Lefo UK«, štev. Sl* V Celjtt, soboia dne 30. aprila 1921. Pavfialni franko. 3sL$Sr^^^9^Hl i^^^^H ^^t^^B ^^^^^^k ^^^^^^ft ^^^^^^m ^^^^^^^^^^^BtSL ^^^^^H ^^^^^^^b m^^^^m ^B^^^t bh^HH ^BH j^^i^^^^vB^l^B ffOMH^^^L.!,, ¦¦¦¦ ^Hh^H ^^^^^H ^^^^^^& fl^^^^V ^^^^^K ^^^^^^k ^^H^^b ^^^^^^ft ^^^^^H ^^^^^H ^¦^^¦m^il^_->^^^^^^V B^B^^t ^^^^^h Ili9 ^^^^9_Hh iH ^^^fl^f ^^^^^Hl ¦¦ J^V HUH ^tudijska knjižnica Kt**\^c$^H[ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBAM^^^^^^^^^T ^^^^^^^^^^^^^^^b ^^^^I^^^^^^^^I^^^^H^^^^^^Ev - l^^^^^^^^H^^^^v ^^S^^B^DiH^BKL9HHft7 i>^k^^^^^^^^^^^^^ mii jmi * Stane celoleluo 120 K, rnescčno 10 K. —; Oglasi za vsak^mni ji viškie stolpca 1 K 20 v. RekUnna.';med'2tekstom, osmrtnice (In cabvale 1..K 50 v. — Pojsamezno števjUtea stane 1 K. Izhaja I vsaR toirek, čemeR in soboto.' ^¦»¦¦¦¦¦^¦¦^¦¦^^¦i^l^HBIaBHHflBnBBniBnSSEBnHEUSaHBBISSHHI^HGBHMIH UroiinlslVO Strossmajerjcva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55. Upravnistvo StrossmajorjevauJ. St. 1. pritllCje. Telefon St. 65 I Račun kr. poštnega čckovnega urada št. 10.066. Bajka o i^^ani i»ö- liti&ti moci. Celjc. dnc 29- aprila. Casopisje nasprotnili sü:.nk, /lasts kli^rikaliio, lioec svojo blamažo s prerok- bami o popolneni porazu demokratov pri obč. volitvah v mcstih zakriti s tcm, da Kovuri na dolgo in široko. kako je JDS zaigrala svojo političim moč v mcstih. Potflcjmo si to trditcv — dasi nl vredno sc baviti s klerikalniini ncttin- nostmi! — nekoliko od blizu: Politično nioč v rakah jo imcla naša stranka do- zdaj edino v Ijubljanski obeini, kjcr si jc v volitvah pred leti priborila vcčino, v času, ko narodnosocijalna stranka še nl obstojala in ko jc ogromen del današnjih narodnosoeijalističnih volilcov glasoval za takratno narodnonapredno listn. .— Vkljub silncnm imvalu vscli nasprotnili strank si jc dcmokratska stranka tudi to- krat v Ljtibljani, jiavzlic razcepitvi n»e- nih vrst potom narodnosooijaluc stranke, ohranila svojo rclativMo večino. Cc naj to pomeiii zaigranie politienc moči, clvo- niimo. . ,_, , V Cclju. Mariboru ni lJimii dosloj de- mokrats-ka stranka še nikdar ni bila na krmilu. V vseli tch 3 mestih -so prcd pfc- vratom vladali Neinci, po provratu pa so vodili obč- gospodarstvo jjercnti skupno s sosveti, ki so jih prcdlagali vladi Na- rodni svcti. Res je iniela u- pr. v celjskcm Tiicstneni sosvetu dcmokratska straiika polovico mandatov (5 od \0t To pa je ob prevratu, ko še ni ekststirala naroJiroso- cijalistična stranka in ko so tudi še razfri njcni sedajni voditclji bili vpisani kot čla- ni našc stranke in plačevali članarino, bi- lopovsem naravno. Ce se more, sodeč p« izidu zadnjih občinskih volitcv, ffovoriti o krivični razdelitvi mandatov v sosvetu, so bili pač klerikalci upravičeni sanio do •dveh in nc do treh mandatov v sosvetu. Demokratska stranka ])a ni imcla ne v Celju in ne v Mariboni politične moč! v rokah in ie vslcd tega tudi izgubiti in za- igrati ni niogla. Trditev o zaigranju po- jitične m-oči dentokratske stranke v Celju so nji zdi, kakor če bi ini tuiili o prof. Cc- stniku, da je izgubil niiliionc. ki jih dosTej $¦: ni imel- ^ Dejstvo, dfi se ie uemokratsk.'i slran- |.;a izkazala kot Nnjmonicjša politično skupina v Celju prvic, ko je imela v to pozrtivno prüiko, pove dovolj. Zato vclja baiki o njcni zaigraui politični nioei ic poiailovalcn nasmeh. Krvaveža Rusija. Rusija krvavi 5e vedno iz nsStetih ran. BnljSeviška vlada je po uduSeniu Iz pisem zadnje ruske carlce. Mnogo «e je že pisalo o žalostnem koncu Romanovih v Jekaterinbur^u vendar pa še ostane tolikc nepojasnenih niest, da jih boc;o Sele poznejgi pre- jzkovalci izpopolnili. Saj še danos po 130 ietih manjka veliko zanimivih po- datkov iz podobnega konca obiteljj Capet na Francoskem. Sedaj se po- javljajo v časoptsju nove podrobnosii. dozdaj še neznane, o honen Romanovih, katerih dokurnentama vredno^t je brez dvoma velika. NaSel se je dntvnik bivše rnske carice, o katerem slavni francoski- pisatelj Marcel Prevost v »Revue de France« trdi. da je izviren. V tem dnevniku so tudi pisma, katera je bivša carica pisala Nikolaju II. Ta pisma ko zaplenili boljževižki agenti in so jih pozneje prodali amerikanskernu časnikarju Isaacu Don Ltvinu, dopisniku »Qiobe-a«. Pisma so tem važnejša, ker potrjujejo strašni npliv meniha Raspu- tina na carico. j monmrt.skega upora v Kroni5lati.i pod- vzeia stroge mere, a §e vedno se na- daljujejo nemiri v Ösrednji Ru>iji. Ko- maj jih sovjetske oblasti uüüse na c-nem koncu, takoj se pojavijo diu^od. Iz krvi pobitih vstajajo vedno novi uporniki. Rdeča vojska iifJv. 5: žavi, danes obsojajo to, kar so sami po- liiagali delati, Klerikalna stranka, katero voüi dr. Korošec, zahteva neko avtono- mijo; naš uarod pa nima niti pojma o ka- lt i razliki ined avtononiijo, ki jo zahteva klerikalna stranka in nied ouu, ki jo je sprejela .vladna veeina. Najširše rnase slovenskega naroda obsojajo nadaljno zavlaecvanje ustave. ttoeejo, da se dela, da čimpreje pridemo do potrubuih zako- nov v naši državi- Nevolja je v Sloveniji in na Hrvatskem radi tega, ker so šc da- nes v rabi stari avstrijski in madžarski zakoni. Nevolja izhaja tudi iz tega, ker sodijo o Srbiji, da nc plaeuje davkov In da moranio samo Slovenci in Hrvati 110- siti vsa bremena. Zato je potrebno. da sc y državi najprcje izenaeijo davki, da se ne bo več sodilo, da Srbi inanj placujejo kot mi in Hrvati. Kar dcla v nasi državt SLS, ki se je ponašala za predstavnico slovenskega plemena, dokazuje, da tem ljudem ni nie za to, kar je narodu potreb- no. Klerikalna stranka gre samo za tem. da bi obdržala oblast nad narodom in da ž njiin trguje, danes s Karlom, jutri s Petrom, danes z