UDK 808.63-5+802.0-5 
Cvetka Još a r 
Murska Sobota 
IZRAZ AN JE S SREDSTVI PRIHODNOSTI 
V SLOVENSCINI IN ANGLEŠČINI 
Angleški future tense in slovenski p r ihodn j ik sta za izražanje prihodnosti na jpo-
gostejša, vendar se — tudi u temel jeno — večkra t ne p r eva j a t a drug z drugim (ampak 
npr . future tense s sedanj ikom). — Večina časovnih izrazov se lahko rabi le v povezavi 
z določeno časovno kategori jo, v različnih časovnih položaj ih pa le nekater i prislovi 
(zdaj, danes, zvečer). 
The f u t u r e tense in English and the prihodnjik in Slovene are the most f requent 
sets of forms expressing f u t u r i t y ; however, they are not a lways t ransla ted or t ransla-
table by one another (the f u t u r e tense, e. g., is o f ten t ransla ted b y the sedanjik). — 
Most time expressions are l inkable only to a specific t ime category, and only a few 
adverbs (such as nom, today, tonight) can be used in all t ime situations. 
0 Meti sredstvi za izražanje prihodnosti v slovenščini in angleščini so tudi 
tista, ki izražajo željo, namero, upan je ipd. Oblik za izražanje prihodnosti je 
v angleščini precej več kot v slovenščini. Od tod vprašanje , kako v slovenščini 
podati pomenske odtenke, ki so v agleščini izraženi s samo glagolsko obliko. 
O tem problemu je podrobneje govor v prvem delu sestavka. Časovnost in dob-
nost ugotavljamo tudi s prislovi časa, s samostalniki in pridevniki, ki so iz-
peljani iz prislovov, ter z vezniki in predlogi. O povezanosti teh izrazov z gla-
golskimi oblikami je govor v drugem delu sestavka: v kolikšni meri je posa-
mezni prislov povezan z določeno glagolsko obliko in v kolikšni meri se lahko 
uporabl ja v povezavi z različnimi oblikami za izražanje časovnosti. 
Gradivo za razčlembo sta predstavljali dve drami: Samuela Becketta 
Waiting for Godot (prevod Janka Modra) in Dušana Jovanoviča Igraj te tumor 
v glavi in onesnaženje zraka (prevod Velemirja Gjurina).* 
1 Prihodnost v angleščini izražajo:1 
1.1 N e d o l o č n i p r i h o d n j i k 2 izraža čisto ali neobarvano prihodnost, 
neodvisno od želje ali namere govorečega. 
1.1.1 Prihodnjik, 1. os. ed./mn. s shall implicira neko bolj ali m a n j ne-
izogibno dejanje v prihodnosti: / . . . / one day we were born, one day we shall 
die, / . . . / (89/265).3 Shall v zvezi shall I ali shall me izraža predlog, vprašanje 
ali željo: Where shall we go? (92/268). 
* Samuel Beckett, Wai t ing for Gogot, Ja r ro ld & Sons Ltd., Norwich 1977, 94 str. 
S. Beckett: V p r i čakovan ju Godota, prev. Janko Moder, Nobelovci 68, C a n k a r j e v a 
založba, L j u b l j a n a 1982, str. 182—270. — Dušan jovanovič, Ig ra j t e tumor v glavi in 
onesnaženje zraka, v: Osvoboditev Skopja in druge gledališke igre, Zbirka Nova slo-
venska knj iga , Mladinska knj iga , L j u b l j a n a 1981, str. 157—250. D. Jovanovič, P lay 
Brain Tumor and air Pollution, prev. Velemir Gjurin, L j u b l j a n a 1977, t ipkopis, 105 str. 
1 Povzeto po novejših pr i ročnikih angleškega jezika. 
2 Iz raz je usk la jeno z J. Toporišičem: the indefini te f u t u r e tense = nedoločni pri-
hodnj ik , the progressive f u t u r e tense = potekovni prih., the indefini te present tense = 
nedoločni sedanj ik , the progressive p. t. = potekovni sedanj ik , the am/are/is + in-
finitive s t ruc ture = navadni sedanj iški nedoločnik, the going to + inf ini t ive s t ruc ture 
= potekovni sedanjiški nedoločnik, the anomalous finîtes = naklonski glagoli. 
3 P rva številka označuje s t ran izvirnika, d ruga stran prevoda. 
1.1.2 P r ihodn j ik z mili je povezan z drugo osebo, implicira pa naročilo, 
lahko tudi grožnjo: Will you approach! (49/225), navado, ponavl janje : Why 
mill you never let me sleep? (89/265) in čisto prihodnost: The sun mill set, the 
moon mill rise, and we a w a y . . . from here (77/253). 
1.1.3 Okra j šana oblika pr ihodnj ika ('II) se uporabl ja predvsem v pogovor-
nem jeziku. Izraža neobarvano prihodnost: Perhaps you 'Il have socks some 
day (69/245); velikokrat je povezana z namero govorečega: I'll go and get 
a carrot (68/244). 
Shall in mill pa se lahko uporabl ja ta tudi kot glagola, ki imata samosvoj 
pomen: pr ihodnj ika za 2. in 3. os. ed./mn. s shall v drami V pričakovanju 
Godota ni, shall za 2. in 3. os. ed./mn. pa izraža: n a l o g o za prihodnost: You 
shall have to wait. (204/53), in obljubo ali g r o ž n j o : Last one shall be first 
and first one shall be last... (242/96). Pr ihodnj ik za 1. os. ed./mn. z mill izraža 
pripravljenost : We mon't hurt you! (83/259), ali hotenje: It 's so we mon't 
think (62/238). 
1.2 P o t e k o v n i p r i h o d n j i k kaže, da se bo pr ihodnje dejanje od-
vijalo ob določenem trenutku v prihodnosti ali v t renutku, ko se bo zgodilo 
drugo dejanje v prihodnosti (v drami samo en primer). Yprašalna oblika tega 
pr ihodnj ika je sodobna vljudnostna oblika; uporabl ja se pr i vpraševanju 
o pr ihodnj ih dejanj ih : Excuse me, Mister, the bones, you mon't be manting 
the bones? (27/204). 
1.3 N e d o l o č n i s e d a n j i k kaže, da je dejanje dokončno določeno kot 
program za prihodnost, pr ihodnje de janje samo pa ni prikazano: We wait 
till wTe can get up. Then we go on (89/264). V vprašalni obliki izraža negoto-
vost glede prihodnosti: What do we do now, now that we are happy? (60/236). 
1.4 P o t e k o v n i s e d a n j i k izraža dejanje, ki je bilo pr ipravl jeno ali 
načrtovano za prihodnost. Implicira tudi, da so pr iprave za dejanje že oprav-
ljene: I am bringing him to the fair, where I hope to get a good price for him 
(32/208). Ta oblika izraža tudi precejšnjo mero gotovosti in se nanaša na 
bližnjo prihodnost: He's going mad (34/210). Potekovni sedanjik lahko izraža 
tudi namero govorečega: I 'm going (12/190). 
1.5 N a v a d n i s e d a n j i š k i n e d o l o č n i k izraža dogledno seda-
njost. Ta oblika izraža nekaj , kar je bilo dokončno urejeno glede prihodnosti 
z načrtom ali celo z usodo, sam dogodek pa se lahko, lahko pa tudi ne zgodi: 
He said that Godot mas sure to come tomorrow (53/228). 
1.6 P o t e k o v n i s e d a n j i š k i n e d o l o č n i k lahko izraža namero 
osebka v sedanjosti: I 'm going to call the bar (159/4). Z njo lahko izrazimo 
tudi občutek gotovosti v mislih govorca: He's suffering from vertigo . . . He's 
going to fall domn by himself . . . (243/97). V angleških slovnicah je izražena 
misel, da je ta oblika precej pogosta, predvsem v pogovornem jeziku. Njena 
pogovorna oblika je večkrat uporabl jena v prevodu Jovanovičeve drame. 
Mislim, da leži vzrok za tako stanje predvsem v veliki stiliziranosti Becket-
tove drame. 
1.7 N a k 1 o n s k i g l a g o l i so upoštevani le tisti, ki so prevedeni v slo-
venščino s prihodnjikom, ne pa tudi tisti, prevedeni s pogojnikom. V obliki 
sedanjika se lahko nanašajo ali na sedanjost ali na prihodnost, kar je raz-
vidno iz sobesedila ali iz situacije: Then it'll be night. And we can go (71/247). 
Glagolske oblike, ki sem jih navedla do sedaj, so navedene v vseh angle-
ških slovnicah. Poleg teh oblik pa sem v gradivu zasledila še več kategorij . 
1.8 K p r e d m e t n e m u n e d o l o č n i k u spadajo primeri, ki so preve-
deni v slovenščino z odvisnikom, v angleščini pa je glagol povezan s sestav-
ljenim nedoločnikom (to infinitive): Remind me to bring a bit of rope tomor-
row. — Jutri me spomni, da bom vzel s seboj konec vrvi (53/228). 
