LETO 1931 - ŠTEVILKA 5
Znamenit iubile!
Na binkoštno nedeljo je preteklo štirideset let, odkar je izdal veliki papež Leon XIII. svojo zgodovinsko delavsko in socialno okrožnico, znano pod imenom »Rerum novarum«-. Ta ni položila le temeljev delavskega krščansko socialnega gibanja po vsem krščanskem, zlasti katoliškem svetu, temveč pomenja pri nas Slovencih v veliki meri tudi nekak po-četek smotrenega ljudsko prosvetnega dela med širokimi plastmi našega ljudstva, zato je pač naša dolžnost, tla se je spomnimo tudi na tem mestu in da se je na primeren način spomnijo tudi vsa naša prosvetna društva, zlasti še po delavskih krajih.
V sredini preteklega stoletja je dosegla tehnika silen razmah, z njo pa tudi industrija. Razvoj te industrije se pa ni vršil po krščanskih načelih, temveč po naukih brezverskega liberalizma, ki ni poznal ne Boga, ne duše, ne človeškega dostojanstva in krščanske ljubezni do bližnjega, temveč izključno le svoj lastni pvofit. Tako vse številne tehnične iznajdbe niso prinesle človeštvu več • sreče in udobnejšega življenja, temveč povzročile na eni strani nagel propad mnogih dobrih starih uredb, na drugi strani pa silen razmah kapitalizma, neizmernega kopičenja bogastva v rokah majhnega števila izvoljencev, a osiromašenje milijonov delovnega ljudstva. Te razmere so morale roditi seveda kmalu zlasti v delavskih vrstah hud odpor v obliki naglega naraščanja brezverskih socialisticih stremljenj. Tudi mnogi odlični katoličani so čutili hude krivice, v katere
je kapitalizem vedno bolj uklepal ljudske množice, zato so "začeli že v začetku druge polovice preteklega stoletja dvigniti svoj glas proti početju brezčutnega in brezobzirnega kapitalizma ter ustanavljati na eni strani prve krščanske delavske organizacije, na drugi strani pa tudi razna učena društva, ki so proučevala gospodarske in družabne razmere ter jim skušale najti leka na podlagi večnoveljavnih načel "evangelija. Bilo je namreč več kot očitno, da je šel ves razvoj kapitalističnega gospodarskega reda v odločnem nasprotju z nauki krščanstva. Končno je izprego-voril o teh vprašanjih tudi Rim. Dne 15. maja 1. 1891. je izdal namreč papež Leon XIII. na ves katoliški svet posebno encikli.ko o delavskih * in sploh socialnih vprašanjih, ki se začne z besedami: »Rerum novarum . .« in ki je vzbudila silen odmev po vsem svetu.
V uvodu te okrožnice opozarja veliki papež na vetike izpretnembe. ki jih je prinesel novi način gospodarjenja na vsa polja in ugotavlja, da se kopiči vse bogastvo v rCKah ma loštevilnih posameznikov, pri večini ljudstva pa nastopa vedno večja revščina. Toda tega zla ne more odpraviti brezverski socializem , {komunizem), ker je neprimeren za delovno ljudstvo samo, krivičen napram lastnikom in ker nasprotuje človeški naravi, Če hočemo odpraviti, krivice kapitalističnega gospodarskega in družabnega reda, je ireba najtesnejšega sodelovanja Cerkve, države, delodajalcev in delavcev po načelih krščan-
ske pravičnosti in ljubezni. Zasebna lastnina je upravičena, toda človek ni blago, zato ima tudi delavec pravico do take plače, da lahko preživlja sebe in družino ter si tudi kaj prihrani, a delovni čas sme biti le tolik, da lahko zadosti vsem svojim dušnim in telesnim potrebam. Naloga Cerkve je, da skrbi tudi za časno blagostanje človeštva, zato ne more molče mimo krivic, ki se gode danes delavstvu, a prav tako je tudi dolžnost države, da s primernimi postavami zavaruje delavce pred izrabljanjem in jim ustvari potrebne ustanove, kajti vse bogastvo držav je le plod dela delavcev. Enako si naj pa skušajo tudi delavci sami pomagati s krščanskimi strokovnimi in drugimi organizacijami.