monarhijo, jutri z reprt- bliko. Korošec vedno govori, da hoce ria- rod svobode. Toda za časa niihove vla- de, ko je bil klerikalec dr. i3rejc de/elni predsedirik v Ljubljani, so prepovedali vse shode Samostojnc kmetijske strankc, da bi žatrli kmečko gibanje. To so argu- mentirali s tem, da snio kmetje državi nevarni ljudje. — Pri sprcjetju ustave nc s-me ovirati dejstvo, da vlada ne more kar eez noč rešiti vseh vprašanj in zado- volüti naroda. Ni resnosti pri onih, ki naj- bolj kriče, da hočejo zemljo, da bi jo otv delovali. To velja najbolj o koinunistili. Ne gre jim za čisto nič dnigega kot zn zasužnjenje 80% kmetov po 18% prebi- yalcev, da bi napravili iz kmetov sužnje na lastni zemlji. Ali vidimo pri delavskih strankah od komunistične doli do klerl- kalne res kaj dobre volje, da bi pomagaie narodu in državi? Komunisti, klerikale!, sotiiami demokratje in narodni socialist! se hočejo s svojim tiskom in govori samo prikupiti delavcu. Da jih preslepe, jim ob- ljubljaio, kaj vse bodo za nje storili. Da je pa treba tudi delati, tega delavcu ne povedo in o tem tudi nv&csar nc pišejo- O Radiču pravi govornik, da je zbega.1 sc- ljake z nado, da jirn nstvari kmeeko re- publiko z izloeitvijo niest, kar je pa ne- niogoče. O klqrikalcih pravi, da imajo med seboj voditelje, ki so se posvetili du- hovniškcinu poklicu, pa ga nočejo vrSiti, ampak se raje pečajo s čisto posvetniml zadevami in politizirajo. — Kmetje so protivni taki ureditvi države, da bi bill v nji kmetje sluge proletarijata, ki bi bll diktator v državi. Sedaj moramo zapo- staviti vse pomisleke in gledati samo na to, da sc čim prej sprejmc nstava in ureül država. V Kragujevcu je pri naknaduili obč. volitvah dobila demokratsko-radikalna lista 1040, komunistična 71 glasov. Pri projšnjih voliivah so dobili komunisti ve- čino. Bo.j delavstva z vlado v Kaliji. Vslcd uasilja fašistov, ki ga je s pasivnostjo tiodpirala vlada, je italijansko delavstvo zadnje časc doživelo velike poraze. Zato je napravilo zdaj še zadnji poskus in pro- glasilo splošno stavko. Bo.j je v teku in kako bo končal, se ne ve. Stavka vladl has sedaj pred volitvami ni posebno po godu. V delavskih vrstah je cpažatl skrajno odločnost, dobojevati boj z uspe- kazen za to deželo, ki je ubila svojega kralja in kraljico«. Duh Rasputina zadobiva vedno več moči. 5. aprila 1916 pi5e carica: »Pro- roka niso nikdar sodobniki prlznali. Koliko hvaležnozti smo mu dolžni za njegove silne molitve za nasl« Dne 6. dec. 1916 zopet: »Bodi trd kakor skala. Drži se svojega sklepa in ne popuščaj niti za pičko. SluSaj svgjo odločno ženo, slušaj našega prijatelja!« To ie poziv k odločnemu in neusmiljenemu samodržtvu. Duma postaja vedno bolj neza- dovoljna in Rasputin nasvetuje njen razpust. Ca' ica piSe o tem 9. decembra 1916: »Naš prijatelj zahteva, da durno odgodiš najkasneje 14. tm. pa do 15. iebr. 1917, ker sicer ne bo5 imel miru in ne boS mogel ničesar delati«. Duma je bila odgodena. Pri n je- nem zopetnem sestankü pa ie bila re- volucija že gotova. Süna. vsemogočna carica je zaprta in njeno življenje po- staja vedno težje »Tu smo že tri tedne — piše 6. maja 1917. — Deži ves dan. iNikolaj je po navadi čital sveto pismo liom, vsaj v toliko. da si z;ig(jiovi minie in proste voütve. . (Jrško-turški spor. Iz Aten poroeajo, /. volitev- Žal, da so baš ti v nacijonalnem pogledu istotako ¦«u.Si.'pni kot nemški nn- cijonalci. Iz Prekmurja. Gremij trgovccv za Prekmurjc sc ustanovi 3. m;¦»/:> ob 2. uri pop. \ Murski Soboti. Licenciranie bikov v Prekmurlii sc vrsi od 26- aprila do 7. maja. Vlada je da- la za nagrade 21.000 K. Vse državne sole v Prekuwrju je dal višji šolski svet zavarovat'i pri banki »Sl^viji«, VvSakn za 30-000 K. V Dolini so posestniku Rituperju po- gorela vsa gospodarska poslopja. Zgorc- lo je tudi par glav goveje živine. Škoile je okrog 300-000 K. Poscstnik ie bil zava- rovan za mal znesek pri neki madžarski zavarovalnici. V Doluji Lendavi se je pričel 25. tm. tečaj za občinske tajnike, ki ga obiskuje 18 udcležencev. Po končaiiiu tega tečaja se prične drugi v Murski Soboti. in evangelj«. Dne 12. maja pa: »Bebe (naslednik) je še vedno bolan: izpil je komaj ča5o čaja. Komisar inzapovednik straže so odredlli vse priprave za od- hod«. Epilog! 14. maja je obletnica kro- nanja — strašna obletnica. »Prvikrat« — piše carica v dnevnik — »sem po čaju ostrigla Nikoli läse«. Zatem pot na Ural, v S'birijo in zopet povratek v Jekaterinburg Novi boljševiški ko- misarji prevzamejo dolžnosti. Njih prva skrb je, da točno popišejo vse drago- cenosti, ki so še v posesti ujetnikov. Canca pise 16. jul. 1918: »Žalostno jutro Pozneje je zasiialo solnce. Bebe je malo nrrazpoložen. Tatjana čita Sv. pismo Vsako jutro pride komisar v na$e prostore Naposled mi je po ce- lem te'inu obljubovania prinesel ne- koliko taic za dečka. Ob 8. u:i smo večerjali. l pišemo. še niso znani- Tedeuski izkaz kužnlh bolezui v cel.i- skem političnem okraju. V tednu od IS. do 24. aprila so nauovo obolele v politic- iicin okraju Celje 4 osebe za kozami Tu sicer: v obeini Liubno 2 in Knlobjc 2. — Vsega skupaj se je nahajalo v evidenci S3 za kozami bolnih. Uniria je 1 oseba. Izjava. »Jugoslavija« je v stev- 98 z dne 2d. aprila priobeiia poroeilo o shočln NSS v Celju, med drugim tudi to. da je bral prof. Pinial naglašal, da ie Sokol- stvo proti frakarjem in da na CeSkem tvorijo ravno Sokoli g-lavni steber NSS. Nadalje, da bodo v Celju vsi Sokoli eno- dusno nastopili pod to zastavo ter obmllJ hrbet JDS-arjein in da ta stranka ni znas la varovati, kar je med nami najvredncj- šega. to je naša mladina, katero pušca brez vsake moraine in materijalnc poöf- ])ore- — Brat