1.9 P o i m e n j e n j e je prevedeno v slovenščino z odvisnim stavkom: But 
how am I to sit down now, without affectation, now that I have risen? With-
out appearing to — how shall I say — rvithout appearing to falter. — Ampak 
kako n a j meni nič tebi nič še enkrat sedem, ko sem že vstal? Da ne bo videti, 
kakor da — kako n a j rečem — da ne bo videti, kakor da omahujem (28/205). 
1.10 Med d r u g e p r i m e r e sem uvrstila zveze z glagolsko obliko nedo-
ločnega sedanjika. izražajoče gotovostno določitev povedi. Y slovenščino so 
prevedeni s priliodnjikom, ki prav tako izraža določeno mero gotovosti: I hear 
something. It 's the heart. — Jaz neka j slišim. To bo srce (46/222). Le v enem 
primeru je nedoločni sedanjik preveden v slovenščino s sedanjikom: It 's Go-
dot! — To je Godot (73/249). Janko Moder torej v svojem prevodu ni bil do-
sleden, sa j je obliko nedoločnega sedanjika, ki v vseh primerih izraža pre-
cejšnjo mero gotovosti, prevaja l na dva načina. V primerih, ko je prevedel 
nedoločni sedanjik s priliodnjikom, je spremenil precejšnjo mero gotovosti 
(It's the heart) v manjšo mero gotovosti( To bo srce). 
P R E G L E D N I C A GLAGOLSKIH OBLIK ZA IZRAŽANJE P R I H O D N O S T I 
Zap. 
št. Glagolska oblika Štev. °/o 
S k u p a j 
Stev. % 
1. nedoločni p r ihodn j ik 121 56,28 
1. os. ed./mn. s shall 13 6,05 
2. in 3. os. ed./mn. z mili 31 14,42 
ok ra j š ana oblika p r ihodn j ika z '11 73 33,95 
2. in 3. os. ed./mn. s shall — — 
1. os. ed./mn. z mili 4 1,86 
2. potekovni p r ihodnj ik 1 0,47 
3. nedoločni sedanj ik 26 12,09 
4. potekovni sedanj ik 19 8,84 
5. navadni sedanj iški nedoločnik 5 2,33 
6. potekovni sedanj iški nedoločnik — — 
7. naklonski glagoli 15 6,97 
mould 7 3,25 
have to 1 0,46 
can 3 1,40 
could 2 0,93 
might 1 0,46 
hope 1 0,47 
8. predmetni nedoločnik 4 1,86 
9. po imenjen je glagolske oblike 2 0,93 
10. drugi pr imer i 5 2,33 
11. izpust v angleščini 17 7,90 
pomožnega glagola 11 5,11 
deležnika 3 1,40 
celotne glagolske oblike 3 1,39 
Skupno število pr imerov v angleščini 215 100,00 
1.11 Kot i z p u s t n e uvrščam glagolske oblike, pr i katerih je izpuščen 
ali pomožni glagol: I'll do Lucky, you do Pozzo (73/249), ali deležnik: You'll 
help me? I mill of course — Mi boš pomagal? Seveda bom (69/245), ali celotna 
glagolska oblika: Try and walk. (Estragon walks) Well? — Poskusi hoditi. 
(Estragon hodi) Во? (69/245). 
Iz preglednice se vidi, da je skupno število glagolskih oblik za izražanje 
prihodnosti v V pr ičakovanju Godota 215. Najpogostejša oblika za izražanje 
prihodnosti je nedoločni pr ihodnj ik (121), sa j predstavlja več kot polovico 
vseh primerov v drami. Med oblikami nedoločnega pr ihodnj ika izstopa okraj-
šana oblika pr ihodnj ika (73), kar je razumljivo, saj je besedilo za proučeva-
nje drama, v te j pa je veliko občevalnega jezika. Občutno man j je nedoločne-
ga sedanjika (26). Oblika potekovnega sedanjika je t re t ja po pogostnosti 
(19), vendar predstavl ja večina primerov te glagolske oblike ponavl janje iste-
ga stavčnega vzorca (I'm going). Precej je še naklonskih glagolov, število pri-
merov pr i drugih oblikah pa je zanemarljivo majhno. 
Iz take razvrstitve glagolskih oblik bi lahko sklepali, da je največ prostora 
odmerjeno izražanju čiste ali neobarvane prihodnosti. Vendar bi se zmotili, 
sa j je predvsem z okrajšano obliko pr ihodnj ika izraženih veliko stavkov, ki 
izražajo namero, željo ipd. 
V angleščini navedene oblike v slovenskem prevodu podaja jo prihodnjik, 
sedanjik, naklonsko dejanje, izraženo z zanikanjem, pogojnik, velelnik, čle-
nek naj, drugi glagoli, npr . morati, marati, hoteti ipd., elipsa pomožnega gla-
gola, deležnika, celotne glagolske oblike. 
2 Sredstva p reva jan ja v slovenščino sem razdelila na dve veliki skupini: 
na oblikoslovno istovetno in na oblikoslovno različno prevajanje . Oblikoslovno 
istovetno preva jan je inmmo, ko so angleške oblike prevedene v slovenščino 
z enako glagolsko obliko (prihodnjik v angl. = pr ihodnj ik v slov. ipd.). 
P R E G L E D N I C A PRIMEROV P R E V A J A N J A 
Nedoločni p r ihodn j ik 
1. os. 2. in 3. okr. 1. os. 
ed./mn. os. obl. ed./mn. Pote-
Zap. ed./mn. kovni Nedol. 
št. Glagolska oblika shall mili •u mili prih. sed. 
1. p r ihodn j ik 3 22 43 2 — 7 
2. sedanj ik 2 2 17 — — 10 
3. naklonsko ipd. de jan je 8 6 10 2 1 1 
zan ikan je 2 2 
pogojnik 2 1 1 1 1 
velelnik 2 1 
členek naj 6 4 
drugi glagoli 1 4 
4. izpust — 1 3 — — 8 
pomožnega glagola 
deležnika 1 2 5 
cele glag. oblike 1 3 
Skupno število pr imerov 13 31 73 4 1 26 
Iz preglednice se vidi, da je veliko oblikoslovno neenakega p r e v a j a n j a . Na 
nas lednj ih s t raneh je p r ikazano p r e v a j a n j e treh najpogostejš ih oblik. 
2.1 Nedoločni p r ihodn j ik (2. in 3. os. ed./mn. z mili) je preveden v slo-
venščino na tr i načine: 
2.1.1 Večinoma s pr i l iodnj ikom: In an instant all mill Danish and we'll be 
alone once more, in the midst of nothingness! — V t renu tku bo vse izginilo 
in spet bova sama sredi niča! (81/256). 
2.1.2 S sedanj ikom: / . . . / bu t behind this veil of gentleness and peace night 
is changing (vibrantly) and mill burs t upon us / . . . / — / . . . / a m p a k za to tan-
čico miline in miru se že bliža noč (S tresočim se glasom.) in se poči na nas 
/ . . . / (38/214). P r imera sta samo dva; v navedenem pr imeru je sedanj ik rabl jen 
zato, ker p r ihodn j ik v angleščini izraža nerazdel jeno časovnost, to p a v slo-
venščini izražamo s sedanj i kom. 
2.1.3 Z naklonskim izrazom: z zan ikan jem: W h y mill you never let me 
sleep? — Z a k a j me nikoli ne pustiš, da bi spal? (15/193); s pogojnikom: Will 
you not play? Se ne bi igral? (72/248); z velelnikom: Will you stop mhining. 
— T a k nehaj že coilitü (71/247); z glagolom morat i : No good mill come of 
this! — Iz tega se ne more izeimiti nič dobrega! (29/206). У pr imerih , prevede-
nih z naklonskimi izrazi, se mili v angleščini ne uporab l ja samo kot pomožni 
glagol, temveč kot glagol v samosvojem pomenu. Tako mili v p r imeru z zani-
kan jem pomeni v bistvu nočeš. Ker p r ihodn j ik v slovenščini nima tega po-
menskega odtenka, je prevod z naklonskim izrazom najust reznejš i . 
2.2 O k r a j š a n a oblika p r ihodn j ika '11 je podana v slovenščini na več na-
činov. 
2.2.1 Pr imer i s pri l iodnjikom so najpogostejš i , nanaša jo p a se na zelo od-
daljeno, nedoločno pr ihodnost : / . . . / that ' s where w ell go for our honeymoon 
— / . . . / t j a bova šla za medene tedne (12/190), ali neko gotovost v prihodnost i : 
Hell be the death of me! — To bo moja smrti (35/211), ali pogoje: If we all 
G L A G O L S K I H O B L I K Y S L O V E N Š Č I N O 
Izpus t v angleščini 
Pote-
kovni 
sed. 
