TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo in obrt. ^
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za ^ leta 90 Din, za a/4 leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2$.
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953,
r' LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	12.	februarja	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	19.
Ing. Milan Šuklje:
O gospodarskih legitimacijah.
ii.
Vzunaj po Evropi so sprejeli vest o zgodovinskem preokretu od 6. januarja 1929 z vidnim zadovoljstvom in razumno simpatijo. Samo v onih sferah, v katerih prevladujejo ekstremni destruktivni nauki, se je oglašala neprijazna kritika. Vse slovensko ljudstvo pa je pozdravilo mogočni kraljevi manifest z živahnim, iskrenim navdušenjem. Naveličalo se je bilo strankarskih bojev in neplodne bojevitosti profesionalnih politikov, ki so v desetih letih spravili naše narodno gospodarstvo na rob prepada in v skrajno nevarnost državno in narodno edinstvo. Ljudstvo je bilo že dolgo čutilo, da mora biti konec tem strankarskim bojem in konec nasilni uplivnosti političnih strank in njihovih protagonistov. Spoznalo je bilo tudi visoke vrline narodne vojske, ki je ostala čista in silna, ščit in meč uje-dinjene domovine. Zato so bili vsi dobri ljudje zadovoljni, ko je modra odločitev vladarja postavila na čelo kraljeve vlade generala naše vojske.
Vendar je razumljivo, da se niso mogli znajti v novi položaj profesionalni političarji, ki so se še nedavno solnčili v samosvestni gloriji. Razumljivo je tudi, da si užaljeni "ospoaje v nenadni osamelosti želijo sočustva in zavezništva. Opasno in po našem mnenju nedopustno pa je, da iščejo zavezništva na skrajni levici, pri pristaših Karla Marksa in njegovih še ekstremnejših naslednikov. Dejstvo je namreč, da se je z izvestne strani neposredno po 6. januarju t. 1. pričela agitacija z izmišljenimi vestmi, kako da se namerava odpraviti soci-jalne zakone in vzeti delavstvu pridobljene pravice. Posebno očito se izraža taka tendenca v uvodnem članku, ki smo ga dne 1. februarja t. 1. čitali v nekem ljubljanskem dnevniku pod naslovom »Protidržavno delo«. Z neverjetno drznostjo se tam podtika slovenskim gospodarskim organizacijam, da hočejo izpodkopati sedanjo vlado in njeno avtoriteto s tem, da jo ljudstvu prikažejo kot politično in so-cijalno reakcijonarno. Tako pisanje stvarno ne pomeni ničesar drugega kot indirektno, zato vendar učinkovito podpiranje boljševiziranja mas. S takim pisanjem se vznemirja delovno ljudstvo, se mu jemlje zaupanje v sedanjo vladavino in širi sovražno razpoloženje. Na srečo smemo biti prepričani, da nihče ne verjame tem ovadbam in zlasti ne industrijsko delavstvo, ki se dobro zaveda, da ravno industrija hoče in potrebuje dobre, pravične socijalne zakonodaje. Zdelo se je pa potrebno, da se to sistematično podtikanje reakcionarnih namenov enkrat Drikaže v pravi luči.
Dočim se je vsa ta leta z ene politične strani do ogabnosti delovalo proti cerkvi in proti verskim čutom slovenskega ljudstva, je zopet druga stran dosledno pobijala gospodarski napredek dežele. V tem pogledu je bil posebno značilen predlog proračuna mariborske oblasti za leto 1929, ki je jasno kazal nepremišljeno sovražnost napram vsem gospodarskim slojem razen kmetijstva. Le v enem geslu sta se bili našli obe strani, v iskreni zahtevi: proč z nevtralci! Mi pa smo mnenja, da naša mala in prilično revna dežela ne more nositi
bremena takih strankarskih bojev, in skrajni čas je, da se spametujejo vsi, ki hočejo dobro narodu in državi. Predvsem pa morajo v stvareh javne uprave priti do besede in veljave gospodarski sloji.
Če je za to še potreben dokaz, nam je ta podan v načrtu ljubljanskega občinskega proračuna za leto 1929, ki je bil na mestnem magistratu razgrnjen dne 1. februarja t. 1. Naša javnost ni bila zadostno opozorjena na ta proračun, ki v istini zasluži označbo »famoznega«. Vsi vemo, da se nahaja gospodarstvo mesta Ljubljane v de-solatnem stanju, da so občinske davščine previsoke, da občina prodaja vodo, plin in elektriko po daleko pretiranih cenah in da se ljubljanski zmaj zvija pod težo mestnih dolgov. Novo razgrnjeni proračun je v potrebščinah napram lanskemu povečan za 15 milijonov dinarjev, to je za 22% (!). Ce se udejstvi ta načrt proračuna, mora občina tekom letošnjega leta najeti za kritje izkazanih potrebščin na novih posojilih okroglo 34 milijonov dinarjev. Ta nova posojila bodo tem dražja, ker je občina že visoko zadolžena in ker očividno občinske potrebščine presegajo davčno moč prebivalstva. Zato se mora v občinsko gospodarstvo uvesti preudarna štedljivost in se morajo odložiti vsi nerentabilni izdatki, ki niso nujno potrebni. Navedeni deficit v mestnem
O gospodarskih legitimacijah.
Na uvodni članak g. Ing. Milana Šuklje pod gornjim naslovom molim Vas, da po zakonu o štampi na istom uvodnem mjestu donesete ovaj
ispravak.
Nije moja krivnja, da lica odgovorna za slom Slovenske banke nisu pozvana na odgovornost, več je nasuprot istina, da sam u koliko je u mojoj moči bilo, učinio sve, da to učinjeno bude.
Nije istina i odlučno posvjedujem, da bi se likvidiranje preostale mase Slavenske banke vršilo škandaloznim načinom na račun prevarenih vjerov-nika.
Istina je nasuprot, da je meni za-jedno sa vjerovničkim odborom uspje-lo, da u ovako kratko vrijeme realiziramo najznatniji dio stečajne mase, tako, da se več danas može računati sa posvemašnjom likvidacijom ovako glomaznog, kod još nezapamčenog stečaja. — Rad moj i vjerovničkog odbora stoji pod strogom kontrolom nadležnih vlasti, jer svaki zaključak naš biva prema propisima preopčen kr. sudbenom kao stečajnom sudu, te se niti jedan ne provadja, dok ga sud na znanje ne primi. Uz to je svakom Verovniku slobodno uvijek i u svako doba zatražiti i moliti točan uvid u poslovanje stečajne uprave.
Mora se znati, da su članovi vjerovničkog odbora pouzdanici vjerovnika i tim več kao takovi su zvani i dužni, da sve čine samo u interesu stečajne mase, a tim i vjerovnika.
Ovakovim nepromišljenim izjavam i samovoljnim objedjivanjem današnje stečajne uprave samo se škodi intere-sima vjerovnika, a to sigurno ne bi smjela biti svrha dobro mislečeg pri-vrednika i patriote.