prof. Pirnat ni imcl od od- bora celjskjgn Sokola nikakega poobla- stila za tako izjavo. Celjski Sokol sc strogo drži splosnih sokolskih naeel, zla- sti tozadevncga Saveziiega sklepa v Ma- riboru /. dne 30. avgusta 1920. Toliko javnosti v pojasnilo. -- Odbor celjskcga Sokola- Zadruge gostilniearjev i/. ecle Šta- jerske so inicle 24. tin. v hoteiu Balkan v Celju zborovanje, na/katcrem so eno- glasno sklenilc resolueijo, v kntcri prote- stirajo proti nameravanemu :'akoiiii o po- bijanju alkoholizma, zlasti proli določ- bam, s katerimi bi se zabranüo tocenje aikoholnih pijae v času od sobote do pon- deljka, dalje ob priliki zborovanj, sejmuv, prošeenj itd. Resolucija se ie poslala- na pristojna mosta. Lastnikom celiskili hotelov v ved- nost! Muogokrat opäzujcmo, da nataka- r'ce v nekaterih hotelih duliajajoče gostc nemški pozdravljajo. Ko scm nedavno o- pozoril na to netaktuost plačilno nataka- riC-O V llOtcUl do !' P'<'"P^ ill i-> on/unn;i. da to nc gre, '. mi je predrznu uu\ nimi: a, was gt-iu mir (!) die Jugoslavia an.« Tudi od dru- god bi lahko navedcl podobuc slučaje- Opozarjam v imenu ninogüi sloveus-kih gostov vse lastnike cel.iskih hotelov, da inora biti princip slodeei: Vsakega doha- jajočega gosta sc pozdravi slovensko. Ce gost izreee naroeilo v ncmščini, dobro, se ga postrcže nemški. To je z ozirom na postopanie Netneev v Avstriji, kK'r na- hrulijo vsakogar. ce tudi le z znancem slovenski govori, gotovo dovolj kulanec. Lokalov, kjer sc ne bodo uslužbenci tesa ])iincipa drzaÜ, oziroma jih ne bodo last- niki k temu prisilili, se bomo pa vedeli izogibati. — Dobrovoljec- Nova eptdemičaa očesna bolezen v Ceiju. Varnostne odredbe. Mestni fizikat ie razglasil začasne varnostne odredbe glede ocesne bolezni »konjunktivitis«, ki se pojavlja v Celju in okolici epidemieno. Ni izkijučcno, da povzročajo bolezcn bakterije, ki sc dozdaj v naših krajih niso nahujale, ter da ima lahko bolezen se poznejSc posledicc (kakor n. pr. škrlatica, ki po ozdravljenju prvotnega znaka bo- lezni, izpuščaja, pokaže pozneje še drugc simptome na ledvicah, ušesiii itd.)- Da sc to koneno dozenc, je treba opazovanja in znanstveno-bakterijoloških preiskav. Deželna vlada je naprošena. da predpise sanitama obramb. sredstva Proti tej bo- lezni. Do tedaj pa je fizikat odredil: I. šolarji, ki trpe na tej bolezni, ne smejo zahajati v šolo. Učcnci in učitelji spozna- jo bolezen na tem, da postancte ocesnl vezm'ci rudeči, da se oko solzi in dn ima bolnik obeutek, kakor da mu je nekaj v oko padlo- 2. Bolniki ne smejo opravljati svoje službe po prodajalnah. dokler niso popoluoma zdravi. 3. Zdravniki inoraio vsak slučaj takoi naznamti mestnenm magistratu, svojim bolmkom pa naj prt- poročajo varnostne odredbe kakor so po- trebne' pri trahomu (umivanje rok z raa^ kužovalnimi sredstvi itd.), prodvsem pa naj jih opozore na kužljiv značaj boie?:- ni. Tudi naj gg. zdravniki vsa svoja opa- zovanja in mnenja glede te bolezni nc- tnudoma sporoce mestnemu fizikatu. V bolnici arettran ta{. CclWko okro/- no sodišče je zaradi hudodelstva tatvine Preganjalo rudarja Karla Briuarja. Sedui g'd je aretlrala polieija v ljubljanski ds- želni bolnici. Radi potepuštva je bil 21. tm- aretl- Stev. 51 »NOVA DOB A« SIra* 3. ran v Cclju Vangiel Kovaeevič iz Banja- lukc. Svoj eas je bil od tukajšnje okrožne Südnije obsojen na 3 meseci težke ječc, Jakrat pod imcnoni Milan Matkovič Tz Zadra, ker je v družbi z Pavlom Ailekuš iz Primorja izvršil tatvino pri železničar- in Matiji Sibeniku na Bregu. »Plesalka Barbei'iua«. Ta rnomunen- Uilni film v 6 dejanjih in s predigro se Predstavlja 1., 2., 3. in 4. maja v kinu v Uaberjih- Snov filnia je vzeta iz žjvljenja DniskcRa kralia Friderika Velikega (Sta- ri Fric) jn slika liubezenske dogodbice z Klasovito plesalko Barberino. Dcjanje se vrši v Parmi, Londonu, BcnMkah Berli nil in Potsdamu. Film kažc ves sijaj ro- koko-dobe. — Za 5. do 19. maja pa je prjpravljcna velika amerikanska pusto- lovska atrakcija v 32 dejanjih: KralJIcn pragozdov. Izpit za stavbenika je uapravil v l-jnbljani pri dežclni vladi Franc Močcnlk iz Gel ja. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. V sredo, due 4. maja ob 20. uri se prvič v sezoni vprizori (abonemcnt) velcza- bavna Cankarjeva farsa v trch aktih, »POHUJŠANJE V DOL1NI SENTFLOR- JANSKI«. Poleg nove scencrije se pri- piavljajo novi kostumi.— Pri predstavl sodclnje niestni orkester. Mestno gledališče v Celju. V sredo, dne 4. maja vprizori Dramatično društvo Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Sentflorjanski.« Ker igto na novo naStudirajo, sccnerijo izpopolnijo ter sv.ra med pavzami tudi godba, obeta večer mnogo užitka. Obžirneižo vsebino je že lansko lelo prtobči] g. ravnatelj Skrbinšek, radi te^a podam le glavni polek dejanja. Prvo dejanje igra v gosposko opremljcni krčmi na diižeti. Za mi/.o sede rodoljubi iz do- line Sentflorjanske in se posvetujejo, kako bi odvrnili pohujšanje, ki se je prikradlo v dolino, katera je doslej živela brez umetnikov v čistosti. Ne- ustost pa se je spečala z umetnostjo in obadva sta napovedala našim ro- doljubom hudo vojsko. Ustanove si na predlog župana sveto družbo, ki jo inienujejo »družbo različnih čednostij«. Tarn doli ob potoku pa stanujeta Kri- iUof Robar, ki se zovc tudi Peter (umetnik) ter Jacinta (poosebljena umet- nost), družica njegova, ki je lepa brez prirnere in vzbuja razumljivo pozornost ter poželjenje cele doline šenlflorjanske. Pred 25 leti se je zgodilo tu zadnje pohujSanje, pod vrbo ob potoku so našli Mojzesa, nezakonskega otroka. Da bi izvedeli, kakšna je Jacinta in kaj počenja v briogu s^Kobarjem, po- šljejo vohunit učilelja