To je kratek pregled vsebine obširne enciklike, ki je vzbudila silen odmev po vsem svetu. Odobravali so jo celo protikatoliški krogi, med katoličani je pa žela seveda viharno priznanje, saj je bila govorjena iz srca vsakega vernega človeka, ki je z bolestjo v duši opazoval, kako kapitalizem gazi vse osnovne nauke evangelija o ljubezni do bližnjega. Tudi na Slovenskem je še tisto leto izdal tedanji urednik »Domoljuba« in sedanji stolni prošt Andrej Kalan slovenski prevod okrožnice. Mlajše katoliško izobraženstvo se je bilo že v prejšnjih letih seznanilo s krščansko socialnimi idejami, ki jih je tedaj na Dunaju oznanjal znameniti družboslovec Vogelsang in ki so se uveljavile tudi na II. avstrijskem katol. shodu leta 1889., toda z Leonovo okrožnico je dobilo njih stremljenje tudi najvišje priznanje, zato so šli takoj z vso paro na delo. Na pobudo nepozabnega dr. Kreka, dr. Ign. Žitnika, Andr. Kalana in Jos. Gostinčarja so se začela ustanavljati povsod delavska in druga društva, za njimi zadruge, a vodstvo
vsega tedanjega živahnega katoliškega gibanja so prevzemali z Leonovo okrožnico prepojeni mladi možje namesto dotedanjih že ostarelih in deloma tudi nazadnjaških prvakov. Tekom nekaj let je število teh bolj ali manj izrazito delavskih društev tako narastlo, da so že na jesen 1. 1897. vsi čutili močno potrebo po njih zvezi in iz te potrebe je bila dne 14. oktobra 1. 1897. rojena — »Slovenska krščansko socialna delavska zveza«, prednica naše današnje matice vsega slovenskega ljudsko prosvetnega dela, to je naše — »Prosvetne zveze«. Tako je torej zgodovinska Leonova okrožnica nekako mati vsega našega smotrenega ljudsko prosvetnega dela, ki si je tekom desetletij pridobilo toliko trajnih zaslug za naše ljudstvo.
Leonove okrožnice se pa ne spominjamo samo zaradi njenega neizbrisnega zgodovinskega pomena, temveč še v mnogo večji meri zato, ker je danes še neprimerno aktual-nejša nego je bila pa pred štiridesetimi leti. Tisti, ki so vodili usodo držav, namreč niso poslušali svarilnih Leonovih besed, zato je šel razvoj v prvotno začrtani brezverski smeri dalje in strašne posledice te smeri vedno bolj čuti ves svet, Majejo se vsi stebri današnjega gospodarskega reda in današnje človeške družbe sploh, po nekaterih bankah so nagrmadene gomile zlata, a milijoni so brez posla, vse zaloge so do vrha strehe polne blaga, a milijoni stradajo. Brezverski in brezobzirni kapitalizem je pripeljal človeštvo v krizo, kakršne zgodovina morda še ne pozna in sam Bog ve, kaj nam prinese še jutrišnji dan. V teh razmerah je bolj kot kdaj potrebno, da se vrnemo vsi k večno veljavnim naukom in opominom Leonove okrožnice in črpamo iz nje smernic za vse svoje delo in življenje.
