GLASILO OBČINE IG
LETNIK XVI • november 2010 • Številka: 8


str. ^ Odprt zbirni center za odlaganje odpadkov str. б| Konstitutivna seja občinskega sveta str.11 Projekt Starejši za starejše
MOSTIŠČAR
GLASILO OBČINE IG • november 2010
Spoštovani bralca in bralke/
Krajši dnevi v novembru nas že opominjajo, da se bliža zima. Po oktobrskih lokalnih volitvah je zdaj napočil čas, da izvoljeni začnejo z delom. Občinski svetniki, župan in sveti vaških skupnosti so se že zbrali na ustanovnih sejah in se spoprijeli z novimi nalogami. Tudi utrip dela na Občini Ig je ta mesec zelo živahen, saj je v pripravi proračun za naslednje leto. Odprl se je nov zbirni center za odpadke v Mateni, kamor boste lahko vsako soboto dopoldne pripeljali kosovne in druge odpadke in ne bo več treba čakati na kosovni odvoz. Zbirni center je pomembna pridobitev za našo občino in le želimo si lahko, da bodo ljudje svojo staro šaro raje pripeljali v Mateno, kot pa jo odložili za prvim grmom.
Zelo dejavna so bila ta mesec tudi naša društva, zlasti Društvo upokojencev Ig, ki mdr. predstavlja projekt Starejši za starejše, katerega namen je s prostovoljnim delom olajšati vsakdan starejših. Kako malo naše dobre volje in časa je potrebnega, da nekomu polepšamo dan! Tomišeljska župnija nam predstavlja novo podobo svojih cerkva, v katero je tudi bilo vključenih veliko ur prostovoljnega dela vaščanov.
V koledarju prireditev ne spreglejte številnih dogodkov, ki bodo potekali v prvi polovici decembra, ko bo najmlajše najprej obiskal Miklavž ter tako odprl mesec praznovanj in dobrih želja.
Želimo vam prijetno branje.	Uredništvo Mostiščarja
Obvestilo
Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 17. decembra 2010. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 1. december 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto:
mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig
fese
Najmlajše vabimo na predstavo Lunina vila v izvedbi Mavričnega gledališča in obdaritev z Božičkom, ki bo v petek, 10. decembra, ob 17. 30 v športni dvorani na Igu.
Najmlajše vključno z otroki iz prvega razreda bo obiskal Božiček. Otroci bodo prejeli vabila, ki jih bodo potrebovali za obdarovanje po pošti.
Občina Ig Janez Cimperman, župan
Koledar prireditev
sobota, 27. november, ob 19. uri, Kulturna dvorana Golo petek, 3. december, ob 19. uri, dvorana Centra ig nedelja, 5. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo torek, 7. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig petek, 10. december, ob 17.30 uri, Športna dvorana Ig sreda, 15. december, ob 17. 30 uri, Knjižnica Ig petek, 17. december, ob 19. uri, Kulturna dvorana Iška vas sobota, 18. december, od 8.-12.ure, OŠ Ig sobota, 18. december, ob 19. uri, ž. c. sv. Marjete Golo
MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG
Koncert Moškega pevskega zbora Ig Potopisno predavanje Aljaska Miklavževanje
Praznična ustvarjalnica za otroke
Obdarovanje otrok in lutkovna predstava
English mind lab
Božični koncert
Odprti dan šole
Božični koncert
Drustvo Fran Govekar Ig MKL - Knjižnica Ig KD Mokrc, TD Kurešček MKL - Knjižnica Ig Občina Ig
MKL - Knjižnica Ig DU Ig OŠ Ig
KD Mokrc, Občina Ig
Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV (350,00 sIT).
Naslov uredništva:	Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	Uredniški odbor:	Maja Zupančič, odgovorna urednica
telefon:	01 280 23 10		Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice
E-naslov:	mostiscar@obcina-ig.si		Katja Ivanuš, Maruša Švigelj,
Izdajateljski svet:	Janez Cimperman, Zlatko Usenik,		Andreja Zdravje
	Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj	Lektoriranje:	Katarina Mihelič
Naklada:	2.400 izvodov	Računalniški prelom:	Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00
Ustanovitelj:	Občinski svet Občine Ig	Naslovnica:	Maruša Švigelj
Izdajatelj:	Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig	tisk:	Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79
Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako		Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig,	
po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni		je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev,	
s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo		ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354.	
biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe.			