Nav. 
sed. 
nedol. 
Nakl . 
glag. 
Pred . 
nedol. 
Posa-
most. 
glag-
obl. D r u g o 
pom. 
glag. 
delež-
n i k a 
cel. 
glag. 
obl. 
5 11 4 2 4 _ 1 — 
15 2 2 — — 1 4 — — 
1 3 2 — — — 2 — — 
1 
3 
2 
2 
— — — — — — 5 2 3 
4 
1 
2 3 
19 5 15 4 2 5 11 5 5 
speak at once we'll never get anywhere — Če bomo vsi hkra t i govorili, ne 
bomo nikamor prišli (30/207). 
2.2.2 S sedanjikom. Y teh primerili je okrajšana oblika pr ihodnj ika rablje-
na za izražanje namere v bližnji prihodnosti, čemur v slovenščini na jbol j 
ustreza glagolska oblika sedanjika: I'll go and get a carrot — Jaz grem po 
korenje (68/244), I'll pay you! — Plačam vam! (80/256), I'll be back — Takoj 
pridem naza j (35/211). Večinoma se uporabl ja sedanjik dovršnih glagolov (pri-
dem, plačam). 
2.2.3 Z naklonskim izrazom in sicer: a) s členkom naj: What 'U we do, 
what 'Il we dol — K a j naj počneva, k a j naj počneva? (71/247). Najpogostejši 
so prevodi s členkom naj, vendar vsi primeri predstavl ja jo ponovitev istega 
stavčnega vzorca; s členkom naj je izražena negotovost glede prihodnosti; 
b) s pogojnikom: He wants to impress me, so that I'll keep him — Rad bi 
napravi l dober vtis name, da bi ga obdržal (31/207) (namerni odvisnik je v slo-
venščini velikokrat izražen s pogojnikom bi); c) z velelnikom: Come, we'll 
ivalk it off — Dajva , malo pojdiva na sprehod (70/246); primer z velelnikom 
izraža povabilo govorečega, ki je v angleščini izraženo z velelnikom come in 
z okrajšano obliko pr ihodnj ika, v slovenščini pa kar z dvema velelnikoma: 
dajo a in pojdiva; z ostalimi glagoli: W e'll have to celebrate this — To morava 
proslaviti (9/187); v to skupino so uvrščeni tudi primeri z naklonskim glago-
lom hoteti in z naklonskim izrazom lahko; č) (1) izpustom deležnika: Here, 
give it to me, I'll do it — Čakaj , d a j meni, bom jaz (32/208) ; v slovenščini je 
izpuščen deležnik naredil (tak način izražanja je v pogovarjalnein jeziku 
pogost), v angleščini je izpust deležnika nemogoč, ker je uporabl jena okrajša-
na oblika pr ihodnj ika; (2) z izpustom celotne glagolske oblike: What'ZZ we 
do? — K a j pa zdaj? (15/193). V naši drami je samo en primer izpusta celotne 
glagolske oblike v slovenščini; izpuščena sta pomožni glagol in deležnik, na-
mesto nj i ju pa se zdi, da je v slovenščini obvezno potrebno vstaviti členek pa 
(v nekaterih primerih hkrat i s členkom naj) in izraz za časovnost (zdaj). Iz-
pust glagolske oblike torej sam po sebi razumeva zapolnitev z nekimi drugimi 
sredstvi, ki v angleščini niso potrebna, ker je njihov pomen izražen s samo 
glagolsko obliko. 
2.3 Nedoločni sedanjik je preveden v slovenščino s prihodnjikom, sedanji-
kom, naklonskim izrazom in izpustom. 
2.3.1 Prihodnjik. Najpogostejši prevodi so pr i pogojnem odvisniku: If we 
all speak at once we'll never get anywhere — Če bomo vsi govorili, ne bomo 
nikamor prišli (30/207). To je razumljivo, sa j pravila angleške slovnice zahte-
vajo uporabo sedanjiške oblike v pogojnem stavku, v slovenščini pa se upo-
rabl ja pr ihodnj ik v glavnem in odvisnem stavku. Pri časovnem odvisniku: 
Tomorrow, when I wake, or think I do, what shall I say of today? — Jutri, 
ko bom buden ali se mi bo vsa j zdelo, da sem buden, k a j bom rekel o današ-
njem dnevu? (90/266). Primer je podoben: pravila angleškega jezika zahtevajo 
uporabo sedanjiške oblike v časovnem odvisniku, pravila slovenščine pa ne. 
2.3.2 Sedanjik dovršnih glagolov: Where do we come in? — K d a j prideva 
midva? (18/4). 
2.3.3 Naklonski izraz s pogojnikom: Unless I smoke another pipe before 
I go — Ali pa hi pokadil še eno pipo, preden odidem (28/204). Nedoločni se-
danj ik je v angleščini rabl jen zaradi odvisnika, v slovenščini pa je naklon-
skost (želja govorečega) izražena s pogojnikom. 
2.3.4 Izpust deležnika ali celotne glagolske oblike velja predvsem za stavč-
ni vzorec What do me do nom?, k i je preveden v slovenščino s priliodnjikom 
pomožnega glagola biti (Kaj bova pa zdaj?, 76/252), ali s členkom naj (Kaj pa 
naj zdaj?, 48/223). Primeri s členkom naj so uvrščeni pod izpust celotne gla-
golske oblike; zdi se, da je pr i nj ih naklonskost še bolj s topnjevana; podoben 
primer imamo že pri p reva jan ju okrajšane oblike prihodnjika. 
3 Prihodnost v slovenščini izraža več sredstev:4 
3.1 Prihodnj ik izraža dejanje, stanje ipd. za trenutkom govorjenja: Pred-
pisal mu bom tablete in malo počitka, pa boste videli, kako bo prijazen, ne 
boste verjeli: drug človek bo (197/46). S priliodnjikom je izražena tudi zadob-
nost: Pravi, da bomo kmalu prejeli spisek manjkajočih iz tistega okoliša 
(163/9). Velikokrat pr ihodnj ik izraža naklonsko dejanje, npr. verjetnost, go-
tovost, omiljeno ugotovitev, grožnjo, zahtevo, željo, pogoj ipd.: To bo p r e j 
kakšen sistem naprav, ki opravl ja jo mejno funkci jo (240/94); Ti Marjan, tole 
pa ne bo šlo (164/9); Jaz vam bom že pokazal (216/67). 
3.2 Sedanjik izraža prihodnost le takrat , kadar je iz sobesedila razvidno, 
da ne gre za naklonsko dejanje. Pogosteje se uporabl ja sedanjik dovršiiih kot 
sedanjik nedovršnih glagolov: У soboto gremo lovit; Gremo z mojim avtom 
(168/14, 169/14). V obeh primerih je rabl jen nedovršni sedanjik, v prvem pri-
meru je povezan s prislovnim določilom časa, v drugem pa je časovnost raz-
vidna iz sobesedila, sa j se časovno nanaša na prvi primer. S sedanjikom lahko 
izrazimo tudi načrt za prihodnost: Pet minut po polnoči se dobiva na drugi 
strani pločnika / . . . / (188/36) in naklonskost, največkrat namero ter pr ipravl je-
nost za izvršitev de jan ja : Zaupam ti skrivnost lepote (169/15); — Plačaš? 
(238/91). 
3.3 Drugo. V to skupino spadajo primeri, ki so prevedeni v angleščino 
s priliodnjikom, čeprav sami po sebi ne izražajo prihodnosti: a) sedanjik: 
Zvok izgineva in se znova pojavlja do prihoda kur jača — The sound mill keep 
disappearing and reappearing until the Stoker's entrance (208/58); sedanjik 
je preveden v angleščino s priliodnjikom, ki izraža ponavljajoče se dejanje ; 
mili tako izraža naklonsko dejanje, zanimivo pa je, da je naklonskost, ki jo 
večinoma pripisujemo živim osebam, povezana z neživo stvarjo (izginevanje 
in ponovno pojavl janje zvoka); b) zanikani povedek: A daš požirek? Ne dam 
— Will you give me a gulp? I mon't (244/98); с) velelnik: Recite no že enkrat 
temu gospodu, n a j izpusti roko inšpektor ja Levstika — Will you finally tell 
this gentleman to let go of inspector Levstik's hand (196/44); č) členkovna zve-
za: Zapri že enkrat — Button up, mill you (168/14). 
3.4 Izpust v slovenščini. Izpušča se pomožni glagol: Priznam ti, da se du-
šim, toda zdržal bom, zdržal (230/83); b) deležnik: Dular , ne delajte težav. 
Pa bom (204/53); c) celotna glagolska oblika: Dal ti bom človeka, z veseljem, 
Janez, jasno! (178/24); č) nasprotnostno dodano vprašanje (question tag): 
Kmalu bo jutro, a ne? (227/80). 