Mladina ¥ prosietnih društvih
Naša prosvetna organizacija nekdanje SKSZ sedanja PZ je vedno smatrala za svojo najvažnejšo nalogo, zbrati v svoje okrilje mladino. Saj bi bila organizacija nepopolna, ako bi ne obsegala vsega naroda, stare in mlade, moške in ženske. Še bolj važen razlog pa je ta, da je vsaka organizacija, ki bi ne imela v sebi mladih sil, mladine živahne in vesele, obsojena na hiranje in na bližnji razpad. Vse drugačno je delovanje onih organizacij, v katerih poleg resnih mož in pametnih žena živahno in veselo delujejo mladi razboriti fantje, polni idealizma, še ne osmojeni od slabih izkušenj življenja, ki se jim še vse zdi dosegljivo, ki še ne poznajo tež-koč in ravno zato marsikje prodro z naglim naskokom, kjer že starejši pri samem razmišljanju omagajo — in dekleta, lepa. mlada, vesela, žarečih lic, bistrooke, ki delajo društveno življenje pestro in vabljivo, ki znajo tako lepo okrasiti društveni dom, tako lepo pokažejo ob prireditvah, toliko zbero sredstev za dosego društvenih ciljev. Pa še najnežnejšo mladino, naše dečke in deklice (Mladce in Mladenke) in nežne ptročiče privedejo starši v naš društveni krog. Kako ljubki so oni prizori, ko ob lepih društvenih veselicah, prireditvah, akademijah na oder ali trato priskak-lja roj nežne mladine. Ob takih prilikah zaigrajo solze v očeh stariih očancev in mamic, ko vidijo tretji rod prihajati, in očetje in matere pa tudi vsi prijatelji čutijo pomen naraščaja in njegov blagoslov,
V društvenem koledarčku za letošnje leto vidimo našo lepo Prosvetno organizacijo razprostrto po mestih, trgih in vaseh. Vidimo jo razčlenjeno po dekanijah in okrožjih in v vsakem društvu se kaže njegova živahna delavnost v mnogoštevilnih odsekih. Pri nekaterih velikih društvih v organizatorično naprednih krajih je
dolga vrsta teh odsekov. Najvažnejši med njimi za vso našo bodočnost so fantovski in dekliški odseki.
Pregled društev v društvenem koledarčku že ne daje več sedanjega stanja v organizaciji. Kajti po natisu koledarčka so se začeli še posebno živahno organizirati fantje v fantovske odseke. Spoznali so potrebo takih odsekov povsod. Sicer so zelo zaposlovali fante razni godbeni, tambu-raški in zlasti dramatični in pevski odseki, pa vendar ti odseki niso po svoji posebni nalogi mogli fantu dati tega, česar posebno rabi, t. j. poštene fantovske druščine in ž njo zvezane zabave, razvedrila, pa tudi resnega dela za bodoči poklic v zasebnem in javnem življenju.
Dramatični odseki, če so le preveč gojili dramatiko in zlasti ono z mešanimi vlogami, so celo pokazali nekje kvarne posledice. Nič si ne smemo prikrivati dejstva, da je zelo težko v mešani družbi delati, da je tu vse polno nevarnosti, ki lahko po-gubijo posamezika pa tudi celo društvo. V mešani družbi pada zanimanje za skupnost, fant gleda dekleta, dekle se ozira za fantom. Bil sem povabljen za predavatelja v organizacijo, ki združuje fante in dekleta redno v skupnem izobraževalnem delu Ko sem vstopil v društveno sobo in ves čas med predavanjem je bila družba razdeljena po parih in kar videlo se je, kako propada vse, kar govorim. Tako delo je prazno in čas izgubljen. To sA pravilno razumela tudi naša prosvetna društva, ki so organizatorično ločija fante in dekleta. Je pa to tudi popolnoma v skladu s papeževo okrožnico o krščan. vzgoji, kjer papež odločno odklanja skupno vzgojo obeh spolov in zahteva, da se mora vzgoja in tudi izobrazba ozirati na razlike, ki jih po božji Previdnosti kažeta oba spola. Nismo in nočemo biti zoper skupne prireditve celotnc
družine naših prosvetnih organizacij. Ob nedeljah popoldne s koncem pred mrakom, poleti na prostem ali v društvenih prostorih, pozimi v društvenih prostorih so take prireditve potrebne in dobre. Toda priprava za te prireditve mora biti ločena, a kjer jo pa stvar sama skupno zahteva, mora
biti tako urejena, da odpadejo vse kvarne posledice in da se odstranijo vse nevarnosti. Drugače naj se pa fantje družijo s fanti, dekleta z dekleti, oboji pa naj tekmujejo v spo-polnjevanju in v delu za ideale kršč. društvenega življenja.
Društvo in njegov odbor
IV, BLAGAJNIK.
Eno izmed najvažnejših in zaupnih mest v društvenem odboru jc mesto blagajnika. Poslovnik Prosvetne zveze samo na kratko omenja funkcijo blagajnika in zato hočem ria tem mestu podati nekoliko misli o njegovih nalogah.