Šviligoja, ki je Se najbolj nedolžen, a po mnenju ro- doljubov, v katerih se vzbuja ljubo- sumnost in strast po Jacinti, nima prave glave za to. Konečno sklenejo, da gredo vsi k potoku. V lern trenotku se vrne učitelj Šviligoj v spremstvu Zlodeja (poosebljeno zaničevanje, s katorim se umetnik ozira na rnnožico), kateri se predstavi kot konkordat iz Prancoskega. Vsi povpiaSujejo, kaj sta pofeJa. Cesar sramežljivi učitelj ne more izpovedati, poroCa Zlodoj, tako o razsvetljenerri) a zagrnjeneni oknii, o golib roknh in vratu in o objemih. Ker s tem niso zadovoljni, sklenejo iti sami gledat. Župan jih zveže z dolgo nitjo, da se ne izgube, zadnji je Svili- goj. Zlodej izpije z županom še ste- klenico brinjevca in zaspi pod rnizo. fn°/-\ °4kll° Pa skoči Ksištof Robar 'S lfT p/eti «poredoma županu, z .panji in dacarju, da izda kot sin nj.hov greh pred 25 leti. Vsi se oi- kupijo, a Zlodej se pri tem zabava Drugo dejanje se vrSi v kolibi pri pe- Iru, kjer vlada umetniSki nered. Na blazini sedita Peter in Jacinta. Prvemu postaja dolgčas in ga žene v tujino; Jacinta je užaljena, ker ji še ni iz- polnil obljube, da bi klečala pred njo cela dolina Sentflorjanska. Peter ji hoče dicer obljubo izpolniti, a se mu gnusi ta golazen, kateri ne mara kraljevatj. Zlodej skoči ozlovoljen sközi okno. S Petrovo pornočjo je hotel dobiti v svojo oblast celo dolino, a spozna, da je bila davno že itak njegova- Boji se colo za Petrovo duSo in dvomi, ali je Peter res Peter, greh iz doline sent- florjanske. Ko zaželi dobiti na kontrakt Se Jacinto, v katero je zadnji čas za- Ijubljen, ga Peter žapodi. Petrovi tla- čani prihajajo, donašajo Kobarju darila ter poljubljajo Jacinti nogo, Od župana zahteva Peter kot odkupnino Baiižev grad v gozdiču. Nato plane v izbo|mlad, truden in razcapan popotnik (tudi umet- nik). Preganjnjo ga, ker misJijo, da je razbojnik Kobar, a v resnici je Peter greh iz dolinc sentflorjanske izza 25 let. In Kobar (tudi Peter) ga pogosti in mu ukaže, naj ne razodene, da je on Peter, kajti »Peter sein jax«. Po- potnik nato zaspi. a Kobar in Jacinta se objauieta. Trelje. dejanje nas po- pelje v bogato opremljeno dvorano na Baliževem Vadn. Zlodej ugiblje ves 2alosten in zamiSljen, ali je Peter res Peter ali ni. Čuti se ukanjenega. Na svalbo graščaka Petra prihajajo vsled srarnote ponižani in skesani rodoljubi ter se zbadajo med seboj, ker vedo, da so vsi nečisti. Učitelj Šviligoj jih v času velike sramote, ki jo doživlja domovina, bodri k spravi. Nastopita rejeni in slovesno oblečeni Peter in kraljici podobna Jacinta, kateri nosi vlečko popotnik z zadovoljnim obrazom. Vse se jima klanja. Kobar obljubi Pe- tru popotniku vso dolino in grad, ako ne izda, kdo da je, a Jacinto love pregrešni pogledi rodoliubov. Jacinta smeje se zapleSe, a Sviügoj napiva Kobarju ki je prinesel v dolino spo- znanje, a ne pohujSanje. Močejo ga imeti za voditelja, a Kobar odklanja in se postavlja na cesto vriskanja. Ko se pririje debeli človek (poosebljena do- movina) ter povprašuje po razbojniku Kobarju, sta Peter in Jacinta Ze iz- ginila. Ko nazadnje tudi popotnik in Zlodej, ki sedaj vo, da je ukanjen, iz- gineta, zapoje cela dolina pesem o Alojziju. -vlj- Konionii koncert Zika v Celju. Pri za Celje šc prcccj dobrem obisku je s'vl- ral kvartet Zika, ki jc nicščanoni niidil'lz- vanreden umctniški užitek. V Mozarlo- vcni iiajpriljiihjjeiicjS-eni B-dur kvariotu, Ki ff» JC komponist sam oznaeil kot »lov- ski kvartet«, so igralci pokazali svojo teliiusko dovrsetiost, globoko eustvova- nje, ki se od nežnosti in milobc stopnjnjj do ognjevite strasti ter pravilno razumc- vanje umotvorov vclikih skladateljev. — Prvi jedernati motivi so v fortc-akordih iKiznanjali z le Mozartu lastno muzikiilic- no lahkogibčnostjo odhod lovccv in slc- deči krasiio izpeljani decrescendo je žlvo prcdstavljal njili veJno oddaljevanje. In lov sam! Kako so slcdili in kolobarili raz- ni motivi od instrumciita do instruincnta, kako pestro so se prelivali akordi v akord in tudi pličjega gostolcnja ni manj- kalo; prva vijolina je s trilcrji in kratkiml ponavljajočinii motivi v tonskih višinah izborno posnemala ptičjc žvrffolenjc. — DriiRi stavek je godbcno slihal utrujenost po nnporu. Kantilena, ki jo je primvijo- linist izražcval z vso milino, je v zvenc- čcm spremstvu čistili akordov vplivala dobrodejno. —- Finale je kazal pravi lov- ski temperament: instninienti so se glas- no med seboj oponašali in prerekali ter skušali drug drugegä prekasati. Polno- doneß fQrtissimo je preiscl v skrivnostno šepetajoči pianissimo; lovcii se v sanjah porajajo znova lovskc slike, sliSi ptičlcc ¦ • . Bas (čelo) zarolmi, vsa družba glas- no odgovarja in v hnimeeili akordili se konea godbcui Jov. —- Sledil jc Dvorakov valcek- Za dovršenost skladbe zadostujc inic skladatclja samo. Zaziblje nas v sa- ¦njavo zadovoljnost: disliarmonični akor- di stopnjujcjö ta občutek, kakor pravijo o blisku, da stopnjujc temoto noči. — Ka- kor orgle širokodoneei akordi Čajkov- skijeve »Jescuskc pesmi« vzbujajo senti-> me'ntalnost. Vijola igra vlogo solista-ba- ritonista; globoko so segale iijciic oto^ne melodije. — Scherzo od' Sinigaglia iina svojo ziiacilnost v spikalo; lok se mece s tako spretnostjo na striino. da v istein hipii odskoči, kar sc pa mora izvajati pri vsch instnimentov z najvcčjo prcciznost- io. Uoinck je ta, da sc slisi, kot hi nasto- Pi'a druga godala (barva tona je nckako "jed klavirjem in harfami) le oče celo jc oil obču/n/ni v svoje.n uor-i a'-'err- pla- su kot Pcvec-solist. - Visek vsoga proiz- vajanja je bil Dvorakov F-dnr kvartet. V prvein stavku je spremstvo v sinkopah odgovarjajocih instnimentov; značilno