Intervju z županom Janezom Cimpermanom
Janez Cimperman je bil na letošnjih volitvah za župana Občine Ig že tretjič zapored izvoljen za župana naše Občine. Povprašali smo ga za komentar letošnjih lokalnih volitev in njegove načrte v novem mandatu.
Sodelovali ste na vseh lokalnih volitvah do zdaj, kako so se letošnje razlikovale od prejšnjih?
Zelo so se razlikovale. Pri prejšnjih je bila zelo prisotna politična ideologija, programi, ki so obljubljali več, ko je bilo mogoče. Pri letošnjih pa je prišlo do izraza, da se podpira osebe, ljudi.
Pred letošnjimi volitvami je prišlo do premika v novo smer -potek volitev je bil zelo 'nežen', brez podtikanj in blatenja, kar me izredno veseli. Občutek imam, da so se kandidati začeli zavedati, da so pomembni tisti, ki jih izvolijo. Treba je delati za ljudi, ne za politične stranke - to zavedanje je bilo na teh volitvah izrazito prisotno. Izredno pozitivno je, da smo prišli do tega spoznanja: zavedanje, da smo funkcionarji servis za občane. Naša naloga je, da imamo pred očmi volivce, ki so nam zaupali razvoj tega prostora.
Tudi sam potek volitev je bil korekten, v času predvolilnega molka ni bilo zaznanih kršitev. Imeli ste le enega protikandidata, zakaj po vašem mnenju?
Težko odgovorim, zakaj jih ni bilo več. Očitno so kandidati, ki so pol leta pred volitvami še razmišljali o kandidaturi za župana, ugotovili, da smo delali pozitivno za razvoj lokalne skupnosti. Je pa res, da bi bilo predvolilno obdobje boljživahno, če bi bilo več županskih kandidatov. Morda je tudi to razlog, da smo imeli mirno volilno kampanjo. Na začetku novembra je z delom začel tudi novoizvoljeni občinski svet, v katerem je kar nekaj novih svetnikov. Kakšno sodelovanje z njim si želite oz. pričakujete?
Novi občinski svet se je konstituiral 3. novembra in potrdil svoje mandate ter mojega. Na tej seji so sprejeli spremembe dveh temeljnih aktov, statuta in poslovnika.
Želim si dobro sodelovanje, upam, da vsi svetniki in svetnice razmišljajo v smeri razvoja občine
in pomoči občanom. Upam, da bodo sledili moji začrtani smeri razvoja občine. Pričakujem res maksimalno dobro sodelovanje z vsemi člani občinskega sveta, oni so namreč tisti organ Občine, ki sprejema moje in predloge občinske uprave.
V prejšnjem mandatu so vam pri delu pomagali trije podžupani, kaj pa v novem? Razmišljate o imenovanju kakšnega podžupana?
Tudi v novem mandatu bom izmed občinskih svetnikov imenoval podžupane, vsaj enega, najverjetneje pa dva do tri. Gre za mojo pristojnost kot župana, da določim, kdo mi bo pomagal na posameznih področjih. Imen pa še nimam.
Kateri bodo glavni projekti, s katerimi se boste spoprijeli v novem mandatu?
Glavni projekti so verjetno znani vsem, gre za nujno potrebne projekte: nov centralni vrtec, ki smo ga načrtovali že v prejšnjem mandatu, dom starejših občanov, katerega gradnja je odvisna tudi od države in investitorjev. Veliko dela je tudi na področju komunalne infrastrukture, zlasti obnove vodovoda in gradnje kanalizacije. Nekajcest še čaka na asfaltno prevleko, začele pa se bodo tudi sanacije asfalta po vaseh, kjer je to potrebno. Trpeli ne bodo tudi drugi projekti na področjih sociale, zdravstva, športa in kulture. Pred vami je sprejem proračuna za leto 2011, bo kaj večji kot letošnji, ki je znašal skoraj 10 milijonov evrov?