Iz preglednice glagolskih oblik za izražanje prihodnosti na naslednji stra-
ni se vidi, da je skupno število glagolskih oblik za izražanje prihodnosti 
v Igraj te tumor v glavi in onesnaženje zraka 318. Najpogostejša oblika je pri-
hodnjik (227), občutno m a n j je v besedilu sedanjika (38). Iz tega lahko skle-
pamo, da slovenščina izraža prihodnost, pa tudi naklonskost, na j r a j e s pri-
4 P r i tem se pre težno op i ram na Slovensko slovnico 1976. 
hodnjikom. Zelo malo je drugih primerov (18), neka j več je izpusta (35); ta 
je utemeljen s samo naravo besedila, sa j se v pogovarjalnem jeziku velikokrat 
izražamo izpustno. 
P R E G L E D N I C A GLAGOLSKIH OBLIK ZA IZRAŽANJE P R I H O D N O S T I 
S k u p a j 
št. Glagolska oblika Štev. °/o Stev. °/o 
1. p r ihodn j ik 227 71,38 
2. sedanj ik 38 11,95 
3. ostali pr imer i 18 5,66 
sedanj ik 7 2,20 
zanikani povedek 7 2,20 
velelnik 3 0,95 
členkovna zveza 1 0,31 
4. izpust v slovenščini 35 11,01 
pomožnega glagola 8 2,52 
deležnika 18 5,66 
celotne glagolske oblike 6 1,89 
nasprotnostno dodano v p r a š a n j e 3 0,94 
Skupno število pr imerov v slovenščini: 318 100,00 
Iz take razporeditve glagolskih oblik bi lahko sklepali, da je največ pro-
stora odmerjeno izražanju čiste ali neobarvane prihodnosti. Vendar bi se 
zmotili, sa j je tako pr i obliki sedanjika kot pri obliki pr ihodnjika, posebej pa 
še v kategoriji drugih primerov veliko stavkov, ki izražajo naklonska dejanja . 
4 V slovenščini navedene oblike so prevedene v angleščino na načine, ki 
so razvidni iz preglednice na naslednji strani. Iz nje se vidi, da p reva jan je 
ni enakooblikovno. Pri razlaganju razmeri j med angleškimi in slovenskimi 
oblikami sem se omejila na glagolsko obliko prihodnjika. 
4.1 Pr ihodnj ik je preveden v angleščino na več načinov. 
4.1.1 Najpogosteje z nedoločnim prihodnjikom, pri čemer izstopata okraj-
šana oblika pr ihodnj ika 'U in 2. in 3. os. ed./mn. z mili. Zanimivo je, da kl jub 
velikemu številu primerov okrajšana oblika ne prednjači . S to obliko so pre-
vedeni predvsem primeri, ki izražajo namero v bližnji prihodnosti: Prebral 
ti bom neka j naslovov, tako da boš na tekočem— I'll read you a couple of 
screamers so that you'll know what 's going on (160/5); Narekovala ti bom 
jedilnik — I'll dictate the menu to you (178/24); Vse vas bom pobili — I'll kill 
you all! (225/78). 2. in 3. os. ed./mn. z mill izraža dogajanje v prihodnosti: 
Križnik ti bo nesel pismo, če misliš, da bo to pomagalo — Križnik mill take 
the letter for you, if you think it will help (185/32), ali potek v prihodnosti: 
Predstav ni in jih ne bo, me razumete, ne bo jih! — Performances do not and 
mill not take place, do you understand me, they mill not take placel (192/41), 
ali vprašan je o prihodnosti ali celo usodi: Ali bo sploh k d a j prost? — Will 
he ever be available? (167/12). 
1. os. ed./mn. s shall izraža čisto prihodnost. Primerov za to je izredno 
malo, čeprav je ta način izražanja v tradicionalnih angleških slovnicah nave-
den kot najpr imernejš i za izražanje prihodnosti: Delajo naj , n a j z delom po-
kažejo, k a j zmorejo in k a j znajo in k a j hočejo, potem se bomo pa pogovarjali 
in dogovarjali — They'd better work and prove with their work what they 
are capable of and what they know and what they want, and then we s hall 
sit domn and talk and negotiate (177/23). Pr ihodnj ik se bomo pogovarjali je 
preveden v angleščino z dvema priredno zloženima glagolskima oblikama 
(shall sit doron and talk), v angleščini je tako dodana še glagolska zveza shall 
sit dorvn, kar je v slovenščini razumljivo že iz same glagolske oblike, sa j do-
govarjanje navadno poteka sede, čeprav ni nujno. 
2. in 3. os. ed./mn. s shall izraža zapoved: Morali boste počakati — You 
shall have to mait (204/53). Za izražanje zapovedi v angleščini zadošča že 
shall, v slovenščini pa je potreben naklonski glagol morati. Shall je rabljen 
tudi v povedih, ki izražajo globoko prepr ičanje govorečega: Je to moja zadnja 
želja? Zadnja bo prva in prva bo zadnja — Is this my last wish? Last one 
shall be first and first one shall be last (242/96). 
1. os. ed./mn. z mill izraža voljo, hotenje osebka v negativnem ali v pozi-
tivnem smislu: K a j si jaz mislim o njegovem pojmovanju dramatičnega, vam 
ne bom razlagal, mladi mož, / . . . / — What my opinion of his conception of 
the dramatic is I mill not explain to you, young man, / . . . / (180, 181/27); več-
kra t se uporabl ja pri govorjenju otrok, k je r izraža predvsem željo. Zanimiva 
je slovenska oblika pr ihodnj ika bom bla (bom bil); v pogovarjalnem jeziku 
jo velikokrat zasledimo, zdi pa se, da je rezervirana za otroški govor:5 Drugač 
pa ne boš bla slon. Ja, bom bla Or else you mon't be an elephant. I mill 
too be (221/73). 
4.1.2 Potekovni pr ihodnjik je v besedilu redek, kar je zanimivo, saj večina 
angleških slovnic ugotavlja večjo rabo te glagolske oblike, predvsem v po-
govarjalnem jeziku: Prideš čez približno pol u r e . . . sa j je vseeno, on te bo 
t uka j čakal... — You're coming in a half an hour or so, . . . well, it's ir-
relevant, he'll be maiting here for you . . . (183/29). 
4.1.3 Nedoločni sedanjik se uporabl ja pri vprašanj ih : Boš eno prižgal? — 
Do you mant a smoke? (171/17), pri časovnih odvisnikih: Pustite ga meni, 
preden bo prepozno — Leave him to me before it's too late (198/47) in pr i 
otroškem govoru: Jaz bom pa na stolčku, da me ne bo — I be on my chair, 
so he can't (218/69). Veliko število nedoločnega sedanjika gre prav na račun 
otroškega govora (v bistvu so to prihodnjiške oblike s »pogoltnjenim« mili). 
4.1.4 Potekovni sedanjik izraža dejanje, ki je načrtovano za prihodnost: 
K a j boš počela drevi? — What are you doing tonight? — Nogavice bom štri-
kala — I'm knitting stockings (169/15). 
4.1.5 Navadni sedanjiški nedoločnik izraža dogledno sedanjost: To, kar 
vam bom povedal zdaj , n a j ostane strogo zaupna interna informacija — What 
I am about to tell you should remain strictly confidential (183/30). 
4.1.6 Potekovni sedanjiški nedoločnik izraža namero v bližnji prihodno-
sti; s tem se njegova funkci ja v veliki meri pokriva s funkci jo okrajšane 
oblike pr ihodnj ika; kako bodo prevedeni taki primeri, je odvisno od posa-
meznega prevajalca, sa j so meje v rabi obeh oblik težko določljive: Telefoniral 
bom v bife — I'm going to call the bar (159/4); Ja. Ga bom obvestila — Yes. 
I'll notify him (162/7). 
6 Rabi se tudi sicer v priredni zvezi z opisnimi deležniki polnopomenskih glagolov, 
npr. Jaz pa Dam bom kuhala in bila na moč pridna (ustno opozorilo V. Gjurina). 
4.1.7 Naklonski glagoli: Veš, to moram čez dat, pa bom prišla naza j — 
You know, I bave to pu t this over and then I can come back (218/69). Naklon-
skost je v slovenščini razvidna iz celotne povedi, v angleščini pa je še posebej 
poudar jena z glagolom can. 
4.1.8 Prilastkovni nedoločnik: Končno so se sporazumeli, da bosta nocoj 
spuščena v Slavijo inšpektor Levstik in naš novinar Zoran Križnik — They 
eventually agreed that the two men to be let into the Slavia tonight mould be 
inspector Levstik and our newsman Zoran Križnik (183/30). Prihodnjik je pre-
veden z dvema glagolskima oblikama: z nedoločnikom iz prvotnega stavčnega 
prilastka in z glagolom mould; z obliko v angleščini pride naklonskost bolj 
do izraza (bosta spuščena, ki se ju sme spustiti — to be let). 