je bilo, da so sc motivi ncopaženo izg-'iihijali in kakor prikradeno z nova nastopali pri driiRcm instnunentu. Finale jc pri tempe- ramentuih igralcih zvcncl kot majheu or- ¦kestcr in v mogoenih akordih ognjevitc skladbe je bil zakljiičen program- -— Po živalmem aplavzu je sledil dodntck: Caj- kovskov »Andante«. V to skladbo le komponist izlii globino svoje čutečc du5c. Picikato spremstvo zvcni zamolklo kol zvonovi iz daljinc. Prva vijolina je sre- brnočisto predavala melodijo, ki je na- pravila najgloblji utis na g-struni. Poslu- šalca prevzame otožnost. ki mu p.i vzbuja prijetne obeutke. — k. tf®iifno giba^je. »Slovene»« v album! N;i ponovno drzno trditev »Slovenca« glede klerikal- nih kandidatnih list v celjskem političnem okraju ugotovimo sledeče: »Slovcnec« trdi, da so v 11 občinah pol. okraja Celja vlozenc samo klerikalne liste. Iz iiradulli listin na okr- glavarstvu v Celju in pri pol. ckspozituri v Mozirju pa se lahk'o vsakdo prepriča, da so vložene samo klerikalne liste v občinah Visnjavas. Tin- sko, Jurklošter, Marija Oradec, Roginska gorca, Luče, Solčava, torej v 7 občinali izmed 66. To kot dejstvo konštatiramo, da sc ve, koliko je dati na resnicoljub- nost »Slovenca«. Mrličl kot kandidati. V Sopotah pri Podcetrtku klerikalci niso mogli sestaviti kandidatne liste. Pomagali so si na ta na- ein, da so vpisali in podpisali kot kandl- data dva v imeniku vpisana volilca, M sta pa že mrtva. Znnt' se mora! Zibika. Voditclj volilncga boja v Zi- biki je invalid Vajdec. Klerikale! so res laliko ponosni na tako požrtvovalnega agitatorja. Pa tudi naprednjaki nc držijo iok krizern, niarvcc sc pridno pripravlja- jo na volilno borbo. Klerikalci se siroko- ustijo, da imajo že zmago v žepu, pn so se poštcno zaračtinali, kajti o zmagi pri nas v Zibiki še tie moremo govoriti; ka- tcra stra-nka bo zmagala, sc bo videlo na dan yolitvc Da dobiino toliko odborni- ¦kov kot klerikalci, smo zasigurani. Volil- ci-naprednjaki, vi bostc na dan volitve odločili, katera stranka naj zmaga. Agl- tatorji na plan in delajte kakor Vajdec in drugi, ki so se razpasli po celi iiaši fail kakor mravJje. Na delo torej! Podčetrtek: Hočete imeti za zupana «¦. liiašovca iz üastroza? V tem slučaju oddajte dne 3. inaja vsi volilne krogljlce v drngo ali po domače povedano »farov- sko skrinjieo«! Sv. Stefan pri Šinarju. NaŠim klerl- kalcein. slaba predc za obstoj nadvladc v obč. odboru. Naprcdnim kandidatom so napovcdali volilni boj. Z ofenzivo .so že pričeli. Vrhovni i)ove!jnik je obč. tajnik in npokoieni učitelj Kotiiik, za njegovega adjutanta jc Bernotov Blažek. RaznašaT- ci povelj so pa njogova nedolžiia hčevka Zofka in župnikova kuharica. Marijinc ¦družbenicc so pa »redovu v bojni erti. Za orožje imajo zelo nabrušene jezike, kr'terimi sekajo in maliajo na vse strani. fJa o iojl Kakor hitro posekajo enega na- prednjaka, 2-e zrasteta po 2 ali 3 namesto padlcga, kajti lirabra četa na Babnigori pod poveljstvoin neustrašenega voditelja sc tako hrabro bojujc, da bodo na celi er- ti zmagali naprednjaki. Volilci-napred- njaki, le pogumno naprej. ne ustrašitc sc strašil, ki so brez nioei- Plačilo za vašo bicibiost in neustrasenost prejmctc iki dan volitve. Na vaši strani stoji nekdo, ki ga pa klcrikalni voditclji ne vidijo. Iinetio. Dolga.dolga Jeta smo se mo- rali brisati, kakor se je pač zljubilo kihatl pravim in domišljavim par eniim genera- lom našc občine- Ohrabrcni po možatem nastopu sosednih občin, ki so deloma že, cklonia pa še bodo v priliodnjih dneli po- lnelle s klerikalnim koritarstvom in sle- poinišenjem, stopimo dne 4. maja tndi ml na volisee, da za vedno poderenio naSo smrdljivo klerikalno trdnjavo. N-e bojmo se ernega pritiska in klcrikalnili pobičcv- agitatorjev, ker že narodni pregovor pra- vi, da ic nevanio skupaj s lindičem bucc saditi in bi bilo žalostno za našo občino, če bi nas strahovali ljudjc, ki zajemajo skoro vso svojo modrost iz družinskc prntike ali »-kolendre« in ki ne zamudijo nikdar prilikc, da obližejo^prah s čevljev nekega Kranjca, baje tajnika njihovc strankc z imenom »escles«, kadar pride zgago delat v našc miroljubnc kraje. Tu- di so livala Bogn že niinnli easi za ljudi eriicga kalibra, ko so si domišljali, da so prišli na ta svet že s priraščenim župan- skim stolccm na gotovem delu telesa. Na volišeu botc dve škrinjici, izbera med te- mi! dveina nam ne bode težka! Kdor je za sedanje klerikalno gospodarstvo, kdor odobrava visoka vojna posojila, ki so jili podpisali naši klerikalni občin>ki očetje, da smo zato lahko še dalje glndovali na fronti, gnili v strelskih jarkih, prišli kot pohabljeni domov ali pa se poükali kot bedni vojni ujetuiki širom sveta. kdor Je z~e pozabil na podporc in razne karte za nnjv.TžncjSe življenske potreb.^eine med vojno, kdor koneno želi, da naj naš ob- činski odbor tako dolgo molči, da sc bo- demo začeli na sredi ceste vtapljaii v blatu — vsi ti uaj vržejo volilno krogljlco v prvo, klerikalno skrinjieo! — Vi ostali pa, ki Ijubite svoj dorn in hočete biti svtr- hodni gospodarji na svoji zemlji brer vsakega priveska farovške komandc In ki vam jc blagor obeine pri sreu, bodete volili možc, ki jih spoštujete tudi v vsak- danjem življenju, jih poznatc kot skrbne gospodarje, vzgledne družinske očete, ki sc nc hlinijo, ampak v resnici živijo po naukn Kristovem: »Dajte Bogn, kar Je božjega«. Ako želite, da nam vodijo v na- prej občino taki vrli možje, pofem vržite dne 4. maja vsi do zadnjega volilno krog- ljico v drugo Jkrinjico. Nekaj poSttnih našili mož so ociganili kieriknlei za poiT- pise, ker bi sicer sploli ne mogli sestaviti svoje kandidatne liste. Poplačajte jim to nesramno klerikalno zahrbtnost na dan volitve s tem, da vrzete krogljico nc v fnrov.