Nimam še podatka o predvidenem znesku proračuna, vendar mislim, da bo proračun za 2011 glede na še trajajočo gospodarsko krizo malo nižji. Kriza se pozna na vseh ravneh, a kljub temu sem prepričan, da bo dovolj denarja za vse projekte, ki jih želimo izpeljati v prihodnjem letu. Veliko slišimo, da druge občine pridobivajo denar iz Evropske unije. Kako
Zahvala
Volivkam in volivcem se zahvaljujem za izkazano zaupanje na volitvah. Zavzemal se bom za razvoj vseh krajev občine.
Župan Janez Cimperman
je s črpanjem teh sredstev pri nas?
Sliši se marsikaj, vendar moram reči, da večjih sredstev, z izjemo mestnih občin z večjim političnim vplivom, tudi druge občine niso pridobile. Tudi pri nas smo uspeli pridobiti nekaj sredstev iz EU, vendar ne v taki meri, kot bi si želeli. Imamo že potrjene projekte za evropska sredstva, vendar se kriza pozna tudi tu. Država poskuša projekte občin zaustaviti s sprejemanjem različnih novih pravilnikov in uredb, saj bi tako rada privarčevala na račun svojega prevelikega trošenja. Še naprej se bomo borili za pridobitev že obljubljenih sredstev za projekte kanalizacije in vodovoda, v katere smo za pripravo dokumentacije vložili že milijon evrov. Upam, da bodo na Ministrstvu za okolje in prostor le ugotovili, na kako ekološko občutljivem območju živimo, s tem mislim predvsem na Iški vršaj, ki je eden najpomembnejših virov pitne vode za širše območje, in sprostilo sredstva za načrtovane projekte.
Kaj je po vašem mnenju največja prednost življenja v naši občini in kaj največja slabost?
Začel bi kar pri slabosti, to so prometne povezave, pri tem imam v mislih državne ceste, zlasti Ižanko. Čeprav nam je šla država na roke in smo uspeli asfaltirati cesto Ig—Škofljica ter razširiti ozko grlo v središču Iga (kroži-šče in cesta ob Ižici), glavni problem, prometna komunikacija z Ljubljano, ostaja nerešen: Ižanka, ki ji že težko rečemo cesta. Upam, tako obljubljajo pristojne državne institucije, da se bo nadaljevanje obnove Ižanke začelo v letih 2011 ali 2012, saj je pomembna za našo in druge občine.
Največja prednost življenja v naši občini je neokrnjena narava, bivanje v takem okolju je res prijetno, kar dokazujejo tudi številni priseljenci iz večjih mest, ki se odločajo za življenje pod Krimom in Mokrcem. Skoraj 60-letna stagnacija razvoja naših krajev je danes naša prednost, saj nimamo večje industrije, ki bi onesnaževala okolje.
Kako vi razumete svoje delo kot župan? Kaj je vaša glavna naloga?
Svoje delo razumem preprosto tako kot vsi občani — moja prva naloga je, da pomagam vsem, ki živijo v naši občini. Ljudje smo različni, nikoli pa se pred ljudmi,
ki so me izvolili, ne izpostavljam s svojo funkcijo. S svojim delovanjem poskušam izboljšati kakovost življenja za vse.
Župan s svojo ekipo, občinsko upravo, ni nič drugega kot servis za občane. Vsi župani, ki tako razmišljajo, so bili ponovno izvoljeni. Res je, da pride do situacije, ko človeku ne moreš pomagati bodisi zaradi zakonskih omejitev bodisi zaradi napačnega razumevanja mojega dela in pristojnosti. Se pa najde tudi kdo, ki kaj izsiljuje — z njim se pogovorim in mu razložim, kakšne so naše pristojnosti. V večini primerov ljudje to razumejo, so pa tudi taki, ki si ne pustijo dopovedati — tudi to ni nič narobe.
Če ima kdo izmed občanov za vas kakšno pobudo ali predlog, kako lahko pride do vas?