Že ime samo pove, da ima blagajnik opraviti z blagajno — z denarjem, vslcd česar je združena ta funkcija s toliko večjo odgovornostjo, kolikor večjo društveno imovino upravlja blagajnik. Dasi blagajnik ne sme svojevoljno razpolagati z društveno imovino, ampak je to pridržano celokupnemu društvenemu od-bo ru, vendar zahteva to mesto razumnega in varčnega gospodarja, ki zna na eni strani pri vsaki priliki čuvati in zagovarjati društvene interese, na drugi strani pa mora storiti vse za čim večji prospeh in razvoj društva. Neki francoski pisatelj jc dejal: >Moder in reden mož devlje denar v svojo glavo, toda skrbno se čuva, da mu ne zaide v srce.« To se pravi: z razumom in vso skrbnostjo moramo štediti in zbirati gmotna sredstva, ki naj siužijo za procvit in prospeh društva. Vsi odborniki, zlasti pa blagajnik se morajo zavedati, da upravljajo tuj, poverjen jim denar, ter da je treba za vsak potrošen dinar dajati odgovor. Zato mora blagajnik voditi vse dohodke in izdatke jasno razvidno v društvenih blagajniških knjigah, iz katerih je vsak čas razvidno stanje blagajne. Služba blagajnika je težka in združena z veliko
odgovornostjo, '«;pa in vpc hvale vredna je natančnost v denarnih zadevah. Priznanje vzornim knjigam, kjer se vse lepo ujemal
Društveni blagajnik mora imeli dalekoviden pogled ier mora razločevati, kdaj je štedljivost na mestu in kdaj ne, Ni namreč prav, da blagajnik troši za razne nepotrebne stvari, nasprotno pa je napačno, da bi oviral izdatke za take s vrhe, ki prinašajo društvu sigurno korist in napredek. Varčnost obstoja torej v tem, da znamo prav in pametno razdeljevati dohodke, ki z njimi lahko razpolagamo in ne da bi v stiskanju teh dohodkov kratili društvu razmah in napredovanje; Mnoga društva sc bore v težkih gmo'.nih prilikah za svoj obstoj in kada<- je blagajna prazna., se vsi ozirajo na blagajnika, češ: tvoja je naloga, da nam preskrbiš sredstev. Zato blagajcikovo delovanje prepleta čestokrat težka borba za denar ter neprestani dvomi ali ga sme izdati ali ga je treba pridržati za še nujnejše potrebe. Ko prevzameš mesto blagajnika, je predvsem potrebno, da se natančno poučiš, kakšne redne dohodke in običajne stroške ima društvo. Na podlagi teh podatkov, ki se jih črpa iz predhodnega leta, moraš sestaviti proračun za bodoče leto. Da razbremeniš težko breme odgovornosti, predloži odboru žc začetkom leta dobro sestavljen in de-tajliran proračun z navedbo eve;"t. primanjkljaja ali pribitka, ki naj ga odbor v posameznih točkah ali pa v celoti odobri. Pri sestavljanju prora- *
čuna preuclari za vsak izdatek, se mu je !i mogoče izogniti aii nekvarno za društveni razvoj odložiti ali vsaj zmanjšati. Morebitni prebitek deni za rezervo za nepredvidene izdatke, ki se bodo prav gotovo tekom leta pojavili. Ni lahko sestavljati proračuna. Po mnenju pisca tega članka je proračun mnogo težje sestaviti nego bilanco. Pomni, da denar dela denar, a dolg dela dolg. in tega nikoli ne pozabi. Iz razumnega in pametnega gospodarstva nastane blagostanje, blagostanje jc pa irfočen steber, ki vzdržuje društvo v zadovoljstvu in napredku. V današnjih časih je zopet obveljal pregovor, da jc treba dinar obračati sedemkrat, preden se izda, kajti danes je dobil dinar na zunaj so-lidnejšo obliko, njegova kupna vrednost je zrasla in tako prihaja iz tega dejstva že samo po sebi smisel za previdno gospodarstvo.