U Zagrebu, dne 9. februara 1929. Ivica Kovačevič, advokat i stečajni upravitelj Slavenske banke d. d.
proračunu bi bil še znatno večji, da se ni povečalo redno pokritje s povišanjem dosedanjih občinskih davščin in z uvedbo neke nove davščine na uvoz luksuznih predmetov. Slednjo davščino so magistratni gospodje izkopali iz povojnega arhiva in vstavili v proračun kar sumarno kot neko vabo, kot nekak strelovod za nasprotno kritiko. Žal pa so enako sumarno vnešeni tudi poviški iz dosedanjih oblastnih davščin. Postavila se je višja vsota za mestne uvoznine, ki se naj doseže s povišanjem tarife. Donos občinskih doklad na direktne državne davke je sumarno povišan na prilično dvojen iznos, brez navedbe odmerne podlage ali odstotne odmere. Kakor vse avtonomne doklade na direktne državne davke, tako se smejo tudi občinske doklade za leto 1929 računati le na osnovi predpisov po davčnih zakonih, ki so veljali do leta 1928, nikakor pa ne po novem zakonu o državnih neposrednih davkih. Tedaj je povišek donosa teh občinskih doklad na dvojno izmero iluzoren.
Morda zadostujejo te kratke navedbe za karakterizacijo duha, ki upravlja največjo občino v Sloveniji. Zadostuje pa tudi dokaz, da morajo priti v ljubljansko občinsko upravo zastopniki gospodarskih slojev, da tam uvedejo pametno gospodarstvo, red in solidnost.
ZA VZDRŽEVANJE CEST.
Gradbeni minister je izxial sledečo na-redbo, ki je bila dostavljena vsem našim gradbenim direkcijam: »Iz predloženih poročil gradbenih direkcij o določitvi in pobiranju zneskov za prekomerno porabo cest sem izvidel, da se vsled malomarnega izvajanja zakonitih določb njih namen ne doseže. Osebe, kd posamezne ceste posebno močno uporabljajo, naj s posebnimi doneski — poleg proračunsko določene vsote — nudijo možnost, da se ohranijo ceste v stanju, za vse državljane uporabnem. Zato naj vse gradbene direkcije pod osebnim jamstvom direktorja zahtevajo od vseh gradbenih sekcij striktno izpolnjevanje določb § 223 finančnega zakona za leto 1928/29. Vsi tozadevni odloki naj se obravnavajo kot zelo nujni in naj se takoj rešijo. Vsaka malomarnost v izvedbi gornjih določb se bo strogo kaznovala.«
EKSPORTNO KREDITNO ZAVAROVANJE V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Napravili so načrt zakona o skladu za gori namenjeni namen. V načrtu se predlaga ustanovitev sklada pri trgovskem ministrstvu, iz katerega naj se krijejo zgube, ki jih imajo češkoslovaški eksporterji vsled neiztirljivosti svojih zahtev. Temeljna glavnica naj znaša 25 milijonov Kč, M naj bi jih dala država. Sklad bi upravljali ministrstvi financ in trgovine. Določijo se letni prispevki itd.
TRGOVSKA BILANCA BOLGARIJE.
Trgovska bilanca Bolgarije v preteklem letu je zelo pasivna. Deloma pripisujejo pasivnost veliki suši in katastrofalnemu potresu, ki je škodoval vsemu južnemu delu Bolgarije. Izvoz lanskega leta je znašal 6379 milijonov levov, uvoz pa 7192 milijonov, deficit torej 813 milijonov levov. Leta 1927 je bila trgovska bilanca za 511 milijonov levov aktivna.
UVELJAVLJENJE NOVE LOKALNE IN LUŠKE TARIFE.
V prihodnjem »Trgovskem listu« priobčimo novo lokalno in luško tarifo, ki stopi v Teljaro 1. marca t. I., na kar opozarjamo vse, slasti naše izvoznike!
Prometne potrebe Slo- * venije.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je predložila prometnemu ministru dr. A. Korošcu obsežno spomenico o najnujnejših potrebah železniškega prometa v Sloveniji. Spomenica obsega 11 točk, ki se tičejo deloma gradbenih potreb, deW ma administrativnih reform, končno-tudi vprašanja modernizacije prometa in omogočenja stalnega sodelovanja gospodarskih krogov z železnilk* upravo.
Med gradbenimi potrebami omenja spomenica v prvi vrsti gradbo drugega tira na progi Zidani most—Zagreb-Spomenica ugotavlja, da so bili načrti za zgradbo drugega tira že v toku. minule jeseni predloženi gradbenemu oddelku Generalne direkcije državnih železnic. Gradba bi se dala izvesti-v treh etapah in sicer kot prva etapa' del od Zidanega mosta do Sevniee, kjer je doljnji ustroj že pripravljen in je treba samo prepuste podaljšati wr drugi tir, izvršiti nasipanje gramoza* položiti pragove in montirati tračnice:. Zgradba tega dela, ki bi se dal izvršiti z relativno majhnimi finančnimi stroški, bi že pomenila znatno razbremenitev za železniški promet.
V drugi etapi naj bi se po mišljenju zbornice zgradil drugi tir na progi Zagreb—Zaprešič, katero pčažira zagorska železnica in ki je vsled tega sedaj prometno najbolj preobremenjena ter povzroča velike zakasnitve skoro vseh vlakov.
Kot zadnja etapa pa bi se ogradil del Sevnica—Zaprešič.
Gradba drugega tira na progi Zidani most—Zagreb je po dovršitvi-drugega tira med Novsko in Zemanom, kakor tudi po dograditvi preroi-kalnega tovornega kolodvora v Zagrebu nujno potrebna, ker broto-tonaža našega prometa v smeri med zapadom in vzhodom države stalno narašča in vse dosedanje razširjenje in pomnoži tov postaj in izogibališč nevzdržnega položaja na tej progi ne more izpre-meniti. Od lokalne železnice Grobelno—Krapina, ki bo letos otvorjena, ni pričakovati kake bistvene razbremenitve, ker bo proga v glavnem služila le lokalnim interesom in za tranzitni promet v večjem obsegu normalno ne prihaja v poštev. Sedaj vozi na progi Zidani most — Zaprešič deset brzovlakov, devet potniških vlakov-in dvajset rednih tovornih vlakov,, torej skupaj 39, brez izrednih vlakov, ki jih je vsak dan večje število, in dosega tako kapaciteto proge. Na progi Zaprešič—Zagreb pa pride k temu se osem mešanih in šest tovornih vlakov^, tako da je proga absolutno preobremenjena in je remedura nujno por-trebna.
Gradba prometnega trikota v Zidanem mostu.
Nadalje izraža v spomenici zbornica prometnemu ministru zahvalo, da je pospešil razpis gradbenih del za zgradbo novega mosta preko Savinje za direkten promet med Radečami ip Zidanim mostom. Ker pa je v tekočem proračunu za to svrho predvidena samo pričetna kvota 3 milijone dinarjev,, ffa prosi zbornica, da zasignra v prihodnjem proračunu za leto 1929/30-' nadaljnji kredit v enaki viSini 3 mill^ jonov dinarjev, da bi se mogla dela*, ki bodo spomladi pričeta, poleti uspešno in v polnem obsegu nadaljevati.
Tretja točka spomenice govori o potrebi modernizacije železniškega prometa v Sloveniji.
Razvoj potniškega prometa v Sloveniji pokazuje potrebo pogostejših zvez na kratke razdalje v ljubljanski in mariborski okolici, kakor tudi zvez z letovišči in zdravilišči. Konkurenca autobusnega prometa se na mnogih progah javlja v občutni meri in je vsled tega potrebno, da se vozni red *a bližnji promet preuredi na ta način, da bi se namesto parne trakcije upeljala motorna vozila s priklopniki, kakor so že leta upeljana v raznih inozemskih državah in ki so bila tudi pri nas na progah subotiške direkcije med Subotico in Horgošom praktično preizkušena. Na ta način bi potniški promet dobil nove prožnosti in prilagodljivosti, ki bi brezdvoma ugodno vplivale na nadaljnji porast potniške frekvence. Spomenica opozarja ministra, da'je ljubljanska železniška direkcija to vprašanje proučila in je že lani predložila Generalni direkciji podroben načrt glede uvedbe motornih vlakov na progah v Sloveniji. Pripominja, da se je o tem razpravljalo na - zadnji voznoredni konferenci pri Ge-
• neralni direkciji dne 17. januarja t. 1. v Beogradu in so vse zbornice zahtevale uvedbo teh vozil. Zato zbornica naproša ministra, da omogoči uvedbo motornih voz tudi na železniških progah ljubljanske direkcije v predlaganem zmislu.