To čivkajo že vrabci na strehi. Smo verjetno edina občina, ki ima uradne ure vsak dan. Od ponedeljka ob 8h, ko pridem v službo, do petka popoldne so vrata moje pisarne odprta za občane. Ko sem začenjal s svojim prvim mandatom kot župan, sem sodelavcem v občinski upravi dal navodila, da sem dosegljiv celoten delovnik, vsak dan. Ta praksa se je zelo dobro obnesla in obišče me veliko občanov s svojimi predlogi ali težavami. Vsaka pobuda ali predlog je dobrodošel, zlasti če je boljši od mojega in razvojno usmerjen.
Dobivam tudi veliko elektronske pošte, zato se včasih zgodi, da kakšno spregledam, zato naj me ljudje kar pokličejo ali pa ponovno pošljejo elektronsko sporočilo. Vsak dan sem seveda dosegljiv po telefonu do 23. ure zvečer. Moje telefonske številke so redno objavljene na spletni strani in v Mostiščarju.
Hvala za pogovor in uspešno delo vam želim.
Maja Zupančič
4	1	novice iz občinske hiše
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010		
Otvoritev Zbirnega centra za odlaganje odpadkov v Mateni
V soboto, 6. novembra 2010, je v Mateni pri Igu Občina Ig v sodelovanju z Javnim podjetjem Snaga, d. o. o., odprla Zbirni center za odlaganje odpadkov Matena.
Tako kot vse preostale občine na robu Ljubljanskega barja se tudi občina Ig srečuje s problemom odlaganja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Ena pomembnejših nalog občine je varovanje okolja ter skrb za čisto in ureje-
no občino. V ta namen sta župan občine Ig, Janez Cimperman in direktor JP Snaga, d. o. o., Janko Kramžar ob prisotnosti predstavnikov Snage, občinskih svetnikov, občinske uprave in zbranih občanov odprla in predala v uporabo ^
Zanimivosti
Od 1.735 ton odpadkov, zbranih v prvih devetih mesecih letošnjega leta, je bilo 200 ton bioloških in 151 ton kosovnih odpadkov.
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta je vsak prebivalec občine Ig pridelal povprečno 259 kg smeti.
V	občini Ig imamo 49 ekoloških otokov.
Župan Janez Cimperman in direktor JP Snaga d. o. o., Janko Kramžar sta s prerezom traku slavnostno odprla zbirni center.	Foto: Uroš Čuden
Kaj je zbirni center?
Zbirni center je nepokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpadkov. Odpadkom je namenjenih več velikih zabojnikov, pred vsakim je napis, kaj v določen zabojnik sodi. Odpadke v posamezne zabojnike odlaga uporabnik sam ob asistenci in nadzoru oskrbnika zbirnega centra. Občasen nadzor zbirnega centra (med obratovalnim časom in zunaj njega) bodo izvajali uslužbenci Medobčinskega inšpektorata.
Lokacija in odpiralni čas:
-	je znotraj območja čistilne naprave Matena
-	vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če je sobota na praznični ali dela prost dan)
Komu je namenjen?
Nam enjen je ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev. Storitve zbirnega centra Ig lahko koristijo prebivalci občine Ig, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki - pred oddajo odpadkov se bo oskrbniku treba izkazati z odrezkom plačane položnice za odvoz odpadkov.
Kaj lahko pripeljete v zbirni center Matena-Ig?
kopalniška oprema, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila ipd.
omare, stoli, gradbeni elementi, parket, iverne plošče ipd.
monitorji, TV-aparati, zasloni, radijski sprejemniki, računalniki, telefoni, bela tehnika ipd.
masivne kovine, radiatorji, jekleni profili, kopalne kadi, sodi, ročke, kantice, konzerve, pločevinke pijač ipd.
grmičevje in vejevje, ostanki košenj, listje, rože ipd.
organski kuhinjski odpadki, povrtnine, sadje ipd.
večja kartonska embalaža
nosilke, ročke, plastenke, PE- in PP-zabojčki, odpadna in ovojna folija
bel, čist stiropor, embalaža
ovojna folija iz kmetijske dejavnosti
V sklopu začasnega zbirnega centra bo urejen tudi EKO otok za ločeno zbiranje nekaterih drugih frakcij (modra posoda: papir in karton, zelena posoda: steklo, rumena posoda: plastenke in pločevinke). Večino teh odpadkov se lahko predela. Ker ste jih oddali ločeno, ne bodo končali na odlagališču, temveč v predelovalni industriji.