Vsako društvo mora voditi knjige, to se pravi, v gotovem redu voditi zapisnike o dohodkih, izdatkih in o V3em imetju in njega izpremembah. Umevno je, da mora torej blagajnik že v lastnem interesu voditi knjige, kajti brez zapiskov bi se kmalu več ne spoznal v svojem poslovanju, niti ne bi mogel dajati odgovor za zaupani mu denar. Pomisliti je torej treba, da društvo prejema članarino, podpore, izposojevalnino iz knjižnice, dohodke iz raznih prireditev, obresti itd., na drugi strani pa troši zopet za nakup knjig, inventarja, dalje za upravo pisarne, za pisarniške potrebščine, poštne pristojbine, kurjavo in razsvetljavo, za časopise in revije itd. in zato je jasno, da je brez knjigovodstva evidenca o društvenem poslovanju popolnoma izključena. Smelo trdim, da je knjigovodstvo duša vsakega društva, brez katerega je obstoj popolnoma izključen. Nastane vprašanje, kako pa je voditi društveno knjigovodstvo? Predaleč bi zašel, če bi hotel na tem mestu razlagati posamezne sisteme knjigovodstva zato se moram omejiti le na priporočilo, kakšno knjigovodstvo je za dru-
štvo potrebno. Pri tej priliki nagla-šam, da se je pri izbiri blagajnika ozirati po možnosti na take osebe, ki so vešče knjigovodstva ali pa imajo vsaj nekoliko pojma o istem. Ni pa to neobhodno potrebno, ker so za blagajnika važnejši clrugi gori omenjeni predpogoji. Poglavitno je, d* ima blagajnik vpeljano tako knjigovodstvo, iz katerega se lahko vsak hip prepriča o stanju društvenega gospodarstva. Kdor pozna docela princip dvosfavnega knjigovodstva, temu priporočam, da uvede princip ameri-kanskega knjigovodstva, ki je prav za prav po?ebna forma knjigovodstva in radi enostavnosti ter praktičnosti zelo priljubljena in vpeljana pri društvih Forma amenkanskega knjigovodstva sloni na principu italijanskega knjigovodstva in kdor razume to, i-previdi. da je amrrjkansko knjigovodstvo mnogo enostavnejše in lažje. Seveda ponavljam, da je enostavnost in praktičnost amerikansksga knjigovodstva razumljiva le za one, ki poznajo sistem dvostavnega knjigovodstva, na katerem temelji dane.« ves moderni trgovski in društveni svet. Amerikanska forma dvostavega knjigovodstva jc namreč združitev vseh pomožnih knjig in vseh računov z glavno knjigo v eno samo knjigo, katero imenujemo amerikanskj žurnal ali, kakor jo imenujejo Nemci: »das Journal-Hauptbuch«. Prednost te forme knjigovodstva je, da ima blagajnik jako lep pregled čez vse račune in vfc svoje poslovanje. Vendar jc tako knjigovodstvo v svoji izvirni obliki priporočljivo le večjim društvom 7. večjim denarnim prometom, medtem ko bi manjšim društvom priporočal čisto enostavno blagajniško knjigo, kakršne, je založila naša Prosvetna zveza za včlanjena društva.
K temu še par besedi o zaključ- ■ nih računih: Kar je pri kmetu žetev in pri vinogradniku trgatev, to je pri društvu občni zbor ali letni obračun ali s trgovskim izrazom — bilanca. Če vinogradnik med letom ne obdeluje svojega vinograda, bo imel slabo
trgatev in če se blagajnik med društvenim letom ne pripravi na bilanco, bo imel koncem leta z njo križe in težave. Pripravljati se je treba celo leto. V ta namen se mora dan za dnem pravilno knjižiti in zaključevati žurnal, odnosno blagajniško knjigo, mesec za mesecem se morajo delati mesečni sklepi in enkrat med letom vsaj surovo bilanca. Zadnji dan društvenega leta je napraviti čisto bilanco, v kateri se morajo ujemati prejemki celega leta z gotovino v začetku leta na eni strani in z izdatki, z gotovino na koncu leta na drugi strani. Bilanca kaže, kadar je temeljito sestavljena, natančno in pravo premoženjsko društveno stanje ob koncu društvenega leta, za katero je sestavljena. Iz bilance se razvidi tudi razvoj društva in na podlagi bilance se dela proračun za bodoče. Bilanca igra torej v društvenem življenju izredno važno vlogo, kajti ona je merilo za društveni razvoj sploh, za delovanje odbora pa še posebno. Podatki bilance, ki dajejo odgovor za vsak posamezni dohodek in izdatek,
morajo biti jasni in razumljivi tudi knjigovodskemu nestrokovnjaku. Jasnost je prvi pogoj bilance, resničnost njen največji.