Nadaljnji predlog govori o potrebi ‘ sodelovanja gospodarskih predstav-
* nikov z železniško upravo in zahteva ' imenovanje članov posvetovalnega odbora pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Spomenica opozarja, da se imajo v zmislu določb uredbe o organizaciji ' ministrstva saobračaja in saobračajne .službe § 27, točka 57, ter naredbe Generalne direkcije državnih železnic e dne 18. aprila br. 24863 pri oblastnih železniških direkcijah osnovati posvetovalni odbori, katerih naloga je, da podpirajo oblastne direkcije v njihovem delovanju, da bi se v čim-večji meri moglo zadostiti potrebam trgovine, industrije, obrta in zadružništva na njihovem področju. Zbornica je v zmislu poziva Generalne direkcije državnih železnic predložila . Direkciji državnih železnic v Ljublja-’ ni seznam kandidatov za posvetovalni odbor z dopisom z dne 5. decembra 1928, št. 15558. Ker pa do danes po preteku dveh mesecev ta odbor ni bil imenovan, prosi zbornica ministra, da izvoli imenovati predlagani odbor, da bi čimprej pričel s svojim koristnim delom in se tako aktiviralo praktično sodelovanje med zastopniki trgovine, obrti in iudnstrije v Sloveniji ter predstavniki Železniške uprave, ki bo za obe strani brezdvomno največje koristi.
Posebno poglavje spomenice je posvečeno vprašanju moderno opreme železniških postaj.
Zbornica je ugotovila, da pretežen del železniških postaj na področju ljubljanske železniške direkcije še ni opremljen s telefonskimi naročniškimi postajami za krajevni telefonski promet, niti nima upeljane električne razsvetljave v postajnem poslopju in napravah,, dasi vodi pri mnogih krajevni električni vod tik mimo postajnega poslopja. Instalacija telefonskih postaj za krajevni odnosno medkrajevni telefonski promet in priključitev postajnih nradov na krajevno telefonsko omrežje je izredno važnega pomena posebno v krajih, kjer je mesto od postaje zelo oddaljeno, kakor je na primer Celje, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Laško, Metlika, Rogatec, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Škofja' Loka, Trbovlje, Zagorje itd., itd. V teh krajih pomanjkanje telefonske zveze otežuje promet ne samo interesentom, marveč tudi železniški upravi sami, ki bi lahko znaten del strank telefoničnim potom obvestila o prispelih pošiljatvah, dostavljenih vagonih itd. Kakor se je zbornica informirala pri poštni upravi, je poštha direkcija pripravljena, da brezplačno instalira na železniških postajah telefonske postaje, vendar je ljubljanska direkcija svoječasno tozadevni zbornični predlog brez stvarnega razloga odklonila. Zbornica ugotavlja, da priključitev železniških postaj na krajevno telefonsko omrežje, kakor
je že izvršena v Ljubljani in Mariboru, Bledu, Bohinjski Bistrici, Brežicah, Jesenicah, Logatcu, Kranju, Lescah, Ljutomeru, Dravograd - Meži, Murski Soboti, Novem mestu, Ormožu, Prevaljah, Ptuju, Rakeku, Rogaški Slatini, Središču, Zidanem mostu itd., ne povzroča nikake nemogoče ali nedopustne obremenitve za postajno osobje, marveč mu v mnogem oziru celo olajšuje poslovanje, za potujoče občinstvo in za gospodarske kroge pa je brezdvomno važne koristi.
Zato prosi zbornica, da se izda ljubljanski direkciji nalog, da stopi.v stik s poštno upravo, da se vse železniške postaje, v območju katerih obstojajo krajevne poštno - telefonske centrale, priključijo potom telefonskih postaj na krajevna omrežja.
(Konec prihodnjič.)
Zvišanje angleške obrestne mere.
Angleška banka je zvišala obrestno mero od 4Vk % na 5Mi %. Mera 4] w je bila v veljavi od 21. aprila 1927. — Odkar je newyorška zvezna rezervna banka svojo obrestno mero dvakrat po vrsti zvišala, smo zopet in zopet brali, da ji bo morala slediti tudi Angleška banka, koje obrestna mera je bila že skoraj dve leti nespremenjeno enaka. Guverner banke, Norman, je pa zvišanje vedno odlašal, da prihrani ogroženi angleški industriji breme večjih obresti. Celo ko je pričelo gibanje zlata z obratno smerjo in je pričel denar, ki je več let tekel iz Amerike v Evropo, teči nazaj, je ostala angleška obrestna mera nespremenjena. Več mesecev že so pričakovali od vsakega četrtka — ob četrtkih ima Angleška banka seje — zvišano mero, a zmeraj in zmeraj smo brali isto stereotipno poročilo. Angleška banka je pustila obrestno mero nespremenjeno. Težki položaj angleške industrije je tehtal več kot odtok zlata. Tedaj je pa nastopila Amerika kot posebno močen kupec zlata in zaloga Angleške banke je padla pod 150 milijonov funtov, kojo vsoto smatrajo kot minimalno kritje sedanjega obtoka bankov-
cev. Da se stvar razjasni je odpotoval Norman v Ameriko, da se pogovori tam o položaju in o posledicah, ki bi nastale vsled kooperacije novčnih bank. Nato je sledilo zvišanje obrestne mere.
V zvezi s tem zvišanjem in z grožnjo ameriškega urada zveznih bank glede ukrepov proti špekulaciji potom omejitve kreditov je prišlo na •newyorški borzi do velikega padca delniških tečajev, ki niso prav nič zaostali za padcem v decembru. V enem samem dnevu je znašala tečajna zguba ca 1 milijardo dolarjev. V svrho ščitenja tečajev je kupila hausse - stranka ca en milijon delnic na en mah. A ves napor je bil zastonj, ker so se hoteli mali delničarji znebiti svojih listin za vsako ceno, ki se jim je nudila. Za primer mrzlično-sti naj nam bo dejstvo, da je 6. februar v prvih dveh borznih urah menjalo 2,500.000 delnic svoje lastnike. Pozneje se je panika še povečala, zlasti še, ko se je raznesel glas, da bo zvezna rezervna banka obrestno mero zvišala. To se sicer ni zgodilo, a padec delnic je nadaljeval svojo katastrofalno pot. Končno pride seveda pomirjenje.
ŠVEDSKO POSOJILO IN FINANCIRANJE AGRARNE REFORME NA OGRSKEM.