4.1.9 Dovrši lni (perfektni) sedanjik: Vesna, tole mu bom pa prebral — 
Vesna, I've just got to read this to him (160/5). 
P R E G L E D N I C A PRIMEROV P R E V A J A N J A 
Pr ihodn j ik Sedanj ik 
Štev. S k u p a j Štev. S k u p a j 
Zap. 
št. Glagolska oblika 
1. nedoločni p r ihodn j ik 138 + 1 
1. os. ed./mn. shall 6 + 1 
2. in 3. os. ed./mn. mili 57 3 + 1 
okr. oblika p r ihodn j ika '11 55 6 
2. in 3. os. ed./mn. shall 4 
1. os. ed./mn. mili 16 3 
2. potekovni p r ihodn j ik 2 — 
3. nedoločni sedanj ik 23 8 
4. potekovni sedanj ik 2 6 
5. navadni sed. nedoločnik 2 3 
6. potekovni sed. nedoločnik 37 — 
zborni 20 — 
pogovorni 17 — 
7. naklonski glagoli 8 4 
can 3 3 
mould 2 
might 1 
should 1 
mant 1 
may 1 
8. predmetni nedoločnik 8 + 1 2 
9. dovršilni (perfektni) sedanj ik 1 1 
10. velelnik 2 — 
11. t rpna oblika nedoloč. sedanj ika 2 — 
12. izpust 2 2 
pomožnega glagola 2 
deležnika 
celotne glagolske oblike 2 
Skupno število pr imerov 227 + 2 38 + 1 
4.1.10 Velelnik: N a j mi bo torej dovoljeno prositi, da vse morebitne im-
provizacije ali variacije na določeno temo / . . . / — Permit me, then, to bid you 
that any liable improvisation or variation on given theme / . . . / (190/38). V slo-
venščini je uporabl jena vljudnostna oblika s členkom naj, v angleščini pa je 
uporabljen velelnik s k u p a j z nedoločnikom (to bid). 
4.1.11 Pretvorba celotne glagolske oblike v imensko zvezo: Stanči je na-
vadna kurba, da boš vedel — For your information, Stan is a regular prick 
(167/12). Glagolska oblika v slovenščini (da boš vedel) je prevedena v an-
gleščino s stalno besedno zvezo (for your information). 
4.2 Iz prikaza sredstev za izražanje prihodnosti v obeh dramah je razvid-
no, da je najpogostejša glagolska oblika za izražanje prihodnosti prihodnjik. 
Drugih oblik je občutno manj . P reva jan je pa ni enakooblikovno, sa j je npr. 
veliko angleških prihodnjikov prevedeno v slovenščino s sedanjikom in obrat-
GLAGOLSKIH OBLIK V ANGLEŠČINO 
Ostali primeri Izpust v slovenščini 
Se- Za- Ve- d e n k . Sku- Pom. De- Cel. Nasp. Sku-
dan- nik. lel- zveza p a j glag. lež- glag. dod. p a j 
jik pov. nik nika obl. vpr. 
— 16 
1 — 5 1 
7 
3 
6 
7 
3 
7 7 3 1 18 8 18 6 3 35 
no. Vzrok za to je predvsem v pomenski vrednosti povedi. Tako je npr. okraj-
šana oblika pr ihodnj ika v več primerih prevedena s sedanjikom, in to takrat , 
ko izraža namero za izvršitev dejanja v bližnji prihodnosti. 
5 Izrazi za časovnost so močno povezani z glagolskiini oblikami, sa j »spe-
cializiranim glagolskim oblikam za čas (sedanjik. preteklik/predpreteklik, 
prihodnjik) nekako ustrezajo prislovi, okoliščine torej, ki pravzaprav določa-
jo izbiro časovnih oblik: včeraj zahteva preteklost, jutri prihodnost, sedaj pa 
lahko tudi sedanjost«.® Zastavlja se torej vprašanje , katere besede so časovno 
določene in katere so brez teh oznak, torej take, ki se lahko rabijo v povezavi 
z vsemi glagolskimi oblikami, ki so uporabljene v nalogi. 
5.1 Oblike za izražanje prihodnosti sem razdelila na več vrst. 
5.1.1 Med eliptične prislove sem uvrstila primere, v katerih nisem zasle-
dila besed za izražanje prihodnosti: Jaz jih ne bom sprejel. Jaz ne — I shall 
not receive them. I shan't (170/16). 
5.1.2 Med deiktične prislove gredo tisti primeri, v katerih prislov sicer ni 
izražen, časovnost pa je že določena v enem od predhodnih primerov; veči-
noma se vpliv prislova izčrpa že v naslednji povedi, včasih pa tak prislov 
lahko vpliva na več naslednjih povedi in jim določa časovnost: V soboto gre-
mo lovit. Greš z nami?, Lahko pa gremo tudi od Podvina navzgor. Gremo 
z mojim avtom (168, 169/14). 
5.1.3 Med druge izraze za čas se uvrščajo primeri, v katerih je izraz za 
časovnost prisoten: In z daj mi zastavljata vprašan ja (29/206). 
5.2 Povezanost glagolskih oblik z izrazi za izražanje prihodnosti v drami 
V pričakovanju Godota. 
5.2.1 Povezanost v angleščini: 
Izpustnost Deikt ičnost Drugo S k u p a j 
št. oblika Štev. «/o Štev. «/o Štev o/0 Štev. o/o 
1. nedoločni p r ihodn j ik 64 29,76 12 5.58 45 20.94 121 56,28 
1. os. ed./mn. shall 11 5.12 2 0,93 13 6,05 
2. in 3. os. ed./mn. mili 16 7.44 2 0,93 13 6,05 31 14,42 
ok ra j š ana oblika '11 36 16.74 8 3,72 29 13.49 73 33,95 
1. os. ed./mn. mili 1 0.46 2 0,93 1 0,47 4 1,86 
2. potekovni p r ihodn j ik 1 0.47 — — — — 1 0,47 
3. nedoločni sedanj ik 4 1.86 2 0,93 20 9,30 26 12,09 
4. potekovni sedanj ik 19 8,84 — — — — 19 8,84 
5. navadn i sed. nedoločnik 2 0,93 — — 3 1,40 5 2,33 
6. naklonski glagoli 11 5,11 3 1,40 1 0,46 15 6,97 
7. predmetni nedoločnik 2 0,93 1 0,46 1 0,47 4 1,86 
8. po imenjen je glag. oblike — — 2 0,93 — — 2 0,93 
9. ostali p r imer i 3 1.40 2 0,93 — 5 2,33 
10. izpust 11 5,12 5 2,32 1 0,46 17 7,90 
S k u p a j 117 54.42 27 12,55 71 33,03 215 100,00 
0 J. Toporišič, Nova slovenska sk ladnja , Državna založba Slovenije, L j u b l j a n a 1982, 
str. 253, 8.2. 
Iz preglednice se vidi, da je več kot polovica primerov v drami (117) za-
znamovanih z izpustnim prislovom. Število drugih izrazov je občutno manjše 
(71), na jmanjše pa je število deiktičnih prislovov (27). Največje število pri-
slovov je povezano s prihodnjiškimi oblikami, še posebej izstopata okrajšana 
oblika (36) in 2. in 3. os. ed./mn. z mili (16). Vzroki za tako veliko število 
eliptičnih prislovov so podani pri analitičnem prikazu povezanosti glagolskih 
oblik z oblikami za izražanje prihodnosti v §§ 5.3. Glagolski obliki, ki sta 
povezani z izrazi za časovnost, sta predvsem okrajšana oblika pr ihodnj ika in 
nedoločni sedanjik. Zanimivo je, da so vsi primeri potekovnega sedanjika po-
vezani z eliptičnim prislovom, vendar predstavlja kar 13 primerov te glagol-
ske oblike ponovitev istega stavčnega vzorca Г m going. 
5.2.2 Povezanost v slovenščini: 
Zap. Glagolska 
št. obl ika 
Izpustnost Deikt ičnost D r u g o S k u p a j 
Štev. o/o Štev. °/o Štev. °/o Štev. °/o 
1. p r i hodn j ik 54 25,12 13 6.04 35 16,28 102 47,44 
2. sedan j ik 29 13,49 8 3,72 18 8,37 55 25,58 
3. naklonski izraz 25 11,63 5 2,33 14 6,51 44 20,47 
4. izpust 9 4,19 1 0.46 4 1,86 14 6.51 
S k u p a j 117 54.43 27 12,55 71 33,02 215 100.00 
Iz preglednice vidimo, da sta sedanjik in pr ihodnj ik približno enako raz-
porejena, izpustnih prislovov pa je odstotkovno največ pri naklonskih izra-
zih; to je razumljivo, saj je pri njih v ospredju naklonskost in ne časovnost. 