ško, ampak v našo skrinjieo! DopisL Vojnik. TukajSnj! ncni§kohn]ska§kT »Athletik-Sportklub« se je iz državnih In- teresov razpustil. Polzela. Z ozirom na članek »Iz Pol- zele« z dne 28- tm. v št. 50 Vašega ccnT- lista se usoja podpisano šoi. vodstvo po- dati sledeče pojasnilo: Ni res, da bi prf- pravlialo učiteljstvo na Polzeli igro s Sol. otroci v dvorani »Katoliškega bralncga društva«, res pa je, da to igro v omenje- nem lokalu hoec prirediti katehet g. Ivan Jodl in učiteljica ga. Marija Loparuik. — Šol. vod- na Polzeli: Anton Farčnik. Lemberg. Tm je umrl 21. tm. s>ostil- nicar in posestnik Rajrnund Lipave. Šoštanj. Dne 5. maja (na Kristusov vnebohod) popoldne priredi tukajšnia jiodni/nica JiiKoslovanske Malice na Olavncm trgu veliko iavno tombolo. Ob- činstvo h mesta in okraja že dancs na to opozarjamo. Sokolstvo. Celjski Sokol je prejel drustvene znake in legitimaeije. Izdajale se bodo v pondeljek 2„ torek 3. in sredo -1. maja vsakokrat od pol 6. do 7. urc popoldne t drnštveni pisarni (mestna osnovna sola). Seboj je prinesti sliko (format 9 X 12). Brez slike se znaki in legitiniacije ne Iz- dajo. Priti jc osebno. Obencin se plača elanarina, bodisi za celo leto ali pa za pr- vo poluletje. ~- Znaki in legitiniacije sc izrocijo oiiim bratom in sestram, ki ?o najmanjc tri rncsccc elani sokolskega družtva .Gena znaku z legitimaeijo 5 di- nar jev. — Vsak član ozironia članlca Piejme pravila o nošnji znaka in sc ob- enem z lastnoroenim podpisom zaveže, da ga na cventualno zahtevo odbora pro- ti isti ceni društvu zopet proda odnosirn vrnc. — Odbor CeljskeKa Sokola- Vojniški Sokol uprizori v nedcljo, dne 8. maja v Šrnartncm v Ro?.. dolini gledališki igri: »Skrivcn zaklad« v treTi dejanjih in «Vaški tepeek« v trch deja- iijih. Ker je eisti dobieek namenjen izlet- nemu fondu iinenovanc^a društva, priča- k'iijemo tudi ndeležbo Celjanov na ta majniški izlet. Tečaj za telovadne igre za sokolske vadltelje in učitelje priredi Mariborska Sokolska 2upa od 12. do 15, maja ti. v Mariboru. Tečaj iina iiamen praktično seznaniti vaditelje (ice) in učitelje (ice) s priprostejžimi in težavncjSimi telovadnl- mi in športnimi igranii, poučiti jih o «jih fiziološki vrednosti, o metodičnem posto- panju in aranžiranju iger, o nabavi naj- potrebncjšega igralnega orodja in o i're- ditvi igrišč. Vsi orri, ki žcle se ndcležlfi tcj?a tečaja, naj to liaznanijo, z evcntii- elniini željami radi stanovanja: Predscd- stvu Sokolskc /tupc v Mariboru. Udele- ženci morajo biti v četrtek 12. maja tl. v maii dvorani Narodncffa dotna. — PretJ- sedstvo Mariborskc Sokolskc župc Znaki in legitiniacije se dobe pri Tii- .sroslovanskein Sokolskein Savezu v LJu- bljani. Drnštva jili dobe le potom takoj- šnjega plačila, ozirom po poštnem po- vzetju. •— Slike za legitiniacije: atelje Vlašie v Mariboru, Oosposka ulica po zdatno znižani ccni, i. s- 4 slike v vizif- nem formatu 40 krön. Vsak Sokol, ki sl naroči pri omenjenem atcljeju sliko, naj si oskrbi potrdilo dništva, katcrcKa član je. K druslvom na deželi prkle sHkat edl- no, le i)od pogojeni, da znaša naroeuina vsaj ?0 pojcmov. Cena 4 slik. v tem slu- čaju 60 kron. Tozadcvna naročila je po- Strati 4. »NOVA DOHA« Stev. 51 slati naravnost župnemu predsedstvu. — Ob tej priliki opozarjamo: Pri razprodajl se jc mitančno držati pravil o nošnji znn~ ka in strogo paziti na tu, komu se znak izroči. V slučaju, da kateri brat znak iz- gubi, je ponovna izdaja tega dovoljena le zanesljivhn bratoni in sestram, kar pa se mora zabeležiti na zadnji slraiii legitinui- cije- — Zdravo! — Mariborska Sokolska župa v Mariboru. Razpad delavskih telovadnih društcv v Českoslovaškio Politieni tazkroj soei- jalno-demokraiiene stranke v socijalno- demokratieno in komiinistiOno stranko kaže svoj razkrojevalni vpliv na delav- ske tclovadne orgftnizacije, ki tie slone na vsenarodnih načelili, pač pa na strankar- sko-političnih. Izključenih je dosedaj nacl 200 komunističnih telovarinih društev in daljše izkljiičitve siede. S teni je tndi vc- lika delavska «OJirnpijada« v Pragi ogro- žena- Dnevna kromika» Polje pri Podcetrtku. Tu je mini n- govec, gostilnitar in posesinik g. Franc Dobravc. Izltftnišju vlak Maribor-Drnvograd. Obratno ravnateljstvo južue železnlcc objavlja: Na progi Maribor glavni kolo- dvor — Dravograd — Meža vuzita vo- cenši od nedelje, due 1. niaja do preklica vsako nedeljü in vsak praznik izlctniška v-laka št. 417 in 416. Odhod iz Maribora gl kolodvor ub 13.20, prihod v Dravo- :i»ila. Prag a: Berlin 114.25, Curjh 1283.50, Milan 353, Pariz 552.50, London ?8«.75, New York 77.50, Beograd 197, Dmiaj 10.61, Var- šava 8.37. C u r i h : Berlin 8.95, Ncwyoik 574.50, London 22.68, Pariz 43.25, Milan 27.82, Pra- ga 7.90, Budinipešta 2.20, Zagreb 4, Euka- reSta 9.25, VarSava 0.70, Dunaj 1.52'/n, Kri- stianija 0.95. Razne vesti. ' Velika poneverba. Iz Zcnmna javlja redar.