Na podlagi neke naredbe glede ogrske agrarne reforme bi se moral izplačati sedaj prvi del švedskega posojila v ta namen. Razlaščeni posestniki pa po večini z določeno odškodninsko vsoto niso zadovoljni in nočejo sprejeti ponujanega jim prvega deleža. Torej mora zavod, ki financira agrarno reformo, od 1. januarja dalje na razpolago mu stoječi znesek 12 milijonov dolarjev drugače uporabiti. Zato so poslali ta denar deloma v inozemstvo, deloma so ga pa izdali na budimpeškem denarnem trgu v obliki dnevnega denarja. Sedaj se vršijo pogajanja, kako bi se dala ta vsota z daljšo vezavo na razpolago budimpeškim bankam. Torej je še včasih težko denarja se znebiti.
princip, ki velja v vseh naprednih državah, to je, da se vsi stavbni obrti smatrajo za eno samo celoto, a da se za vsak posamezni od njih zahteva posebno strokovno sposobnost. Potemtakem more stavbne obrte izvrševati vsak, kdor dokaže po predpisih zakona strokovno sposobnost, ki obstoji v teoretični in praktični izobrazbi, medtem ko je vsak drugi od tega izključen. Ta princip je strogo izveden tudi v avstrijskem zakonu z dne 26. decembra 1893. Glede te države smemo sicer s političnega stališča reči vse mogoče, toda s stališča naprednosti in
— kakor se to imenuje — z višine evropske velevlasti, nimamo ugovora. Ta zakon velja še danes kot moderen in izpopolnjen po potrebah časa še v Nemški Avstriji, a tudi češka republika ni našla za potrebno, da ga izpopolni ali izpremeni z drugim, zato smatramo, da bi mogel tudi naš novi zakon popolnoma osvojiti določila avstrijskega. Istega principa se drži v Hrvatski in Slavoniji zak. člen XVII. 1884 bivšega skupnega ogrsko-hrvat-skega sabora, odnosno banska nared-ba od 20. septembra 1884, odnosno 22. decembra 1886 broj 21.620 ex 1885, kakor tudi v Vojvodini, kjer normira ta ministrska naredba štev. 46.188 ex 1884, medtem ko se v Bosni in Hercegovini na podlagi naredbe bivše deželne vlade za B. H. od 24. marca 1907 št. 1.600 odnosno 16.531 uporablja avstrijski zakon.
Po našem mnenju bi se moralo popolnoma opustiti dosedanjo prakso, ki se je pri nas vsilila in ki so ji bile povod samo stavbne razmere v Srbiji, pri čemer je treba imeti pred očmi, da inženerji in arhitekti niso sami in izključni nositelji stavbarstva, ampak da to stroko predstavljajo posebni strokovnjaki, ki so se teoretično in praktično usposobili za to, to je stavbni in zidarski mojstri. Vse visoke gradbe v večjih mestih in nekatere tudi v manjših, morajo spadati pod kompetenco stavbnika, a v manjših mestih tudi zidarskega mojstra, a tn-ženerji in arhitekti se naj bi smeli ba-viti s tem samo za primer, da zadostijo predpisom zakona o stavbnih obrtih, ki naj, upoštevajoč njih akademsko izobrazbo, zahteva od njih samo primemo prakso, medtem ko se naj od drugih kandidatov zahteva dolgoletna praksa in odgovarjajoči strokovni izpit. Ta načela nikakor ne tangirajo pravice inženerjev in arhitektov, ker karkoli se oni učijo glede visokih stavb, mora vedeti tudi vsak drugi stavbnik, a deloma tudi zidarski mojster, in kako more tedaj priti do tega, da se dš inženjerjem privilegiran položaj, da, skoro monopol glede stavbarstva.
Naše stališče je, da glede izvršbe visokih stavb katerekoli vrste mora odločati na prvem mestu praksa, a potem teorija, toda vedno eno skupaj z drugim. To stališče je upravičene zlasti z ozirom na prakso, ki dokazuje, da je bilo sposobnih stavbnikov tudi tedaj, ko ni bilo inženerjev.
To M bila načela, katerih bi se moralo držati pri sestavi novega zakona o stavbnih obrtih in se zato prosi zbornico, da to stališče zastopa na kompetentnih mestih in da dfi — ke dobi projekt novega zakona — zadrugi mogočnost, da se k zakonu izjavi in predloži svoje eventuelne pripombe v svrho pravilne rešitve zadeve.
— Predsednik: Pijevifc s. r.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Za IX. Ljubljanski mednarodni vaorčni
velesejem, ki se vrši od 30. maja do 9. junija 1929, je uprava velesejma že ra»-poslala interesentom prijavnice za udeležbo v izpolnitev, če kdo izmed interesentov tiskovine ne bi bil dobil dostavljene, naj jo takoj zahteva od urada velesejma v Ljubljani.
Razstava britanske industrije v Londonu in Birminghamu se vrši od 18. februarja do 1. marca t. 1. Posetniki razstave dobijo pri konzulatu Vel. Britanije v Zagrebu potniški vizum brezplačno.
Mednarodni semenj v Frankfurtu se vrši od 14. do 17. aprila 1929. Cena za prostore znaša 15 mark za m*.
X. Trgovinski velesemenj v Bruslja se vrši od 19. do 24. aprila 1929.
Potreba izednačenja zakona o stavbnih obrtih.
Stavbni obrtniki v Splitu so poslali tamkajšnji zbornici sledečo pred-stavko:	!
Po časopisnih vesteh izgleda, da se vprašanje izednačenja obrtne zakonodaje približuje h koncu in bi se na ta način morali izednačiti vsi zakoni, ki veljajo v tem pogledu na raznih področjih naše države.
V tem oziru nam je čast opozoriti tudi na ureditev, odnosno izednačenje zakonodaje o stavbnih obrtih in to v tem zmislu, da bi se vprašanje stavbnih obrtnikov ne bi smelo rešiti s splošnim zakonom o obrtih, razun če se za gradbene obrte reservira v novem zakonu posebno poglavje. Za to govori dejstvo, da so stavbni obrti, dasi spadajo tudi oni med obrte, vendar obrti svoje vrste z ozirom na značaj posla in potrebne strokovne usposobljenosti. Ta princip je veljal tudi v bivši Avstro-Ogrski in tudi še danes velja to načelo v vseh naprednih državah.
Pri nas se je tudi skušalo v zadnjem času izednačiti zakonodajstvo za stavbne obrte, toda samo deloma, in smo na ta način in to v zmislu pooblastila člena 119. fin. zakona za leto 1924/25 dobili začasno uredbo o pooblaščenih inženerjih in arhitektih od 8. oktobra 1924, ki more služiti za šolski primer, da se ne smejo na »lahko roko« reševati vprašanja, ki globoko segajo v interese ne samo ene kategorije ljudi, ampak tudi celega naroda, a poleg tega je omenjena uredba tudi pokazala, z ozirom na razne reperkusije, ki jih je izzvala, da zakone morejo in smejo sestavljati samo osebe s potrebno pravno izobrazbo, a ne strokovnjaki, zlasti ne, če pripadajo enemu stanu, kojemu se namerava dati privilegiran položaj.