Od vseh primerov predstavl ja jo oblike z izpustnim prislovom približno po-
lovico primerov, druga polovica pa je razdeljena na primere z deiktičnim 
prislovom in preostalimi izrazi. Tako stanje imamo pri sedanjiku predvsem 
zaradi stavčnega vzorca Jaz grem, ki se kar t r inajs tkrat ponovi, pa ni po-
vezan z odgovarjajočim prislovom. Domnevam, da bi bilo drugače število iz-
pustnih prislovov, povezanih s sedanjikom, bistveno manjše. K takemu mne-
n ju me je privedla misel, da je prihodnost s prihodnjikom že izražena in je 
zato v več primerih ni potrebno dopolnjevati z izrazom za čas, pri sedanjiku 
pa takega kazalca nimamo. Sedanjik, ki izraža naklonska dejanja , ne potre-
buje časovnega določila. 
5.3 V analitičnem prikazu povezanosti glagolskih oblik z izrazi za izraža-
nje prihodnosti je podan prikaz povezanosti dveli najpogostejših oblik v an-
gleščini. 
5.3.1 Nedoločni prihodnjik. 2. in 3. os. ed./mn. z mili ima največ primerov 
z eliptičnim prislovom. V slovenščini so povezani po večini z glagolsko obliko 
prihodnjika. Izraz za časovnost ni potreben tam, k jer se primeri nanašajo 
na nedoločno prihodnost: Še vidva / . . . / še vidva, k a j se ve, bosta k a j pr imak-
nila moji sreči (29/206), potem pri velevanju: Me boš gledal, pujs! (20/207); 
K a j še ne boš stopil naprej! (49/225); Mu še ne boš dal miru! (50/225) in pri 
običajnem poteku dogodkov: Sonce bo zašlo, luna bo vzšla in midva stran 
(77/253). Pri naklonskem dejanju je običajno, da izraz za časovnost ni priso-
ten: Se ne bi igral? (72/248). Deiktična prislova sta samo dva: in zclaj mi za-
stavljata vprašanja . Iz tega se ne more izcimiti nič dobrega (29/206); In jutri, 
ko bom buden, ali se mi bo vsaj zdelo, da sem buden, k a j bom rekel o današ-
njem dnevu? (90/266). V prvem primeru je povezava s prislovom zdaj izredno 
rahla, sa j je skorajda ne čutimo, v drugem je povezava močnejša. Pri pre-
ostalih izrazih je največ primerov, ki so povezani z glagolsko obliko prihod-
nj ika: Če je prišel včeraj in na ju ni bilo tu, si lahko prepričan, da ga danes 
ne bo še enkrat sem (15/193). Sedanjiška primera sta samo dva: / . . . / ampak 
za to tančico miline in miru se že bliža noč in se poči na nas / . . . / (38/214). 
Zanimivo je, da sta naklonska izraza (Zakaj me nikoli ne pustiš, da bi spal?, 
15/193 oz. Zaka j mi nikoli ne pustiš, da bi spal?, 89/265) povezana z izrazom 
za časovnost, vendar izraz nikoli še bolj poudar ja naklonskost povedi, poved 
sama pa zaradi tega ni nič bolj časovno določena. 
5.3.2 Okra j šana oblika pr ihodnj ika 'II. Največ je primerov z izpustnim 
prislovom. Y slovenščini so povezani po večini z glagolsko obliko pr ihodnj ika 
(prislov ni rabljen v pogojnih stavkih): Če ti obvisiš, bo vse obviselo (18/195). 
Imamo ga tudi pri izražanju namere: Jaz te bom nosil (32/209); Mu ga bom 
jaz dal na glavo (42/218) in pri gotovostni določitvi povedi: To bo moja smrt! 
(35/211) ter pri izražanju bližnje prihodnosti: Jaz bom Lucky, ti Pozzo 
(73/249). Primeri s sedanjikom so povezani z eliptičnim prislovom takrat , ko 
sedanjik izraža namero govorečega: Jaz grem po korenje (68/244), ali ko je 
povezan z gotovostno določitvijo povedi: Dajmo, dajmo, sedite že, rotim vas, 
še pljučnico staknete (36/212). Pri naklonskem dejanju je običajno, da izraz 
za časovnost ni prisoten: K a j n a j počneva, k a j na j počneva? (71/247). 
Deiktični prislov je najpogosteje povezan z glagolsko obliko pr ihodnj ika: 
In jutri, ko bom buden ali se mi bo vsa j zdelo / . . . / Ta ne bo ničesar vedel 
(90/260); le v enem primeru je deiktični prislov povezan s sedanjikom: Potem 
skupaj odideva. / . . . / Pojdeva na Pireneje (81/257). Preostali izrazi so najpo-
gosteje povezani s priliodnjikom: Potem bova vzela ali pa pustila (18/195). 
Vendar je tudi sedanjiških oblik precej; sem spadajo vse tiste oblike, ki ne 
izražajo naklonskosti in pri katerih je torej v ospredju časovnost: Takoj pri-
dem naza j (35/211). Pri naklonskem dejanju je primerov z izrazi za časovnost 
malo: No ja, upam, da se bom nazadnje še sam lahko postavil na noge 
(82/257). 
5.4 Povezanost glagolskih oblik z izrazi za izražanje prihodnosti v drami 
Igraj te tumor v glavi in onesnaženje zraka. 
5.4.1 Povezanost v slovenščini je taka: 
Zap. C.lagolska 
št. obl ika 
Izpus tnos t Deikt ičnost D r u g o S k u p a j 
Štev. °/o Štev. °/o Štev '. °/o Štev. °/o 
1. p r i h o d n j i k 176 55,34 8 2,52 43 13,52 227 71,38 
2. s edan j ik 21 6,61 3 0,94 14 4,40 38 11,95 
3. d rug i izrazi 14 4,40 — — 4 1.26 18 5,66 
4. izpust 30 9,44 — — 5 1,57 35 11,01 
S k u p a j 241 75,79 11 3,46 66 20,75 318 100,00 
Iz preglednice se vidi, da je tri četrtine primerov v drami zaznamovanih 
z izpustnim prislovom, kar je več kot v drami V pričakovanju Godota. Ob-
čutno manjše je število preostalih izrazov, na jmanjše pa je število deiktičnili 
prislovov. Izpustni prislov je odstotkovno najpogostejši v kategoriji preostalih 
primerov (sem spadajo predvsem izrazi za naklonska dejanja) , kjer imamo 
od skupno 5,66% kar 4,40 °/o oblik, ki so povezane z izpustnim prislovom. To 
je razumljivo, sa j je pri izrazih za naklonsko dejanje v ospredju naklonskost, 
ne pa časovnost. Izpustni prislov je pogost tudi pri izpustu v slovenščini in 
pri glagolski obliki prihodnjika. 
Prislov ni rabljen pri izražanju namere. Y teh primerih je pr ihodnjik na j -
večkrat preveden v angleščino z okrajšano obliko pr ihodnj ika: Prebral ti 
bom neka j naslovov, tako da boš na tekočem — I'll read you a couple of 
screamers so that you'll кпою what 's going on (160/5); Ja. Ga bom obvestila 
— Yes. I'll notify him (162/7); Narekoval ti bom sporočilo za teleks — I'll 
dictate a teletype to you (162/7). Namera je v angleščini večkrat izražena 
tudi s potekovnim sedanjiškim nedoločnikom: Jaz bom to bando razkrinkal! 
— I'm going to expose this gang! (199'48); Ne bom abortirala, ne! — I 'm not 
going to have an abortion, I'm not (202/51); Zaklal ga bom — I'm gonna cut 
'is throat (210/60). 
Prislova prav tako ni pri izražanju gotovostne določitve povedi: Na spisku 
pogrešanih bo ekonomska emigracija — The list of the missing, that'Zi be our 
economic emigration (169/9); Zmrznili bomo, to pot pa z a r e s . . . — We'll 
freeze, this time for s u r e . . . (212/62); To bo p r e j kakšen sistem naprav, ki 
opravl jajo mejno funkcijo — This is more likely a system of gadgets per-
forming a boundary function (240/94). Enako je pri vprašanj ih o pr ihodnjih 
dogodkih: Kdo bo prevzel odgovornost? — Who mill take the responsibility? 
(165,/Ю); Kdo bo nosil odgovornost? — Who mill bear the responsibility? 
(170/16); K a j bodo ukrenili? — What steps mill they take (177/23), ter pri 
poudarjenem hotenju osebka: Jaz jih ne bom sprejel. Jaz ne — I shall not 
receive them. I shan't (170/16); Predstav ni in jih ne bo, me razumete, ne bo 
jih! — Performances do not and mill not take place, do you understand me, 
they mill not take place! (192/41). Tako je še pri pogojnih stavkih: Križnik ti 
bo nesel pismo, če misliš, da bo to pomagalo — Križnik mill take the letter for 
you, if you think it mill help (185/32). 
