nekega večera pride tujec pod okno kot nekdaj im Mico pokliče. Nobenega glasu. Bili sta v kuhinji. «Dober večer«, zakliče tujec in zagleda Mico in mater. Obmolknili sta, spoznali ga po glasu. Mati je zaklela, kot še nikdar v svojem življenju, zagraibila škaf poln vode, pa ga hotela vreči v Lajoša, bil je pa pretežak, padel je na tla in se razbil. Mica je stekla v sobo, Lajoš pa zbežal v gostilno, vse povedal — se smejal in — odšeL Vsa vas je takoj zvedela, da je Lajoš prišel nazaj, da ni mrtev in da Mica ni vdova in da novega ženitovamja ne bo. Fantje so dali godcu za liter vina, naj zagode zvečer Mici-vdovi podoknico. To je tudi storil. Mica je zagrabila lonec in ga vrgla v njegovo harmoniko, potem pa šla v sob® in se razjokala. To je zgodba o Mici in Lajošu. Kaj pa, ko bi ta Mica ne bila edina Mica in Kuzlaholny pod drugim solncera? i GOSPODARSTVO Gospodarstvo v Brkinih Prejeli smo od kmečkega gospodarja iz bistriške okolice članek, ki se tiče gospodarskih zadev in ga priobčujemo'na tem mestu. Gospodarji se na vasi kaj radi pogovarjajo, kako je bilo nekoč, zlasti v onih «asdh, ko se je smelo žganje kuhati. Pa kaj pomaga govoriti o tem, kar je bilo. Bolj koristno bo razmišljati o tem, kaj bo in kako si bomo zanaprej zagotovili potrebnih dohodkov. Sadite drevje I Seka se les; čez polovico ga je proč. Kdor vse poseka, ga sicer primora gozd-ai komisar, da vnovič zasadi par tisoč sadik; a drugi, ki niso prisiljeni, ne štora nič; prepuščajo burji, da zanese kakšno seme kamorkoli, ali pa ptičem. Vsak gospodar bi lahko odločil recimo 5 tisoč metrov zemljišča (pol hektara, en pičli aral) in zasadil par tisoč smrek ali hrastov ali kostanjev. > Vem, kaj bodo na to moje pisanje odgovarjali: «Kje bomo živino pasli, če zasadimo drevje po pašnikih«? Odgovarjam: »Po brkinskih pašnikih raste «žemja-v«c» (res ali vresje); ta paša ne daje mleka. Na takem žernjavcusemnadPregar-jem videl rasti mecesen kakor svečo. Vzel sem meter in /meril, da je zraste v enem letu za 1.30 m Tako mu ugajajo tla. Povsod so tla zelo ugodna za drevje, ■e samo nad Pregaijem. Pred mnogo leti sem. .sadil okoli 10 tisoč sadik gozdnega drevja na svojem zemljišču. Nekaj tisoč tega mi je živina pomendrala, čez polovico je ostalo. Zal mi je le, da nisem veliko poprej sadil. Naša cesta. »Mali list« je že pisal, o cesti iz Bistrice v Brkine. Tudi jaz se pridružujem tistemu mnenju. Za cesito je velika ugod uost. Tominje imajo en grič, kjer je griž-ki kamen; ta bi se dal porabiti za cesto. Ta grič je ob vodi Posrtve. Tudi drugega kamenja ne bi majkalo. Koristno bi bilo, da bi isi travnike in pašnike očistili in kamenje zvozili v dolino na cesto (lepše kakor iz doline na rob). Po ti cesti bi tu di po zimi burja ne imela tiste moči in ne bi nastajali prehudi zameti. Zajelše, Čelje, Pregarje, Prelože imajo •bilo tal, kjer bi lahko zasadili gozde Koiiko bi zrastla vrednost, ako bi imeli dobro cesto v svet. Žganjekuha. Za nas bi bila velika korist, ako bi se kaj kmalu ustanovila tovarna za žganjekuho. Tako bi se mnogo svežega sadja pravočasno spravilo v denar in tod krog je sadja obilo, zlasti pa češpelj. Tudi za to reč nam bi dobra cesta služila. nakar zažgejo pripravljene ponve. Tak u-metni dim zviša toplino za ti do 8 stopinj. Tako je napredovala ta tehnika, da je danes mogoče tekom pol ure zaviti v meglo prostor ene kvadratne milje; glavno pa je, da to ne stane mnogo. Mjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiyi ! Dr. R. Zaletel I Tržaški vodovod. Tržaško mesto je sklenilo v društvom «Timavo» pogodbo: Družba bo zgradila dve veliki umetni je zeri. Emo bo pri Vremah, drugo ob izlivu Padeža v Reko. Tam bo stala velikanska elektrarna. Vodo iz Padeža bodo po 15 kilometrov dolgih ceveh napeljali v Trst. Nova soL — Finančna intendanca javlja, da se bo prodajala v Trstu nova vrsta soli v prahu (mlete). Prodajala se bo po L. 1.40 kilogram. Bilo je že poskrbljeno, da dobijo vse prodajalne monopolnega blaga zadostno količino nove soli. To je pametna odredba, kajti ona debela sol je dobra za ceste posipati. Po lira? cem je Dae 14. aprila ■< dal ali dobil; m 100 dinarjov — 43.40 L. » 100 č. krou — 73.50 L. la 100 fr. frankov 85.50 L. za 106 šilingov — 347.