Ker se smatrajo pri nas inženerji in arhitekti 'kot edini, ki so poklicani, da rešujejo vsa vprašanja, ki se tičejo stavbnih strok, pa najsibodo ta tudi strogo pravnega značaja, je inžener-
ska zbornica v Beogradu predložila ministrstvu gradb tudi »predlog uredbe o ureditvi stavbnega obrta v kraljevini SHS«, ki bi moral po členu 217. fin. zak. za leto 1927/28 dobiti zakonsko moč. Ne samo, da dokazuje ta uredba popolno ncpoznanje zakonskih predpisov, na temelju katerih so razni obrtniki v posameznih pokrajinah dosegli svoje pravice, ampak — poleg očite pristranosti na korist inženerjev in arhitektov — dokazuje tudi očito nerazumevanje in diletantizem v vprašanjih stavbarstva, kot posebne stroke narodnega gospodarstva. Mi se nočemo spuščati v podrobno analizo določil te uredbe, ker ni k sreči postala zakon, toda ob tej priliki moramo podčrtati dve važni okol-nosti, ki kažejo s kako ležernostjo, nerazumevanjem in pristranostjo se skušajo pri nas rešiti tako važna vprašanja, kakor je pač ureditev stavbnih obrtov. Kakor uredbo o pooblaščenih civilnih inženerjih in arhitektih, ki je postala na žalost zakon, tako tudi ono drugo uredbo je izdal, odnosno bi moral izdati ministrski svet in to edino in izključno v sporazumu z ministrstvom gradb. — Samo minister gradb je tedaj kompetenten za rešitev vprašanja stavbnih obrtov, dasi gre to ministrstvo v tako važnih vprašanjih mimo ministrstva trgovine in industrije, ki bi bilo v prvi vrsti pozvano, da odloča 0 teh poslih. Kot drugo dejstvo se mora podčrtati, da sta obe uredbi sestavljeni od inženerjev, ki morajo biti sicer dobri strokovnjaki, toda nikdar dobri in pri tem tudi nepristranski pravniki, ki bi bili v stanu izdelati zakonski projekt, ne samo v soglasju z obstoječimi zakonskimi predpisi, ampak tudi v skladu s splošnimi pravnimi načeli in v zmislu pravega stanja stvari.
Vse to smo podčrtali, da pokažemo, kako se je pri nas delalo, toda sedaj k stvari. Z uvedbo novega zakona o stavbnih obrtih se moramo obrniti na
Trajen vir dohodkov
Raiptbja v kraljevini SHS Pran Ka«v. t	Maribor, Cankarjava 36
nudi prodaja
NAGGI >*vih izdelkov za juhe.
Občili zbor gremija trgovcev za srez Laško.
V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil v Trbovljah redni letni občni zbor gremija trgovcev v Laškem, ki so se ga udeležili v prav lepem številu mnogoibrojni člani širom velikega gremijalnega okoliša. Občni zbor je otvoril ob pol 3. uri načelnik g. Konrad Elsbacher in prisrčno pozdravil vse navzoče člane ter delegata Zveze trgovskih gremdjev tajnika g. Podgorška. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal gosp. načelnik Elsbacher obširno in temeljito letno poslovno poročilo, ki vsebuje tudi prav zanimive statistične podatke in ga ▼ naslednjem v celoti priobčujemo:
Predno podam svoje poročilo o poslovanju Trgovskega gremija za srez Laško, odkar se je vršil zadnji občni ■abor, moram predvsem omeniti, da se ■gospodarske prilike v našem srezu v minuli dobi niso spremenile in preokre-nile v prid trgovstva. Nasprotno bijejo pridobitni sloji slej ko prej hud boj za svojo eksistenco, ki je otežkočena vsled prekomernih javnih in socijalnih dajale v ter drugih neprilik, katere onemogočajo večji razmah trgovine.
Srez Laško je važen industrijski center, v katerem se nahajajo rudokopi v 1 rbovljah, Hrastniku in Hudi jami pri Laškem, ki so last TPD. Akoravno tvorijo izplačane mezde delavcem in nameščencem pri imenovanih rudnikih glavni vir dohodkov trgovine, vendar niso isti zadovoljivi, ker so združeni z ■velikim rizikom, vsled česar utrpijo Irgovci neverjetno velike izgube. Poleg lega je še dobičkanosnost trgovine amanjšana vsled neobičajne razvade, ki »e je razpasla osobito v trboveljski kotlini, v kateri plačajo trgovci svojim odjemalcem visoke procente od skupnega letnega skupila, v kar so primorani, ker je bil ta običaj vpeljan od raznih kon-aumilih društev in zadrug, katere uživajo velike davčne olajšave. Vse dosedanje prizadevanje, da bi se temu aeadravemu pojavu trgovine odpomoglo, je ostalo žal neuspešno in iskreno bi kilo želeti, da bi se zamogle v tem pogledu razmere spremeniti, katere bi omogočile prosto in zdravo medsebojno konkurenco, ki bi zadovoljila konzu-aaente in trgovce.
Drugi važna faktor za razvoj trgovine v našem srezu je kmetijstvo, katero je pa začelo v zadnjih letih močno pegati. Naš okraj je v tej panogi pasiven, ker ne producira odvisnih poljskih pridelkov, ki komaj zadostujejo za preživljanje naših kmetovalcev. Edini vir dohodkov našega kmeta je živinoreja, katera se pa že dolgo ne obnese, ker »o živinske cene nezadovoljive in ne dajejo našemu kmetu onega donosa, kakor je bilo to opažati pred vojno. Posledica tega nedostatka je dejstvo, da se je premoženjsko stanje naših kmetov v zadnjem času jako poslabšajo. Kupna aila je vsled tega močno padla ter je v ■večjem obsegu združena s kupovanjem aa kredit, 'kar je pa postalo opasno za *rgovoe, ker so vsled nezadostne var-aosti izpostavljeni velikim izgubam.
V očigled teh nepovoljnih eksistenčnih pogojev za trgovino se je Trgovski premij v minuli dobi vedno vestno trudil braniti interese sr o/j ega članstva ter 'pazil, da se razmere, če že ne zboljšajo, vsaj ne poslabšajo.
Ta nevarnost nam je pretila tedaj, ko je pred letom nameraval oblastni odbor ljubljanski naložiti trgovcem v našem srezu plačilo posebne cestne doklade v prid okrajnega zastopa v Laškem na vse blago, katero se izklada in naklada na železniških postajah v območju ljubljanske oblasti, katera doklada je bila predvidena na 10 do 15 Din za vsako tono. Od plačila te doklade se je nameravalo izvzeti vse blago, katero prejemajo in odpošiljajo industrijska podjetja po lastnih industrijskih tirih. To doklado bi tedaj morali plačati edinole trgovci ter bi znašala po povprečni cenitvi v našem srezu letno približno 1
milijon dinarjev. Proti izvedbi tega načrta je poslal Trgovski gremij obširen utemeljen protest na predsednika oblastne skupščine v Ljubljani in obenem prosil zbornico za TOI za zaščito naših interesov. Z vposlanim protestom je Trgovski gremij k sreči uspel, ker finančno ministrstvo slednjič ni odobrilo pobiranja posebne doklade za izredno obrabo javnih in neeraričnih cest.
Od v zadnjem času izišlih ministeri-jalnih odredb in onih velikega županstva je povzročila trgovcem velike ne-prilike in občutno škodo ukinitev točilne pravice alkoholnih pijač. Smelo lahko rečem, da ni še nobena odredba v zadnjih letih povzročila med trgovstvom toliko razburjenja, kakor imenovana, ker so se s to odredbo odvzele trgovcem točilcem zakonsko zajamčene pravice, katere so prejeli legalnim potom. Naše članstvo se ni toliko trudilo za ohranitev v novejšem času pridobljenih osebnih pravic, nego za neokrnjeno po obrtnem zakonu zajamčeno pravico točenja alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, s pravico polnjenja istih v posebnem, od prodajalne ločenem lokalu. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani se je mnogo trudila nam ohraniti naše stare pravice ter je v tem pogledu ukrenila vse, kar je biilo mogoče storiti. Odposlala je nešteto pismenih predstavk, intervenirala nič man je nego štirikrat osebno po deputacijah pri notranjem in finančnem ministrstvu v Beogradu, kljub temu pa žal ni uspela. Doseglo se je sicer z veliko težavo podaljšanje točilne pravice v zaprtih steklenicah s pravico polnjenja istih v posebnem lokalu, vendar je tudi ta stara pravica s koncem minulega leta definitivno prenehala. Medtem smo pa bili
pred 14 dnevi od oddelkov finančnih kontrol nepričakovano obveščeni, da je | po pravilnem tolmačenju predpisov o prodaji alkoholnih pijač od strani trgov-i cev istim dovoljeno polnenje in zatvor-jenje steklenic izven prodajnega lokala, kateri posel lahko opravlja trgovec sam, ki prodaja potem steklenice na drobno neposredno na konzumente. Prodaja tako napolnjenih steklenic ni podvržena plačilu točilne takse. Ako je ta razlaga predpisov pravilna, o čem ne morem dvomiti, ker smo bili o tem uradno obveščeni po finančnih organih, smo dobili zopet naše stare pravice, po katerih smo stremeli ter dosegli v tem boju še več, da nam odslej ni treba več plačevati točilne takse.