Tudi pri sedanjiku je precej primerov, ki izražajo vprašanje o prihodnosti: 
Bojim se iti k zdravniku. K a j naj storim? — I'm af ra id to see the doctor. 
What am I to do? (161/6), ali namero: Zastonj ti dam nasvet: skrbi za linijo 
/.../ — I'll give you a piece of advice, free of charge: take care of waistline 
/ . . . / (168/14); Nesem ga razvit, I...I — I'm off to have it developed, I...I 
(172/18), pa pripravl jenost : Zaupam ti skrivnost lepote — 7 mill confide to 
you the secrets of beauty (169/15); Podojim te, če si žejen — J mill nurse you, 
if you are thirsty (236/90); To je cena. Plačaš? — That is the price. Will you 
pay? (238/91) in še bližnjo prihodnost: Predstava šele pride — The perfor-
mance is yet to come (235/88). 
5.4.2 Povezanost v angleščini je taka: 
V angleščini imamo en primer več zaradi primera 183/30, pri katerem je 
slovenska oblika prevedena v angleščino z dvema glagolskima oblikama (po-
vezano s členitvijo po aktualnosti): Končno so se sporazumeli, da bosta nocoj 
spuščena v Slavijo inšpektor Levstik in naš novinar Zoran Križnik — They 
eventually agreed that the two men to be let into the Slavia tonight mould be 
inspector Levstik and our newsman Zoran Križnik. 
Izpustnost Deiktičnost Drugo S k u p a j 
Zap. Glagolska 
št. oblika Štev. «/o Štev. °/o Štev. °/o Štev. % 
1. nedoločni pr ihodnj ik 143 44,83 6 1,88 33 10,34 182 57,05 
1. os. ed./mn. shall 3 0,94 — — 3 0,94 6 1,88 
2. in 3. os. ed./mn. mili 57 17,87 — — 15 4,70 72 22,57 
okra j šana oblika '11 54 16.93 5 1,57 14 4.39 73 22,89 
1. os. ed./mn. mili 25 7.84 1 0.31 1 0,31 27 8.46 
2. in 3. os. ed./mn. shall 4 1,25 — — — — 4 1,25 
2. potekovni pr ihodnj ik 1 0,31 1 0,32 — — 2 0,63 
3. nedoločni sedanj ik 24 7,52 1 0,31 8 2,51 33 10,34 
4. potekovni sedanj ik 2 0,63 — — 5 1,57 7 2,20 
5. navadni sed. nedoločnik 3 0,94 — — 2 0,63 5 1,57 
6. potekovni sed. nedoloč. 36 11,29 — — 4 1,25 40 12,54 
7. naklonski glagoli 6 1,88 2 0,63 4 1,25 12 3,76 
8. predmetni nedoločnik 6 1,88 — — 5 1.57 11 3,45 
9. dovršilni sedanj ik 1 0,31 — — 1 0,31 2 0,62 
10. velelnik 2 0,63 — — — — 2 0,63 
11. t rpna obl. nedol. sed. — — — — 2 0,63 2 0,63 
12. izpust 17 5,33 1 0,31 3 0.94 21 6,58 
S k u p a j 241 75,55 11 3,45 67 21.00 319 100.00 
Iz preglednice se vidi, da je največje število izpustnili prislovov povezano 
s prihodnjiškimi oblikami, še posebej izstopata okra jšana oblika pr ihodnj ika 
'// in 2. in 3. os. ed./mn. z will. Precejšnje število izpustnili prislovov je tudi 
pr i potekovnem sedanjiškem nedoločniku, kar je razumljivo, sa j ta oblika 
izraža namero v bližnji prihodnosti in ob sebi ne potrebuje časovnega določila. 
Glagolski obliki, povezani z izrazi za časovnost, sta predvsem okrajšana ob-
lika pr ihodnj ika U in 2. in 3. os. ed./mn. z will, število preostalih oblik je 
izredno majhno. 
5.5 V analitičnem prikazu povezanosti glagolskih oblik z izrazi za izra-
žanje prihodnosti je podan prikaz povezanosti z glagolskimi oblikami seda-
n j ika : 
5.5.1 Pri izpustnili prislovih izraža sedanjik navadno namero, hotenje ali 
pripravljenost , časovnost pa je potisnjena v ozadje. 2. in 3. os. ed./mn. z will 
izraža pripravljenost za izvršitev dejanju: To je cena. Plačaš? — This is the 
price. Will you pay? (238/91). Okra jšana oblika pr ihodnj ika 'Il izraža na-
svet: J.../ I'll give you a piece of advice, free of charge: / . . . / (168/14) ali 
namero: Če ne, ti pa na kožo napišemo, da se ne boš matral. / If not, we'll 
write a par t that will be right down your alley, to spare you drudgery 
(235/88). 1. os. ed./mn. z will se uporabl ja za izražanje pripravljenosti za izvr-
šitev de jan ja : Zaupam ti skrivnost lepote — I will confide to you the secrets 
of beauty (169/15). Nedoločni sedanjik se uporabl ja v pogojnih stavkih: Hek-
tor, če spustiš inšpektorja, lahko preizkusiš delovanje zmrzovalnega sistema 
— Hektor, if you let the inspector go, you may test the functioning of your 
quick-freezing system (211/61). (Potekovni sedanjik izraža namero: Šibam 
razvit filme — I'm hurrying to get my films developed (173/19), lahko pa tudi 
bližnjo prihodnost: Zvedel sem, da gre Križnik v Slavijo / . . . / — I've learned 
Križnik is going to the Slavia / . . . / (184/31). Navadni sedanjiški nedoločnik 
izraža namero: Nesem ga razvit, potem pa pridem nazaj . / I'm off to have 
it developed, and then I'm coming back (172/18) ali vprašanje o prihodnosti: 
Bojim se iti k zdravniku. K a j naj storim? — I'm af ra id to see the doctor. 
What am I to do? (161/6). Predmetni nedoločnik se uporablja za izražanje 
namere: / . . . / toliko, da gospodje vidijo, k a j zmoreš, veš / / . . . / just enough 
for the gentlemen to see what you are capable of, you know. (211/61). 
5.5.2 Dciktični prislovi so samo tri je; vsi se nanašajo na časovni izraz 
v soboto; v angleščino so prevedeni z okrajšano obliko pr ihodnj ika 'II: Gremo 
z mojim avtom — We'll go in my car (169/14), z naklonskim glagolom can: 
Lahko pa gremo tudi od Podvina navzgor — We can also go from Podvin 
upriver (169/14) in z izpustom pomožnega glagola: V soboto gremo lovit. Greš 
z nami? — We're going fishing on Saturday. Coming along? (168/14). 
5.5.3 Drugi izrazi so največkrat povezani z nedoločnim sedanjikom: Pet 
minut po polnoči se dobiva na drugi strani pločnika, / . . . / — Five minutes 
after midnight we meet on the other side of the street, / . . . / (188/36). Y tem 
primeru je dogovor, povezan z bližnjo prihodnostjo, natančno določen. Nedo-
ločni sedanjik se uporabl ja tudi v odvisnih stavkih: No, sleci se lepo . . . pre-
den se voda shladi -— Well, take your clothes off n i c e l y . . . before the water 
gets cold (246/100). Potekovni sedanjik izraža načrt za prihodnost: V soboto 
gremo lovit — We're going fishing on Saturday (168/14), ali določeno mero 
naklonskosti: Takoj vain ga pošljem dol, brez skrbi. — I'm sending him down 
to you right o f f , don't worry (243/97). 
6 Izrazi za izražanje časovnosti in dobnosti so različni. 
6.1 V drami V pričakovanju Godota je največkrat uporabljen prislov 
jutri; povezuje se s sedanjikom in prihodnjikom. Časovno je vezan, sa j ozna-
čuje samo prihodnost, zato tudi sedanjik v teh primerih izraža prihodnost. 
S sedanjikom je preveden v treh primerih: Prideva jutr i spet (14/192); Jutri 
pa pride (91/266); Rekel je, da Godot jutri zanesljivo pride (53/228). S pri-
hodnjikom je preveden v sedmih primerih: Jutri bo vse boljše. (52/228) — 
Jutri se bova obesila. (92/269) — Jutri me spomni, da bom vzel s seboj konec 
vrvi (53/228). Glej še primere na strani: 88/264. 90/266. 
Pogosto je uporabljen tudi prislov zdaj. Povezan je z oblikami sedanjika, 
pr ihodnjika, z elipso, pa tudi z naklonskimi glagoli. Ob njem se dasta rabiti 
sedanjik in prihodnjik, torej časovno ni vezan: In zdaj ga mečete iz službe? 