Je odlaganje odpadkov brezplačno?
Oddaja odpadkov iz gospodinjstev je BREZPLAČNA. Zaradi tega dejstva se v občini Ig odslej ukinja letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov po domovih.
Kje lahko oddate preostale odpadke?
Preostale odpadke (npr. gradbene, azbestne odpadke, avtomobilske gume, nevarne odpadke ...) naši občani lahko oddajo v Zbirnem centru Barje. Za odvoz odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo), je dolžan nosilec dejavnosti skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov.
Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Ig (tel.: 2802 312, Uroš Čuden).
Hvala, ker ločujete odpadke!
4		www.obcina-ig.si
		
novice iz občinske hiše	4	P
GLASILO OBČINE IG • november 2010 MOSTIŠČAR		
Nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v občini Ig
Foto: Uroš Čuden
zbirni center Matena.
Občina Ig se je odločila, da odpre zbirni center tudi zato, da spodbudi večje zavedanje glede vpliva človeka na okolje ter posledično tudi boljokoljevarstveno vedenje in delovanje v vsakdanjem življenju.
Tako župan kot direktor Snage sta v svojih nagovorih poudarila pomen Zbirnega centra za občino ter okolje, v katerem živimo. Namenjen je vsem gospodinjstvom v naši občini, z njegovim odprtjem pa se ukinja letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov po gospodinjstvih.
Vabilu na odprtje sta se odzvala tudi župan občine Škofljica Ivan
Jordan in župan občine Brezovica Metod Ropret.
Vabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje pa se zaradi drugih obveznosti žal niso mogli udeležiti odprtja.
Odprtje centra je tudi ob prisotnosti nekaterih medijev spremljal kratek kulturni program, v katerem so nastopili učenka Osnovne šole Ig Ajda Cizejin Podkrimski harmonikarji. Program je povezovala Andreja Zdravje.
Hvala, ker ločujete z glavo in živite z naravo!
Uroš Čuden Občinska uprava
Režijski obrat sporoča
Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca, ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu.
Hidropostaja v Strahomerju
V Strahomerju se ureja hidropostaja pred mostom čez Iško, ki bo izboljšala tlačne razmere na območju višje ležečih objektov.
Oskrbovalno območje vodarne Brest
Zaradi visokih poplavnih voda na območju vodarne Brest je bil dne 19. 9. 2010 razglašen ukrep prekuhavanja vode na njenem oskrbovalnem območju v Občini Ig za naselja Ig, Kot, Staje, Iška Loka, Matena, Brest, Tomišelj, Podkraj, Vrbljene in Strahomer. O ukrepu so bili uporabniki obveščeni.
Zavod za zdravstveno varstvo je odvzel pet vzorcev v tednu po poplavah in 15. 10. 2010. Vzorci pitne vode, ki so jih odvzeli 15. 10. 2010, so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami Pravilnika o pitni vodi, zato je bil 19. 10. 2010 preklican ukrep prekuhavanja pitne vode. Uporabnikom na oskrbovalnem območju hvala za razumevanje.
Vodovod Golo Zapotok
Ob poplavah 19. 9. 2010 so visoke poplavne vode zalile zajetje Šumnik v Zapotoku. Uničene so bile elektroomara v zajetju ter črpalki, zato je bila nekaj dni po poplavah motena oskrba s pitno vodo, na nekaterih območjih pa tudi prekinjena dobava pitne vode. 20. 9. 2010 je bil na oskrbovalnem območju vodovoda Golo Zapotok uveden ukrep prekuhavanja pitne vode, ki je veljal do 26. 10. 2010. V tem obdobju so bili očiščeni tudi vodohrani.
Ob vzpostavljanju črpanja in dobave pitne vode na sistemu po poplavah se za pomoč zahvaljujemo gasilcem za dovažanje vode, še posebej Jožetu Virantu z Golega, uporabnikom pa hvala za razumevanje.