Druga važna odredba, katera je po dovršeni reviziji izšla pred dobrim mesecem, je bila ona o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovališč. Predpriprave za to odredbo so povzročale našemu gremiju obilo dela, kateri trud je bil kronan s polnim uspehom. Vsak član se pri oitanju te odredbe — katera je bil medtem vsakemu po pošti vpo-slana — sam lahko prepriča, da je srez pri ureditvi delovnega časa med vsemi ostalimi v ljubljanski oblasti še najbolje odrezal ter dosegel vse one koncesije, katere so bile od naše strani predlagane. Predvsem se mora častitati Trboveljčanom, da so dosegli pravico, imeti trgovine ob nedeljah skozi dve uri dopoldne odprte. Zasluga k temu uspehu gre v veliki meri tajniku Trgovske zbornice g. dr. Plessu. Glasom sklepa zadnje odborove seje je Trgovski gremij poslal g. dr. Plessu v Ljubljani pismeno zahvalo za njegovo uspešno prizadevanje pri reviziji uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin. (Dalje prihodnji«.)
Celotni podatki o rumunskem stabilizacijskem posojilu.
Rumunska vlada podaja uradno poročilo o stabilizacijskem posojilu:
Prvi del posojila v znesku 72 milijonov dolarjev je prevzela mednarodna skupina, v kateri so zastopane francoske, angleške, ameriške, nemške, italijanske i. dr. banke; obresto-vanje je 7%, emisijski tečaj za anglo-ameriški in nemški delež je 88%, za francoski delež 92%, a ta tečaj obsega tudi že kolkovne pristojbine. Švedska skupina Kreuger je prevzela poleg tega drugi del posojila v znesku 30 milijonov dolarjev po 7% in po emisijskem tečaju al pari. Švedska skupina se zaveže, da tega posojila ne bo pred tremi leti prinesla na trg ter da se bo vseh drugih rumunskih
posojil udeležila z 20%. 0 tem smo že pisali. Po podpisu posojila razpolaga rumunska država za stabilizacijo valute in za druge finančne potrebe s sledečimi vsotami: 72,000.000 dol. iz mednarodnega posojila, 30 mil. dolarjev iz Kreugerjevega posojila, 77-5 milijonov mark na temelju nemško-ru-munskega dogovora od 10. novembra 1928. Kakor smo že rekli, bodo te vsote zboljšale finančni položaj Rumunije v prav izdatni meri, poleg tega pa poživile posebno še prometovanje in vse gospodarsko življenje sploh. — Če ra-čunimo nemško posojilo s ca 18 milijoni dolarjev, dobimo skupno vsoto 120 milijonov dolarjev; s tako vsoto se bo dalo že marsikaj napraviti.
DRŽAVNE FINANCE BRAZILIJE.
O Braziliji se govori od dne do dne več, in so gospodarski stiki Evrope z njo vedno tesnejši. Nekoliko vpogleda v finančni položaj Brazilije nam dajo zadnji izkazi o financah zveze in posameznih držav. Brazilija je zvezna država, kot U. S. A. — Položaj zveznih financ se je v zadnjih letih ugodno razvijal; deficit se stalno manjša, kljub temu, da je bilo najeto leta 1927 veliko stabilizacijsko posojilo. Glede finančnega položaja posameznih držav opazujemo sledeče: one države, ki imajo v izkoriščanju in uporabi produktov svoje bogate zemlje daljšo dobo za seboj, kot na primer Sao Paulo ali Santa Caterina, izkazujejo izravnane finaDce; one države pa, ko jih produkti imajo neugoden svetovnotržni položaj, so navezane na prispevke zveze ali pa morajo najemati inozemska posojila (na primer državi Amazonas in Pa rž); in prav tako je n. pr. z državo Matto Grosso, ki porabi vsa sredstva in vse moči za notranji razvitek. —' Največ zaslug za dobri’ položaj zveznih financ ima energična in smotrena finančna politika leta 1926 odstopivšega predsednika Bernardesa in nadaljevanje te politike po njegovem nasledniku Washingtonu Luizu.
Trgovina.
Za izvoz naših vin v Francijo. Tvrdka G. Pinta et Fils, Pariš V-eme, 21 rue Soufflot, ki se peča že dolgo časa z razpečavanjem viri na pariškem trgu, bi želela prevzeti zastopništva kake večje izvozniške tvrdke, ker je prepričana, da bi se dala tudi naša vina na pariškem trgu ugodno plasirati. Zainteresirani uvozniki naj pišejo omenjeni tvrdki neposredno.
Rumunski petrolej. V novembru je bil razpuščen rumunski petrolejski kartel. A vsi člani bivšega karetla so še nadalje za interesno skupnost. Vsled razpusta so zaloge nenavadno visoko narasle in so eksportne cene padle (Jugoslavija dobavlja petrolej itd. večinoma iz Rumunije), samo bencin je mogel svoje cene obdržati. Domači trg je v vsakem oziru nasičen. V bližnjem času pričakujejo poživljenja.
Proti uvozu čevljev iz Češkoslovaške v Nemčijo se pojavlja ponovno močen odpor/
Premog in drva so se v zadnjem času povsod zelo podražila, pa jih še niti kupiti ne moreš.
Konjunktura v Nemčiji se je zopet nekoliko poslabšala, kakor kažejo vsi znaki.
PO SVETU.
25 odstotkov delnic dražbe General Motors ima družba Du Pont de Nemours.
V svrho študija evropskih devisnih in valutnih uzans so odpotovali v Evropo zastopniki newyorške efektne borze. Pravijo, da je delovni sistem newyor-ške borze glede registriranja inozemskih valut razočaral.
Ogrske železnice so razpisale večjo dobavo oglja, znak pomanjkanja premoga.
Ceno papirja so dvignile češkoslovaške in avstrijske papirnice vsled podra-ženja lesa in pomanjkanja vodne moči za 5%. Naročil imajo te tovarne vse polno, za več mesecev.
Kot pomoč za revizijo življenja zmožnih zadrug je nakazalo poljedelsko ministrstvo poljedelski zvezi v Zagrebu denarni znesek 50.000 dinarjev.
Vodne zadruge ob Donavi, Dravi in Tisi so dobile od poljedelskega ministrstva poziv, naj predložijo svoje načrte glede varnostnih odredb v slučaju naraščanja vode. Treba je takoj napraviti, da se prepreči ponovitev prejšnjih katastrof. Zlasti letos je to potrebno.