(33/210); Pojdeva na Pireneje. Z daj boš lahko (81/257). Y prvem primeru je 
prislov povezan s sedanjikom, v drugem pa izraža s k u p a j z glagolsko obliko 
pr ihodnj ika prihodnost. Časovna izraza danes in nocoj sta povezana s pri-
hodnjikom in torej izražata prihodnost, čeprav sta verjetno v osnovi pove-
zana z izražanjem sedanjosti: Gospod Godot mi je naročil, n a j vama rečem, 
da ga nocoj ne bo sem, prav gotovo pa jutri (50/226). Enaka ugotovitev je za 
izraze danes, letos, sedaj navedena tudi v Novi slovenski skladnji, k jer je 
podan tudi vzrok za tako stanje: »To je mogoče zato, ker imajo ti izrazi večjo 
razsežnost zuna j točke govorjenja.«7 Večkrat je v besedilu uporabljen tudi 
prislov nikoli (varianta nikdar). Veže se s sedanjikom, prihodnjikom, z na-
klonskimi glagoli in z izpustom glagolske oblike; časovno ni vezan, z nj im 
lahko izrazimo tudi prihodnost: Ne zameri. Nikoli več ne bom (74/250). S tem 
prislovom lahko izrazimo tudi nerazdeljeno časovnost, ki je izražena s seda-
7 J. Toporišič, str. 253, 8.2.1. 
' •VC,. ' w 
СЧ V» 
njikom: Ampak bodita vendar malo bolj pazlj iva, za božjo voljo, drugače 
nikoli nikamor ne pridemo (37/213). Potrditev za rabo prislova nikoli v po-
menu nerazdeljene časovnosti, ki se izraža s sedanjikom, sem zasledila v Novi 
slovenski skladnji.8 Precej je v besedilu še prislova potem. Povezan je s se-
danjikom, priliodnjikom in z naklonskimi glagoli. Izraža zadobnost, saj je 
povezan z dejanjem ali stanjem, ki se bo izvršilo (ali bo nastopilo) šele po 
nekem drugem dejanju ali s tanju. Rabi se v povezavi z dovršnim sedanji-
kom: In potem pojdeva napre j (SO/269). Poleg prislovov sem zasledila še 
prislovne izraze (na lepem, nazadnje, v trenutku)-, kamor uvrščam zvezo be-
sed, ki se začenja s predlogom, zatem prislovne zveze (nekega dne), ki izra-
žajo časovnost, samostalnike (čas, noč), predloge (za) in veznike (ko). V pri-
merih, ko se časovni izraz pojavi samo enkrat , je zelo težko določiti časovno 
določenost takega izraza. 
6.2 V drami Igraj te tumor v glavi in onesnaženje zraka je največkrat upo-
rabljen prislov potem, za katerega sem že v prejšnj i drami ugotovila, da 
izraža zadobnost. Povezan je z glagolskimi oblikami sedanjika, pr ihodnj ika 
in z izpustom: Neseni ga razvit, potem pa pridem naza j (172/18), k je r je upo-
rabljen sedanjik dovršnega glagola. Precej je še prislova zdaj (narečno zde j); 
ta je povezan s priliodnjikom in sedanjikom, časovno je vezan, izraža pa se-
danjost ali tudi prihodnost: Zdaj bom vadil do konca (204/53); Gremo zdaj 
na poskus na kl juč 7 (206/56). Vprašalni prislov kdaj je tu povezan s sedanji-
kom in s pril iodnjikom: Kdaj odrineva? (188/36); Kdaj pa približno računaš, 
da bo ta predstava? (235/89). 
Prislovni izrazi so v kratkem, o soboto, pri tej priči, od časa do časa, čez 
pet minut, čez približno pol ure, prislovne zveze vsak hip, prej ali slej, to 
jutro, pet minut po polnoči; predlog je po in veznik ko. 
Sklep. Obravnava povezanosti besed in besednih zvez za izražanje časov-
nosti in dobnosti z glagolskimi oblikami kaže, da je večina povedi rabljena 
brez ustreznega časovnega izraza (izpustili prislov) in je torej časovnost iz-
ražena samo z glagolsko obliko. Izrazi za časovnost in dobnost so povezani 
z glagolskimi oblikami sedanjika, man j pr ihodnj ika. Največ prislovov je ča-
sovno vezanih, le redki (zdaj, danes, nocoj) se lahko rabijo v povezavi z raz-
ličnimi časovnimi kategorijami. Zal pa sem imela na razpolago premalo pri-
slovov, da bi lahko prišla do tehtnejših sklepov. 
? Krit ika Modrovega prevoda drame Waiting for Godot.9 Branje Godota 
nas prevzame z dobesednim ponavljanjem nekaterih pomembnejših stav-
kov. Različno preva jan je istih stavčnih konstrukci j ni upravičeno, sa j ob-
s ta ja jo tudi v angleškem jeziku sredstva, s katerimi bi določeno stanje lahko 
opisali na različne načine, pa to ni bilo storjeno. Tako je osnovna slogovna 
podoba drame v prevodu v marsičem zabrisana. Najbol j očitno se kaže pre-
vajalčeva želja po variantnem preva jan ju v naslednjih primerih: Stavčni 
vzorec I'm going je preveden z Jaz grem, le grem, Že prihajam, Odhajam; 
vprašanje What do me do nom? je prevedeno s Kaj bova pa zdaj?, Kaj naj pa 
zdaj?, Kaj pa naj zdaj?; vprašan je What do me do? s Kaj pa naj potlej?, 
Shall me go? je prevedeno z Greva?, Bi šla?. Drugačen prevod spreminja tudi 
pomensko vrednost povedi, sa j ostaja v angleščini ista, v slovenščini pa po-
gojnik bi izraža manjšo stopnjo verjetnosti, že kar negotovost; vzklik What'll 
8 J. Toporišič, str . 254, 8.2.4. 
11 P r im . A. Berger, Prevod in ponaredek , Nova revi ja , št. 5/6, str . 656 do 658. 
roe do, mhat'll me do! je preveden z In kaj bova počela, kaj bova počela?, 
Kaj naj počneva, kaj naj počneva? (2-krat); Will you slop it, you! je pre-
vedeno s Tak daj že vendar mir, tU, Will you stop it! pa s Še ne boš nehal!. 
O č i t n o j e M o d e r v vse l i te l i p r i m e r i h p o s k u š a l r a z b i t i m o n o t o n o s t i n s u h o -
p a r n o s t b e s e d i l a , s t e m p a j e b e s e d i l u o d v z e l r a v n o t i s t o s e s t a v i n o , p o k a t e r i 
g a v s v e t o v n i k n j i ž e v n o s t i n a j b o l j c e n i j o . 
SUMMARY 
A compar ison of an Engl ish d r a m a t i c text (S. Becket t ' s Waiting for Godot) wi th 
its Slovene t rans la t ion (by J. Moder) and a Slovene d r a m a t i c t ex t (D. Jovanovic ' s 
Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka) wi th its Engl ish t rans la t ion (by У. Gji ir in) 
shows tha t the most f r equen t ve rb fo rms express ing f u t u r i t y a re those of the l u t u r e 
tense in English and of the prihodnjik in Slovene. However , the f u t u r e tense is not 
a l w a y s t rans la ted b y the prihodnjik, or vice versa. In m a n y instances, a f u t u r e 
tense fo rm is l ikely to be t rans la ted b y a f o rm of the sedanjik, due to the mean ing 
of the sentence as a whole. Thus , the abbrev ia ted f o r m of the f u t u r e tense ('II) is 
f r e q u e n t l y t rans la ted b y the sedanjik w h e n it implies tha t the action has been in-
tended for the near f u t u r e . 
The t ime express ions found in the ana lyzed mater ia l were classif ied into three 
g roups : (j) the examples (sentences/clauses/ut terances) in which no t ime express ion 
is expl ic i t ly used were classif ied as " the g roup of el l iptic adve rbs" ; (ц) the examples 
in which t ime is def ined in one of the p reced ing sentences (clauses) were classified 
as " the g roup of deict ic adve rbs" ; (;л) the examples inc lud ing a t ime express ion (of 
a n y other kind) const i tu ted a th i rd , s epa ra t e g roup . — T h e examples conta in ing no 
t ime express ion a re the most n u m e r o u s ; here, t ime is mere ly implied b y the verb 
fo rm. When t ime express ions a r e used, they a re most ly l inked w i t h the present tense 
forms, less f r e q u e n t l y wi th the f u t u r e tense forms. The reason lies in the verb f o r m 
i tself : the present tense is commonly used to express present t ime. W h e n a present 
tense fo rm expresses modal i ty , no t ime express ion is used. — Very f ew adverbs (e. g. 
nom, today, tonight) can be l inked wi th several t ime categories, i. e. used in all t ime 
s i tuat ions . 
In the Slovene t rans la t ion of the Waiting for Godot, the same verb(al) f o rms and 
even the same sentences have — fo r no jus t i f i ab le reason — d i f f e r en t t rans la t ion 
equiva len ts : Consequent ly , the feel ing of monotony , p reva len t in the original , is 
weakened in the Slovene t rans la t ion .