Blagajnikova dolžnost je, da napravi za občni zbor tudi proračun za bodoče leto. V okviru proračuna se potem gibljejo izdatki in dohodki. Njegova naloga je dalje, da vestno pobira članarino, treba pa je, da članarino tudi plača osrednji centrali en dinar na leto od člana. Skrbeti mora, da bo naročnina za liste in revije pravočasno poravnana. Skrben blagajnik bo znal tudi dobiti novih virov dohodkov. Za veliko noč, novo leto bo skušal dobiti od centrale poceni razglednice, da jih potem vnovči pri članstvu v korist društva. Vsak blagajnik naj ima blagajniško knjigo, katero naroči pri Prosvetni zvezi, kamor vknjiži vse dohodke in izdatke. Zgledno deluje tudi oni blagajnik, kateri vodi društveno čebelico, kamor shranjujejo člani svoje prihranke. Pod njegov delokrog namreč spada tudi vzgoja članstva k varčevanju.
Katoliška prosvetna organizacija
^ Franci)!
(Dalje.)
Zgodilo se je pa, da so se posamezni odseki iste škofije polagoma spoznali med seboj, iz teh prvih stikov so nastali stalni stiki, ki so se razvili naposled v neke vrste škofijske zveze ter se pri nekaterih panogah prosvetnega dela dvignili celo do državnih zvez. Prva grupacija se je izvršila v tako imenovanih studijskih krožkih (cercles d' e tu de s), ki spočetka niso bili nič drugega kakor majhen krožek fantov posebej in deklet posebej v farni patronaži, kjer so se resno obravnavala velika življenjska vprašanja. Studijskih krožkov pri nas nimamo. Pri nas so jih nadomestila
predavanja, ki pa niso isto, niti nimajo istega pomena, razen kadar izzovejo individualno debato vseh udeležencev. Studijski krožki, ki so spočetka bili brez pravih statutov, so se polagoma izoblikovali, in sicer v dveh smereh: izključno krščansko-vzgojno in v krščansko - socialno smer. Prva je zastopana v Association C a -th-olique de la Jeunesse Fran?aise (Zveza francoske katoliške mladine), kj ima svoje krožke po vseh večjih patronažah in si je stavila za nalogo, vzgajati kristjane, ki bodo neustrašeno pričali za svojo vero v katerikoli socialni poziciji in ki bodo svojo vero znali tudi raz-
umno braniti. Torej studijski krožek v pravem pomenu besede, ker apelira na vzgojo razuma in volje pri naraščajoči krščanski mladini. Navesti natančno število članov in okrožij bo težko mogoče, ker je vsa organizacija preveč elastična, da bi se dala ujeti v statistične okove. Najbolj resnično bo, če rečemo da šteje ta zveza francoske katoliške mladine toliko okrožij, kolikor je škofij in da se bo njeno članstvo vedno gibalo okrog 400.030 Za naše pojme se nam zdi število majhno. Mi radi govorimo o milijonih. Če pa pomislimo, da so ti 400.000 elita, potem pade važnost pekreta sama po sebi v oči.
Druga smer je bila predvsem socialna. Razvila se je v tako zvana socialna tajništva (Secreta-ri a t s s o c i a u x), ki so razpredena po vsej Franciji. Tudi ta tajništva so bila spočetka le močnejši studijski krožki, ki so si pa polagoma dali nalogo pomagati drugim šibkejšim studijskim krožkom. Socialna tajništva danes dajejo vse informacije socialnega značaja, razpošiljajo programe za studijske krožke, organizirajo socialne tedne, skrbijo za socialne referate po patronažah, razlagajo ljudstvu mehanizem socialne zakonodaje, da se ga more v polni meri posluževati. Teh socialnih sekretar i jatov je danes 64 v vsej Franciji. Vsako taj-
ništvo pa ima podtajništva v večjih središčih. Sotrudniki socialnih tajništev so v nižjih plasteh isti, katere najdemo pri zvezi francoske katoliške mladine.