O reorganizaciji izseljenstva se pripravljajo novi zakonski načrti v ministrstvu za socijalno politiko. Zlasti se bodo ozirali na slovenske rudarje, ki so zaposleni v nemških rudnikih.
Za financiranje jugoslovanskih prostovoljnih kmetijskih zadrug se je začel zanimati nemški kapital; zastopnik nemških interesentov se mudi sedaj v Beogradu.
Češke tovarne bakra so zvišale delniško glavnico na 43‘75 milj. Kč in razdeljujejo dividendo 28 Kč ali 1498.
Češka sladkornoindnatrijska drniba je imela lani 7,500.000 Kč čistega dobička in razdeljuje dividendo 80 Kč.
Švicarska bančna zveza je imela v preteklem letu nad 16 milijonov Švica rak ik frankov čistega dobička in bo razdelila 8-odstotno dividendo.
O pristopu Anglije In Amerike k mednarodni zvezi cevi se bodo pogajanja nadaljevala v drugi polovici tekočega meseca.
Stabilizacija leja je romanska vlada nenadoma dekretirala, da preprečil špeku-lacijske poskuse. Zato je bila bukarefcha borza v preteklih dneh precej nemirna.
Čisti dobiček newjorlke Zvezne rezervne banke se je lani potrojil in je narasel od 3,720.000 dolarjev na 11,020.00©-dolarjev.
Tvrdka Armstrog ^hifivorth and Ce v
Angliji ima menda ogromne zgube in je naznanila finančno reorganizacijo. Zgube cenijo nad 14 milijonov funtov. Osnovne delnice, glaseče se na 1 fnnt, m prežigosali na malenkosten znesek ♦ pence.
Reparaeijska konferenca j« imela oM-
celno otvoritveno sejo vrečaj v ponde-ljek 11. t. m.
Velik ameriški trust banan je imel lani 20,600.000 dolarjev čistega dobička, la 1 milijon več kot v prejSnjem letu.
Banka d’ ItaKa izkazuje za leto 1528 čisti dobiček 57,300.000 lir, zakonito omejena dividenda maša 00 lir. Obtok bankovcev je znašal na koncu pretekle>-ga leta nad 17 milijard lir.
Avtomobilna tvrdka Pengeol izkazuje za lansko leto 35 milijonov čistega dobička; leto prej 29-5 milj. frankov. Dividendo so zvišali od 00 na 70 frankov. Tečaj delnic na koncu leta 1927 je bil 560, na koncu leta 1928 860, sedaj }• 960.
Angleško obrestno mero so zvišali od 4% na 5J4. Glej o tem poseben članek.
Poljski sindikat za izvoi prašičev, ki
smo o njem že poročali, stopi v veljavo ,1. marca.
Probkovina (plutovina ali zamaškovi-na) bo v ceni zelo poskočila, ker je bila lanska produkcija dotičnega lesa razmeroma majhna.
Jute Industries Ltd, največj koncem džute v Angliji, bodo sanirali. Odpisali bodo 2,850.000 funtov glavnice in ne bodo razdelili še neizplačanih prednostnih dividend.
Ljubljanska borza.
Tedaj 11. februarja 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe L) in
DHVIZE:		
Amsterdam 1 b. gold. .		22-82
Berlin 1 M		13-505	13-535
Bruselj 1 belga		—•—	7-9232
Budimpešta 1 pengS . .	—•—	9-9305
Curib 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9875	8-0175
London 1 funt		276-18	276-98
Newyork 1 dolar		—•—	66-86
Pari* 100 fr		221-58	223-58
Praga 100 kron		168-20	169-—
Tret 100 lir		297-20	299-20
Vrednote: Delnice: a)	Denarn	lavodl:
Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska ftte-dionica, Zagreb denar #30 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska ia prometna podjetja:	Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana denar 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; »Še&irc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše denar 260, blago 280 Din.
Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 630—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Roker: deske-plohi, naraivmi, neobrabljeni 450—500; plohi, »»ravni, oatrorobd 750—1000; plohi, parjeni, ostro- i obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro- j robi 1000—1250; testoni 500—530, tavoleto ' 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do i 700; 'bordonali 1300—1500; deske - plohi, ne-obrobljeni boules 1300—1500; plohi, ne-nbrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ■ostrorobi (podnice) 1200—1300; frizi 1060 do 1250 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Zelemiški pragovi: 2'60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Žito: Pgenira: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 287-50—290; bačka: M kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 29250—295 Din; bačka: 80 'kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 300—302-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. Postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 305-50—307; Bačka: 80 lig, 2% primesi, mlev-ska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 310—312-50 Dim. — Koruna: amerikanska plata koruza: promptna dobava, slov. postaja 345; bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja 295—297-50. — Ječmen: baramjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-50 Din; bački, ozimni, 67/68 kg 330—832-50. — Soriea: 50* rfi, 50% pšeniec, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh 277-50—280 Din. — Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: neiapremenjena; deželni pridelki: meizpremenjena.
Zaključki: les: 3 vagone; deželni pridelki:
1 vagon; drugo: — vagonov.
RAZNO.
Delnice družbe Pirelli na newyorški borzi. Na borzi v Newyorku so sklenili, da dopustijo delnice italijanske Pirelli-jeve družbe ofioielni notaciji. Le malo inozemskih listin se v Newyorku uradno notira, in so delnice Pirelli prve italijanske vrednotne lstine, ki bodo na new-yorški borzi uradno notirale. V Newyork bo odšel velik paket delnic te družbe. Morda so zato delnice v zadnjem času tako poškočile, od 950 na 1250 lir.
Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9.
februarja je iskalo dela 95 moških in l>4 ženskih, t. j. 159 oseb, praznih službenih mest je bilo 114, delo je dobilo 72 oseb in sicer 48 moških in 66 ženskih. Odpotovalo jih je 13, odpadlo pa 41; koncem tedna je ostalo še 711 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 9. februarja pa je dela iskalo 982 moških in 502 ženski, to je 1484 oseb, službenih mest je bilo 471 praznih, 185 moških in 186 ženskih, t j. 371 oseb je dobilo delo, 99 jih je odpotovalo, 303 pa odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 7 hlapcev, 20 viničarjev, 4 majarji, 2 strojnika, 2 žagarja, 1 elektriker, 1 kovač, 1 kolar, 2 tkalca za tkalnico svilenih trakov, 1 ekonom, več vajencev (ko-larske, kovaške, livarske, lakirniške, pekovske, čevljarske, krojaške in ključavničarske obrti in trgovske stroke), kakor tudi 5 dekel, 8 kuharic, 12 služkinj, 3 sobarice, 1 vzgojiteljica, 1 kuharica k orožnikom, 1 kuharica v grajščino, 1 kuharica v uradniško menzo, 1 kuharica za pripravljanje majanee in francoske solate, 4'izurjene delavke za izdelovanje makaronov, 1 štoparica za gornje dele čevljev, l hotelska sobarica, 2 gospodinji, 2 postrežnici, 2 šiviljski vajenki, 1 hotelska kuharica.
Mornariški premini* v U. S. A. znaša 437 milijonov dolarjev.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG, DNE ». FEBRU ARJA 1921.
Na trgu je bilo 104 slaninarjev, 2 s krompirjem naložena voza, kakih 300 komadov perutnine, nekoliko rib in tudi precej mnogo lesene in lončene robe, pa tudi drugače je bil trg prav dobro založen in obiskan. Cene mesu so ostale skoraj neizpremenjene. Slaninarji pa prodajajo popoldan navadno mnogo ceneje kakor zjutraj, radi česa tudi več prodajo.