Sanacija kanalizacijskega črpališča v Brestu
Poplave v septembru so poškodovale tudi kanalizacijsko črpališče v Brestu I, ki ga je zalila voda in uničila predvsem elektroopremo v njem. Vzdrževalci so črpališče sanirali takoj po upadu vode na tem območju.
Kontrola stanja na vodomeru
Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu.
Zaščita vodomerov pred zmrzaljo
Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo:
-	dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom
-	dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali
Gasilska cesta
Končujejo se dela na Gasilski cesti na Igu. Zgrajena je meteorna in fekalna kanalizacija, postavljene so luči javne razsvetljave, postavljeni so robniki za pločnik in pripravljena je podlaga za asfaltiranje.
j I
Gasilska ulica	Foto: Uroš Čuden
Katja Ivanuš, režijski obrat
www.obcina-ig.si		5
		
4	1	novice iz občinske hiše
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010		
Obvestilo
24-urna dežurna služba - okvare (vodovod in kanalizacija): 051/340647, 041/602-403.
Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure.
Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig, v času uradnih ur po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@ obcina-ig.si.
Stanje vodomernega števca lahko sporočite:
-	po telefonu: 01/2802-314
-	po elektronski pošti: rezijski.obrat@ obcina-ig.si
-	prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si
Režijski obrat
Poklon župana
V zadnjih dneh oktobra je župan Janez Cimperman obiskal pokopališča in se poklonil umrlim.
Cvetje je položil pred spomenikom žrtvam iz prve svetovne vojne, pred spomenikom padlim v NOB in pred spomenikom žrtev povojnih pobojev. Naj ostane spomin na vse preminule še živ. Prav je, da spomenike obiščemo in zanje skrbimo vse leto.
Andreja Zdravje Občinska uprava
Vloge za znižano plačilo vrtca
Vloge za znižano plačilo vrtca je treba oddati do torka, 30. novembra 2010, na obrazcu VRT 1 po pošti ali osebno na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig. Dodatne informacije na tel. 01/28 02 310. Obrazec lahko najdete na spletnem naslovu Občine Ig: http://www.obcina-ig.si.
Polona Skledar Občinska uprava
AKTUALNO
Konstitutivna seja
Občinski svet začel z delom
Novoizvoljeni občinski svetniki in župan so se 3. novembra zbrali na ustanovni seji občinskega sveta. Na začetku je predsednik Občinske volilne komisije (OVK) Franci Molan podal poročilo o poteku lokalnih volitev, ki so potekale brez večjih posebnosti ali nepravilnosti. Do manjšega zapleta je prišlo samo na volišču v Iški vasi, kjer so volivci iz Iške in z Gornjega Iga na volišču pomotoma dobili tudi glasovnice za izbiro SVS Iška vas. Glasovanje za SVS Iška vas so zato morali ponoviti 24. oktobra. Predsednik OVK je opozoril še na neažurirane volilne imenike. Občinska volilna komisija je skladno z zakonsko obveznostjo vsem izvoljenim kandidatom predala potrdila o izvolitvi.
I P®
m
\ * U
Novi občinski svetniki z županom po seji
Foto: Maruša Švigelj
Sledilo je imenovanje Komisije za potrditev mandatov občinskim svetnikom in županu, ki je v kratkem premoru pregledala in nato podala mnenje, da so bile volitve legitimne, ter predlagala potrditev vseh svetnikov in župana. Občinski svet je predlog soglasno podprl.
Občinski svet je nato imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Stane Ostanek (predsednik), Franc Toni, Tone Krnc, Zdravko Grmek in Rado Simić.
Svetniki so obravnavali in potrdili še spremembo 25. člena Statuta Občine Ig, ki opredeljuje stalna delovna telesa občinskega sveta. Po novem bo namesto devetih občinski svet imel sedem stalnih delovnih teles: statutarno-pravno komisijo, komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, infrastrukturo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za za kmetijstvo in gozdarstvo, odbor za gospo-
darstvo, turizem in gostinstvo ter odbor za protipožarno varnost, zaščito in reševanje.
Glasovali in potrdili so še spremembe in dopolnitev Poslovnika občinskega sveta Občine Ig.