Veliko pozneje (1898) se je začelo zbiranje vseh športnih odsekov katoliških patronaž. Na tem polju se je ustvarilo nekaj, kar je še najbolj podobno nemškemu pojmu organizacije, čeprav uživajo tudi tukaj posamezni odseki veliko avtonomijo. Kar jim je skupnega, je prav za prav edino le program za regionalne tekme in za veliko vsakoletno narodno tekmovanje. Kdor je bil na teh narodnih tekmah, ki se razvijejo v pestre svečanosti, bo potrdil, da je celo skupen narodni program za tekme omejen le na nekatere vaje in da je lepota narodnih tekem prav v raznobarvnosti in iznajdljivosti vsake posamezne športne skupine. Federation gymnastique et sportive des patronages de France (T e 1 o v a d. in športna zveza patronaž v Franciji) — to je namreč ime zveze, je razdeljena tudi v 62 regionalnih podzvez, ki se cepijo v več tisoč športnih o'dsekov (kolikor je patronaž) ter štejejo 275 tisoč članov. Njen cilj je športni in vzgojni, razvijati se morajo telesne in duševne sile mladine.
(Dalje.)
DROBIŽ
!z prosvetne
organizacije
Na Brezje!
Po vojni so postale naše Brezje naša osrednja božja pot, kamor prihajajo Slovenci iz dravske, savske doline in vsi oni, ki žive izven meja naše države. Lepi so romarski vlaki, ki pripeljejo na tisoče in tisoče vernikov iz zelenega štajerja, še lepši so oni, ki vsako leto pripeljejo naše rudarje bodisi iz daljne Nemčije, iz Francije, Belgije in Ho-landiie. '/elia slehernega Slovenca, ki biva
daleč od domovine je, da iakoj pri vstopu v svoje rodne kraje obišče in se pokloni Materi božji na Brezjah. Ni čuda, da bodo letos naše Brezje priča velike verske in kulturne manifestacije. 26. julija bodo prišli semkaj naši izseljenci iz daljne Amerike, da se zahvalijo za varstvo in pomoč, katere so bili deležni v daljnih pokrajinah. Ta dan bodo prihiteli verni Slovenci iz vseh delov naše države. Veselilo nas bo, ako bomo mogli pozdraviti tudi poleg amerikanskih Slovencev tudi one, ki bivajo izven meja naše države. Vsa prosvetna ,izobraževalna društva, vsi mladinski odseki in krožki, Marijine družbe, misijonski odbori vsi se bodo zbrali ta dan okrog prestola Matere božje na Brezjah, da
»kupno proslave 150() letnico odkar je bila Marija na cerkvenem zbor« v Efesu proglašena za Mater božjo. S to marijansko proslavo pa bo združena tudi proslava misijonarja Friderika Barage, našega bodočega svetnika.
Že danes (»podarjamo v Društven iku vse člane in članice verskih in prosvetnih organizacij, kakor tudi vse čitatelje »Domoljubu na to našo največjo letošnjo proslav o.
Poni vir na vožnja ob priliki proslave 1500 letnice efeškega koncila in Baragovega dneva na Brezjah, ki bo 26. julija je" dovoljena, in sicer velja ta ugodnost za vse vlake in vse razrede za proge dravske banovino in to od 23. do 29. julija. Izkaznice se naročajo v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. in stanejo po 5 Din. Najbolje ako se zglasijo udeleženci in vsi oni, ki nameravajo la dan pohiteti na Brezje pri domačemu župiiemu uradu, kalen ho radevo-Ije preskrbel izkaznice.
Občin zbor SKSZ na Koroškem se je vršil 21. t, ni. v Celovcu. Tiho in skromno vršijo izobraževalna društva na Koroškem svojo l;u II urno nalogo. Vse pa združuje osrednja matica v Celovcu. Ob priliki občnega zbora se je vršila proslava enciklike Rertim novaruiri. Debata, ki je sledila predavanju je pokazala, da se bo treba tudi na Koroškem pobrigati za delavstvo. Slovenski delavec, se giblje in živi v ozračju avstrijske socialne demokracije, z.ato ni čuda ako prihajajo Marksovi nazori tudi v slovenske> delavske vrste.
Gospodinjski tečaji, katere prireja SKSZ imajo jako lepe uspehe. Pravtako tudi II-turgicno gibanje, katero oznanjuje versko pomlad karantanskih Slovencev.