— L., ta 1 dolar — 24.70 h. za 1 fnnt — 120.76 L, Stab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 7469 MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In izvoz na vse krajo Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. JIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllinillllllllliniHUlllllllllllllll^ Zobozdravnik Zdravnik za kirurške in ženske bolezni, sprejema od 8-12 dop. in od 2-4 ure popoldne v Kozleku, II. Bistrica ure = llllllllllllllllllllllllllllllliliilllllllllllllllilllliiiilllllllllllllllllllllllli Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST - Čampo S. (Siacomo št, 5 ZLATO kupuje v vsaki množini po (najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. * 5JCOS Prvi in edini slovenski { urar in zlatar v GORICI Gosposka ulica 19 Priporoča svojo veliko zalogo vsoh vrst ur, zlatnine In srebrnine, vse po nizkih oenah. □e:.:- vjaciP!..... Dr. SANDRO RIZZATTI SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike-Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. MameJi (v. Scuole) 5. SEMENA B a/svs e/ivs o a/svs o (Tvi/e ?. ^jlllIllllllllllllllllllllllIllillliliUlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllHk. detelje, sočivja in cvetlic. Veli- I ka izbera cvetlic za vrte, soba- § ne t.t-d. Čebutčkl dalj, tube roz, 5 begonj, gladlvi i. t. d. ( Zemlja in gnojila v več vrstah. na zahtevo cenik brezplačno- — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarske podjetje M. GERMAN - TRST Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3. Tel. 12-49. ^ltlllUlllliillillllllllllllllllllllllllllllillllllllllillllllllllliiiiillllllliHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllliiiilllllllllillllll^ ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiii% Največja zaloga pohištva = na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 | = Ustanovljena leta 1897. i ! S Na izbiro 50 celotnih oprem bodisi za spalnice bodisi za obednice od prav preprostih do najbolj razkošnih Cene zmerne ! ' Delo trdno ! Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke ANTON BREŠČAK i s = VIA CARDUCCI (GOSPOSKA UL.) IA 5 ^liiiimiiiuiiiii"iHiiiiiiiiiiiiiiimwiiiwimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii# Delana megla Megla, ki jo narava proizvaja, ima svoj velik pomen za življenje na zemljt. Je škodljiva, pa tudi koristna. Zato že od nekdaj skušajo najti način, kako bi naravno meglo posnemali. Med vojno so n. pr. Angleži z narejeno meglo na morju zakrivali prevoz bojnih čet iz Anglije v Francijo, da jih niso opazili nemšk' letalci, 'ludi zreč. a letaia narede okoh sebe oblak dima, da ne morejo s tal meriti nanje. Ponekod so že poskušali letalci z dimom risati črke in številke po zraku. Velikanskega pomena pa je ta iznajdba za aadjerejce. V Kaliforniji so prišli na misel,, da bi z umetnim dimom preprečili ozebljenje oranžnega cvetja. Na strani farme, od koder je vlekel veter, so zažgali nekake kresove in naložili na ogenj snov, ki povzroča topel dim, sedaj so s tem začeli tudi vrtnarji, a ne samo v Kaliforniji, nego tudi v Floridi, južni Franciji in celo v Italiji. Toplomer je zvečan z zvoncem, ki alarmira farmerje in vrtnarje, kadar preti nevarnost mraza, = specialist za zobe in usta sprejema (v Gorici na Travniku št. 20j in v AJdovSčIni nasproti | posojilnici ^iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinlF aiiiiiiimuiiinraiiniHiiiRiiiiiiiiiimiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiin lElTEIRNITl Je najboljši za kritje streh | A. JANACH & O. i ZALOGA : Trieste - Trst (12) § Z. Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)' = | v zalogi ima tudi cevi za vodovode = = ln stranišča. 1 JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. | illllllllllllllllHIIIIIIUUUIIIIIItllHIIIloillllllimillllHlIlllllllHIli Izšel je žepni koledar za 1. 1926 dobiva se pri ŠTOKA • TRST d. z o. J. Via Milano 37 in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4.— Priporočano po pošti L. 4.80 Katoliška knjigarna v Gorici (Montova hiša) ima veliko izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, risarskih blokov, ertala, sploh vse šolske potrebščine v zelo veliki izberi. Prodaja se na drobno in na debelo. eevlfamlca FORCESSMJS! odlikovana v Parizu In Ganovt 1924. z veliko pvemtjo, diplomo in zlato svetinjo TrSt v*a Capvin 5 imi Sv. Jakobu JfSt KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdno, 4.) da bo cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci / Kupujte samo pri FORCESSINU! EN / ZAVOLČEK