-tveno poverjeništvo, da je pred desetimi dnevi neznano kam iz^inil urad- nik taniošnje tvrdke Šime Seriič in co. Alfred Dijamantštajn. Od tvrdke Vinko Majdie v Novcm Sadu je preiel 100.000 K za nabavo desetih Šlepov koruze, od tvrdke Manojlovič v Beo^radu 30.000 K, od trgovca Maksa Frölilicha v Monako- vem pa čck Eskomptne banke na 650.000 mark. Odpotoval jc v Palauko v Bački, odkodcr pa sc ni več povruil. Domnevn- jo, da je poverjene mu zneske in ček po- neveril tcr pobeft'nil v inozemstvo. k ogreb sesire ruske cance v Jeru- zaleiim. Konccm rneseca januarja so po- kopali v cerkvi sv. Magdalene v Jcruza- lemu truplo sestrc ruske caricc, vclike kneginje Jelisavete Fcodorovne, soprogc> kneza Scrgija Aleksandroviea, ki jc leta 1905 postal žrtcv bombnega a.tcntata v /vloskvi. Za easa boljševiškega prevrata so jo islnorili v Aspajcvsku. Njeno telo In telo njene sestrc Verc je našcl n-eki sve- čenik, ki je z vclikim naporom na navad- nem yozu prcpeljal trupli preko Sibirije, Mandžnrije in Kitajske do Pekinga. Tu so jih zaeasno pokopali. Kasneje ie isti svečenik truplo kneginje Jelisavete zopet izkopal ter ga z ladjo prepeljal v Port Said, pozneje pa v Jeruzaletn, kjer so Jo pokopali v cerkvi, ki je sezkiana v spo- min ruski earici Mariji. Zaklfid v jQzavu. Poljski listi poroča- jo, del so pri Vilni našli načrt jezera, v katefega je dal Napoleon pri begu z. Ru- skega potopiti svoj vojni zaklad t. j. 40 milijonov frankov v zlatu. 7.v pred vojno so francoski častniki stikali za zakladom v raznili jezerih okoli Vilnc, ali njih trucl jc bil zastonj. O zakkidu je poroeal Pil- sudski francoski vladi, ko je bil v Parizi«. Na obrežju omenjenega jezera so že de- lajo priprave, da bodo dvignili zaklad iz vodnili globočin. haliiaiii i/praznijo še ostali del Dalrna- cue. B e o g r a d 28. aprila. Pogajanja mod Jugoslavijo in Italijo se bodo v krat- kem zopet prieela nadaljevati, ker bo Ila- lija te dni evakuirala tudi severne kraj'e Dalmacije- KoiistUuauta ter dogodki na Reki in v Istri B e o g r a d 28. aprila. V prvi sejl konstituante 9. maja bo vlada odgovorila nu vprašanja ßlcdc tcrorja na Reki in r ¦Istri. Neinski npi gledc pogajaiij s Fraiicijo. Berlin 28. aprila. Dižavni zbor Je danes nadaljeval razpravo o vladni izja- vi glcde znnanjega položaja- Minister za zunanje zadeve dr. Simons je izjavii, da lie more priznati, da bi korak vlaöc (prosuja v Ameriki za posredovanje) po- menil kaj žaljivcga za Nemčijo. Sporaz- inn s Francozi je po njegovem mnenjfu sedaj^izkljitC-en, ker šc ni prišcl eas, ko bodeta obn naroda spoznaia. kako sfa k? ¦-. ¦¦"¦ ' •¦ - in I , '"v :"-l ¦ ¦ L-i '?¦¦ '?i '<}¦ S k t ' ' s " V i.YcSÜ pOÜ,( ¦ ¦ Nj«žovh kft^ovoM, tedftiiiosl In pralno tmožnosi prthranl mn<)J?l, pitl{e |e na polög »toJeCo mllo i»erc v ntloxinl voili büljn, kot mnosia einige m'.la v u . 7 . . c. .. . , lltJt j Glöbocnik in drug v l)ubljam. Schicht navezana drug na drugega. Upa pa, da pride do Hovih pogajaiij. Ncmčija je vo- jaške doloebe mirovne pogodbe v vseli važmh toekah izpolnila, vkljub temu, da obstoji bojazen vpada s strani Poljske- Vendar so tudi pogainnja za sporazum t Poljsko napredovala. Lastnica in izdajateifica; Zvezna tlskarna v Celju ürednik: Vekosla/ Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celfu. 4—4 prave kavčuk-pete se dobijo povsod. Razglas. Mabava d^w zc kurja^o. Ker so ponujene eene >:a drva prve ofertalne licitaeije previsoke, se bo na podlagi naredbe komandanta Dravskc Divizijske oblasti E. br. 8802 z dne 2b, aprila 11. vršila dne 4. maja tl. pri Celjski pukovski okružni komandi druga ofertal- na lieitacija za nabavo in oddajo drv za garnizone Celje, Ptnj in Slov. ßistrica. Ta ofertalna lieitacija za nabavo in oddajo 6802 ms drv za kurjavo se bo vi- sila na podstavi predpisamlh pogojev, ki so vsak delavnik na vpogled v pisarnt iniendantskeg-a slagal'sta v Celju- Drva se inorajo oddajati v določenili količinah ob odrejenih in predpisanili ter- minih, kakor je to označeno v pogojih, in sicer postavljeno franko slagaüste. V Celju skupaj 6802 m drv (od kate- rih odpade na okružno komando' v Ceiju 4362 ma, po posebni ponudbi pa za garni- zijo v Ptujii 1710 m:! in za garnizijo v Sl. Bisirici 730 m:l drv). Pravico do te "ofertalnc licitaeije imajo v prvi vrsti državljani kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. ki morajtk položiti za kaveijo 10% vrcdnosü celu- kiipiiega zneska; drugi, tnji državljani pa moiajo položiti za kaveijo 20% skupnegn ofertalnega zneska v gotovini, v držav- nih ali od države garantiranih vi'ediiosi:- uih papirjih ali v garantnem pismu kate- rcgakoli denarnega zavoda v kraljevim Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je po predpisu registriralo ministrstvo zn iinance, generalna direkeija državnega racunovodstva. Ponudbe sc imojuju jm-.^uu do iiavc- denega dne ob 11. uri določeni kornisiji celjskc pukovske okružne komandc, ka- tcra jih sprejema samo do navedenegn roka; biti morajo v zapečatenem pismu in opremljene s predpisano kolkovino 10 dinarjev. V vsaki ponudbi mora ponudnlk izjaviti, da so mu pogoji znani. Za vsako garnizijo ie treba vložltl posebno pohudbo- Na vsaki ponudbi mora biti označc- 110: Ponudba za nabavo in oddajo drv za oho garnizijo, za katcro pomidnik oferira; Ponudnik ostane v obvcznosti z cTo- tiuio komando takoj, komanda pa ž njim šcle potcrii, ko pogodbo odobri gospoci minister za vojiib in mornarico. Vsi interesenti sc vabijo, naj sc nde- lcže te ofertalne licitaeije. Iz pJsarne ecliske pukovske okruiue komande. um; .-.i. cionla 1921, br, 10.173. | samostojna moč, koja je ve§ixa persektne ! slovenske in ncrnSke korespondtmee, ! se iäce za takoj. Naslov v upravi. 1 Slev. 51. »NOVA DOBAi Stran 5. Ustanovljena IB6Y. Hranilnica mestne občine Celje V laßtrii palači ppi icolodLsroxm. (prej Sparkasse der Sladlgemeinde Cilli). 22 -17 Ustanovljena 1864. Stanje hrantlesh vlcg K 22,080.030. ====== Vrednosl rezervsiega zakEada K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gor, užiuajo najijopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Pošfne položnice strankam brez- plačno na razpoiago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednoslne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u nöjem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh ursl urednosinili papirjeu itd. Izur- šuje za nje ludi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemsluu izredno ugodno in promptno. Posojsla vseh vrsf pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasnifa in slrokounjaški nasueti u useli denarnih prasaiijih. Tpgovina 2 manu- fakturaim blagom Gaberje 16, nasproti Yojasnice prestolonasledniKa Alexandra. 