Perutnina se je prodajala po višjih cenah kakor pretečeni teden, tako so kmetice zahtevale za piščance po 30 do 35, za purane 100 do 150 Din za komad. Domačim zajcem je bila cena 20—35 Din za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvotlic«. Cene so bile krompirju 1‘50 do 2, solati 12—14, čebuli 4—5, česnu 12 do 16, hrenu 16—18, kislemu zelju 5, kisli repi '2, radiču 16—18, maslu 45—64, siru 30—90 Din za kg, mleku 3—3-50, smetani 12—16 za liter, jabolkam 4—8, posušenim slivam 10—12 za kg, limonam 1—1-76, oranžam 1—2-50 Din za komad, smokvam 10—12, orehom 40 Din za kg. Cvetlic ni bilo na trgu, po trgovinah se prodajajo le cvetlice iz francoske riviere.
Lončena in lesena roba se je prodajala po 1—100 Din za komad, brezove metle pa po 2-25—6 Din za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 6. t. m. 11 voz sena in 5 voz slame, v soboto 9. t. m. pa 5 voz sena in 2 voza slame na trg. Cene, ki so malo padle, so bile senu 140 do 160 Din, slami pa 55—66 Din za 100 kilogramov.
BAKER, SVINEC, CINK IN CIN.
Razvoj cen na mednarodnih kovinskih trgih je imel v januarju isto smer, kot v decembru. Baker je po kratkem premoru zopet haussiral, svinec se je tudi nekoliko dvignil, cin je v ceni zopet padel, i svinec je pa v nasprotju z decembrom i šel v ceni nekoliko nazaj. Kazen živahne kupčije na trgu bakra je bilo povpraševanje za ostale kovine le slabo, posebno še v Evropi; trgovci so v preteklih mesecih dobro kupili in so čakali najprvo na prihod tega blaga, dalje so sedanji meseci itak med najbolj mirnimi, in slednjič se je poznala manjša zaposlenost nemške industrije. Angleški kon-sum je malo kupil, in tudi kupčija na Francoskem je bila mirnejša; svetovna produkcija pa ni pokazala nobenega omembe vrednega popuščanja. V nasprotju z zmanjšano evropsko kupčijo je bilo povpraševanje v Ameriki večinoma bolj živahno, ker se je dobra zaposlenost v industriji javljala v pomnoženi kovinski potrebi. Izglede za nadaljni razvoj trgov presojajo glede na veliki ameriški konsum ugodno, kakor je bilo to šele nedavno izraženo v optimističnem govoru na letnem zborovanju angleške Burmah-Corporation.
Omenimo še, da je mednarodni kartel cinka določil zvišanje omejitvene kvote na 10%, od februarja dalje, tako dolgo, da se doseže povprečna mesečna cena 27 funtov. Tudi Amerikanci so izvoz v Evropo omejili v istem razmerju. Mednarodni producenti svinca bodo imeli najbrž v marcu sestanek; na tem sestanku se bo skoraj gotovo ugotovilo, da večja omejitev produkcije ni potrebna.
Cena bakra je spet poskočila, najprvo na 18 -in nato na 18'25 cents.
L. M. ECKER
sinova
Starbinska, galanterijska la ornamontska
kleparnica.
Oblastveno dovoljeno podjetje » iivrievanjo vodovodnih del in centralnih kurjav.
Ljubljana, SlomSkova ul. 4
•** Telefon 2933 int
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 11. febr. t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg žveplene kisline, raznih štampilk ter glede oddaje knjig v vezavo: do 18. febr. t. 1. glede dobave gred, zobatih koles, litoželeznih bobnov, 200 m kuložice, 50 m ladijskega kabla. 6 komadov termičnih elementov; do 26. februarja l. 1. glede dobave risalnega orodja. — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 14. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 m3 kisika. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 21. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 140 m* jamskega lesa in 10.000 komadov zidne opeke. —
Direkcija državnega rudnika v Breei sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave zobatih koles in 8000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje pfertalne licitacije glede dobave mesa: dne 14. februarja pri Komandi 25. artilerijskega polka v Petrinji; dne 16. februarja 1.1. pri Komandi 28. pešadijskega polka v Sisku dn pri Komandi Otočačke-ga vojnega okruga v Otočacu; dne 18. februarja t. 1. pri Komandi 55. pešadijskega polka v Bihaču; dne 20. februarja t. I. pri Komandi mesta v Gospiču in pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki. — Dne 25. februarja t. 1. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 12.710 m* drv.
— Dne 25. februarja t. 1. pri Inženjer-skem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede naprave 2 greznic z dovodnimi cevmi za vojašnico v Škofji Loki. — Dne 26. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave čiščene konoplje. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 21. februarja t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande III. ar-niijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave 20.000 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni Komandi.)
— Dne 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu vojske in mornarice, odele-nje za mornarico v Zemunu, ofertalna licitacija glede dobave 15.000 kg masti. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: dne 14. februarja t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu; dne 16. februarja t. 1. pri Komandi vojnega okruga in pri Komandi mesta Dolnja Lendava v Dolnji Lendavi; dne 20. februarja t. 1. pri Komandi mesta v Čakovcu, pri Komandi mesta v Sušaku in pri Komandi mesta v Murski Soboti. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave kruha: dne 25. februarja t. 1. pri Komandi varaždinskega vojnega okruga v Varaždinu; dne 26. februarja t. 1. pri Komandi v Murski Soboti in pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi; dne 27. februarja t. 1. pri Komandi mesta na Suša-ku. (Pogoji so na vpogled pri posameznih komandah.)
Prodaja. Dne 18. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje odpadkov. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni upravi.)
Dobava. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 18. februarja t. L ponudbe glede dobave 50 kg angleškega kositra, 30 komadov krtačin 10 komadov omel; do 25. februarja t. 1. glede dobave 1 motorne brizgalne, 1000 kg tračnih žebljev, 1 motorja za vrtilni tok, 1 tro-polnega sklepala in 1 napuščalca. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 28. februarja t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 17.500 komadov hrastovih pragov; pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, pa glede dobave raznega maziva, bencina, petroleja in nafte. (Predmetni pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vp/Ogled.)
O
K,
»njlge, časopise, račun«, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih a poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih o e n a h
TISKARNA
MERKUR
iiiimn LJUBLJANA mitan
GREGORČIČEVA 23 TELEFON assa
Lastna knjlgovsznloa e
Za va6Ja naroOlla zahta-vajta proradunal ^
- LJUBLJANA
Ure, zlatnine in srebrnine
iiHiiiiiHiiiiHliliiniiimiiiiiiiimimiinimiiKr Lastna protokol lir a na tovarna v Švici
Veletrgovina
A. Šarabon
Telefon 3000
Telefon 3000	I*JVI131 J	nI
priporoča
Špecerijsko blago,
raznovrstno rudninsko vodo. - L«.tn«
p ražama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Cenilci na »apolapo
M. nliijti i .M Ml
Ustanovljeno 1852.
TEOD. KORH
LJUBLJANA
pcuMura ona st. •
(prej« Henrik Kern)
Krovec, stavbni galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke Ni Mosetne naprave.
CENTRALNA KURJAVA
* C
Izdelovanje posod iz pločevine za flrnei, barvo, lak in mod vsake velikosti kakor tudi poood (škatle) za konzerv« in
fttagrsfiranto ambalaž.
'Vrat« 4t, TTJUI TUMU — Ob Umitj -	4.	4.	IM	O.	ESHAUTC.	fcjafcljaa«.