Zadnji njihov obisk v Ljubljani, Celju in Mariboru, ko so člani Izobraževalnega društva iz Roža tako mojstersko nastopili na deskah mestnega gledališča dovolj jasno priča s kako vnemo vprizarjajo društva dramatične predstave. Igre kakor Miklova Zala, Divji lovec, Veriga, Stari in mladi so pač najbolj priljubljene, ker v teli igrah vidi tudi koroški Slovenec, to je ljubezen do je na občnem zboru bila izražena iskrena prošnja in želja, dajte nam dobrih narodnih iger, katerih vsebina naj bo vzeta iz. preprostega kmetskega in delavskega življenja, prepojena naj bo z onimi ideali, katere čuva tudi koroški Slovenec lo j, ljubezen do grude, do domovine, do naroda in do Bog«.
670 Korošcev je priromalo na binkostni ponedeljek, 25. maja na Brezje.' Ob tej priliki jili je počastil ludi naš cerkveni vladika knezoškof dr. Rožnian njihov rojak. Brez-dvomu so našli v svetišču naše Čenstohove notranjega leka za svoje življenje.
Ako hočeš kcga poznati, tedaj mu daj obl?"*
iz radijskega zvočnika
Ogrska ima sedaj nekako tristo tisoč radijskih abenftntov. t»> se prAvi. da se je v zadnjih letih njih število (hitrojita Kadi tega nameravajo letos zgraditi dve vmesni 10 k* postaji za zapadno in severno Ogrsko, za leto 1932 pa Imajo v načrtu gradnjo t»V kw [lOStuje V liudimpešli.
Kadijska industrija je po izjavi .Vt. A Arnolda, direktorja ameriške Hroadcastiti^ Company ena izmed tistih redkih industrij skih panog, ki ji gospodarska kriza ni prišla do živega. Vrednost v zadnjih letih prodanih znaša namreč tri in pol miljarde dolarjev, točasno zaposluje 3500 ameriških radijskih tovarn več kot pol milijona delavcev in na-stavljancev.
Nemci na «'eUoslovaškem so na vprašanje radijskega kluba Dur sporočili, katere postaje najraje poslušajo. Pokazala ne je sledeča preglednica v odstotkih: Konigsvvuster-hausen 80, Dunaj 70, Langenberg 45. Gradec 75, Gieiwitz 50, Rim-Milan 40, Toulouse 30, Franklurt 25, Hamburg 24. I)*veotry, Stockliulm, Kžhi 22, Proga 20, Moravska Ostrava 18, Košice 3. Zdi se nam, da so številke glede čeških postaj tendenčno prenizke. Kolik odstotek jih je omenjalo Ljubljano, ni razvidno iz poročila.
Sleicki radijski svet se je odločil, da bo prihodnje leto gojil v svojem programu zlasti tisia literarna in muzikana dela. ki pričajo o narodni zgodovini, o življenju med narodom, popisujejo domače kraje, šege in navade. Za novo smer v programu so »r tamkajšnji kulturni delavci zelo zavzeli in so jo izredno veseli.
Italijani obetajo, da bodo v novem letu s svojim radijem kulturno kar zajeli celo Evropo. Ustvarili M> dva močna radijska kroga in ju programsko in lehnično koncentrirali: Prvi je bil Rim-Neapelj, drugi pa lienova-Milan-Turin. Skušali bodo pridobiti za sodelovanje pri programu vse pomembnejše umetnike in kulturne delavce, tudi za •znanstvenike s slovesom se bodo zanimali. V stik slopajo z vsemi pomembnejšimi operami in koncertnimi dvoranami. Njihovi načrti pa da bedo spopolnjeni šele po urediUi palennske in tržaške postaje. Tudi v Flo-renci z njenim bogatim življenjem in visokim znanstvenim in umetniškim nivojem ču-lijo, da jim manjka oddajne postaje ter si jo bodo skušali zgraditi. Ako bodo Italijani izvedli vse le načrte, bo njihov radio res postal eden boljših v Evropi.
Angleška British Broadcasting-Corpora-(ioo si zelo' prizadeva, da bi organizirala najboljši radijski orkester, kar jih je tia svetu. Uporabila ga bo v svoji oddajni postaji v Londonu. Že sedaj šteje ta orkester 114 članov, ki prejemajo letno skoraj 28 milijonov dinarjev plače.