374 150—15 Bogata zaioga vseh vrsl ino- zemskega masiufakturnaga blaga po zelo nizkih cenah, Proda se glasovip in Sing&pjev eivalni sfroj na Okopih 9, 3 nadst. 514 Naznanilo. Clanica francoskc akademije, B. De- iorme, naznanja p. t. občinstvn, da se vr5i pouk francoskega jezika vsled selitve Pred •grofij« 7, v pritličju. 518 1 Proda ses črna usnjata površna suknja, salonska suknja, smoking obleka in 2 vojaški bluzj pri Maks Zabukošek-u, Celje, Cankarjeva ulica 2. 512 Kuharica vaiena šivanja in gospodinjstva išče sliižbe s 15. majem ali 1. junijem. Po- nudbe na upravniStvo. 517 Proda se 4 Rezervni xaklad 128.000 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. -i6S—16 Ht-anilne vlogc: 2,000.000 K. ZLATOROG Ne kupujte dragega inozemskega mi!a! kajti Zlatorog milo prekaša vse. Zastopstvo in zaloga za Spodnje Štajersko pri: Podružnici R. Bunc In drug Celje, Prešernova ul. 12. 6-6 ZLATOROG čciica in poroka se je izvnsüa natnnčno po vsoh kiiajskih obmlili. Pos..'bno je In. da dekliee ne sinntni.in /a v'dnvo. ampak za ženo diilia. Zlouni v naši tlržavi. UUi.soin i'rad- nili podatkov sc jc v miiiulem lctu pripc- iilu v Hrvatski, Slavoniji, Bosiii, liercc- iCovini. Dahnaciji in Slovciiiji vsega vkup .34.734 zločnov. Od tcga jc bilo tatvin in poneverjonj 22AU\, lKisiJij 3M9N, (cžkih te- Icsnili poskodb 2953, jioljnfij 106S in 320 ubojcv. Med 122.332 obtoženci je bilo 18.000 žcnsk. Zadnja par^ila* 1- ma,i. H e o g r a d I. maja. i'-'an jc polckcl mirno. Dopoldne so hotcli koniunisti (kro.u' 1000) /.borovati na Topcideni. Na poziv policije so se zborovalci razšli. L j ii b 1 j a iiii 1- maja. Ruiašnji niai- ski praznik jc bil proslavijcii /; clopoldan- vkinii shodi in popoldan.ski;iii prircditva- ini. katerc je motilo clczcviio vrenie. Vse jc poteklo mirno. M a r i b o r I- maja. I/an je potekei povsem mirno. Dclavske orj 'posameziit: skupinj sknšale vršiti nasilja, so lokalnc oblasti Jnlijskc Bcncčijc odreciUc začas- uo zasedbo rcškcsa ozcmlia. /Vlcdzavezniške konfereace v 1 oitdonu. L o n d o n 30. aprila. Prva seja mca- zavezniške konference jc bila ob 5. nri popoldne. Bavila sc je s položajem, na- staliin vslcd kršitvc določb rnirovlic po- .ii'odbe s slrani Ncnieije. Frau- min. proil- scdniik Briand je obrazložil staiisčc tfle'CTc takojšnje akcije proti Ncmčiji- Za FrancT- jo in Belk'ijo ponicni vojaško o'^rozanje, cc sc Ne.inčija takoj ne razo>*oži. Italijan- ski znn. minister yrof Siorza se jc strinjal /. Briandovo'izjavo. I- o n d o n 30. aprila- Na vpnisanje. jc-li sc Ncmčiji pred izvrsbo \ojnske ak- cijc šc pošljc nltiniat, je Briand odiocno iziav'l: »Ultimat? Na to uiti ue inislim!« L o n d o ii 1. maja. -Times« so nine- nja, da bo podan Nemčijt kratck nliiinar, no katcrcffa poteku siede ^takoj prisilnc odredbe. čc Ncinčija ne nstrcžj. Lastnica in izdajateliica: Zvezna t^skarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler, Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Naznaeiilo. liišnim posestnikom, trgoveem in obrtnikom se priporoča za nočno stra- ženje hiš, skladiSč itd. 1. direkeija za slrsže^je Ceije, Maribcrska cesta 1. Stefan Hojnik. Oglejte si matiuf akf urne f rgovino «J. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, nasproti Yojasnici prestoloaaslMlnika Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drebno in. dobelo. Dospela je velika ninožina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. Glavni cenik z vcč tisoč slikami se pošlje !! vsakemu zastonj !! iensko in moško feonfekcijof moško in žensko s;eriif5, biuze, kr»vatev n»- camnlcc, žejnc robee, CfaÄanterijci (istrfeemerije, nože, kovöke in razno modno in ifalanferiisko feSago kupite v ogromnl izbiri in zaradi velikanske^a dJrektnega nakupa po čudovito' nizkih 25 ccnah v veletrgovini 20 R.Stermecki, Celje Rszšipjajte „Novo Dobo"! Sobfl Z3 yospodß (Herrenzimmer) skoraj nova, fino izde- lana iz belega lesa, se radi pornanj- kanja piostora ugodno proda. VpraSa se v upravniStvu lista. 522 1 Proda se kompletna otroška posfelja, še v dobrem stanu. Pilko, Ze!en travnik, 1 nadstr. 516 2—2 Kuharitea pridna, razumna, in postrrežnica se iščete za Gradec, proti dobri hrani in plačilu. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval je nasloviti na Rosen- berg-, Gradec, Naglergass 46. e 3—2 ZagaiRmlin :: večjo, stalno vodno močjo, y Savinjski dolini, se proda. ^Resni kupci naj javijo svoje naslove pod »Zaga in mlin« na uprav- niStvo Nove Dobe. -178 6 5 CENE ZMERNE! iiiiiliiii is lid TRGOHIliA Celje, filralja Pets»a c, : se priporoea za : ^ mnogobrojen obisk. S IPOSTREŽBA TOČNa? Stavbeno in galan* terijsko kleparstvo fl.nl. lost« nttsl. Celje, "Kralja Petra cesta 8 se priporoea za izäelavo vßnkovrstnlli stavbciiih in galanterljskih del. Kritja 1 streli, zvonikov, popraviln. Istlb, UR- ' yritva strelovodov ltd. Iisvr<ov to&na. (fene stnerne. Za lzvrSena dela sc jam&l SL. & L. SKÄBERNE, "3 Ljubljana, Mestni lrg 10 ^ MannfaHtnrno in pteteno blago na ftlüß / priporočajo svoje bogato skladišCe / z'ctis!i!h, mcjljiti in otroflsib nogaiJic. ¦ Za sedanjo sezono raznovrstne fine „pot1 ttO^aVk«" in velike partije otročjih patent nogavic erne, sive in belc barve.. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidnejše. 290 17-7 Najboljša bela in črna po najnižjih cenah vedno v zalogi pri Celje, Prešernova ul. 12. Časlne diplome ^AwSS^asrs^S