Pod točko razno je Zdravko Grmek vprašal, kakšne so možnosti za izpeljavo volitev v SVS, ki še niso formirani, 12. decembra, ko je najavljen referendum. Župan je povedal, da je za pripravo volitev mesec dni premalo časa in da v prihodnjem letu pričakuje še kakšen državni referendum, ob katerem bi lahko izpeljali tudi volitve v SVS. Ob tokratnih lokalnih volitvah namreč zaradi premajhnega števila kandidatur nismo izbirali članov devetih vaških svetov. Krajani Drage, Iške Gornjega Iga, Kremenice, Podgozda, Podkraja, Staj, Škriljin Tomišlja imajo še vedno možnost predlagati kandidate za svoje vaške svete, saj zakon v tem primeru omogoča dodatne volitve, ki jih razpiše župan.
Maja Zupančič
6		www.obcina-ig.si
		
Ponovne volitve SVS Iška vas
24. oktobra 2010 so potekale ponovne volitve SVS Iška vas. Občinska volilna komisija je podala poročilo, da so bili v SVS Iška vas izvoljeni: Ivan Žagar (prejel 79 glasov -predsednik), Janez Rupert (70 glasov - član), Boris Selan (67 glasov - član) in Toni Žagar (72 glasov - član).
Maja Zupančič
Odprti dan šole
V soboto, 18. decembra 2010, vas vabimo na odprti dan šole, kjer se bomo predstavili v športno-glasbenem duhu. Med
8.	in 9.30 uro se bodo ekipe učencev v odbojki, rokometu in nogometu pomerile z ekipo staršev in učiteljev. Dogajanje bodo popestrili nastopi učencev od 6. do
9.	razreda. Učenci od 1. do 5. razreda se bodo predstavili staršem na dejavnostih po razredih.
V zaključni prireditvi bodo ob 10.30 nastopili plesalke in ritmične gimnastičar-ke, skupina Capoeira ter akrobatska skupina Šentviški fanatiki.
Pri izvedbi dneva bosta sodelovala šolski sklad in skupnost učencev, ki bosta zbrana sredstva namenila postavitvi kolesarnice in ureditvi prostora skupnosti učencev.
Slavica Čergič OŠ Ig
Obvoznica Škofljica
Odštevamo dneve do zaprtja ceste
Vlada RS je na seji 28. 10. 2010 sprejela sklep, s katerim se je seznanila in tako tudi sprejela informacijo o nadaljevanju postopka priprave državnega prostorskega načrta za obvoznico Škofljica ne glede na že sprejeti sklep Vlade z dne 8. 4. 2010 o umeščanju škofljiške obvoznice po optimizirani varianti 1A in 2A. Z zadnjim sprejetim sklepom je Vlada RS določila enakovredno obravnavo kot možne variante obvoznice tudi varianto Lisičje, ki jo je Ministrstvo za promet kot prometno neustrezno izključilo že leta 2007.
Civilna iniciativa proti trasi škofljiške obvoznice Gumnišče-Glinek-Zalog-Lanišče-Lisičje oziroma krajše proti trasi Lisičje je na nesprejemljivost te variante opozorila dne 6. 9. 2010 z dopisom Vladi RS in Ministrstvu za promet ter zahtevala utemeljitev argumentov za traso Lisičje.
Tako Ministrstvo kot Vlada sta našo pobudo ignorirala, po skoraj dveh mesecih pa nam posredovala odgovor, da se kot možna varianta škofljiške obvoznice ponovno vključuje tudi varianta Lisičje.
Tako so bili v navedenem odgovoru zamolčani gradbeni posegi, ki bistveno zvišujejo izvedbeno vrednost variante Lisičje. Nikjer namreč do zdajniso omenjeni naslednji nujni gradbeni objekti:
•	nasip po dolini med Gumniščem in Glinkom in tunel Zalog (dolžina približno 200 m),
•	nasip pod vasjo Tlake in priključek na obstoječo 'staro' avtocesto Ljubljana-Zagreb,
•	nadvoz za prečkanje želežniške proge in Šmarske ceste,
•	nasip pod vasjo Lanišče in viadukt v dolžini 200 m do nivoja obstoječe AC,
•	polni priključek na obstoječo AC z dvema krožiščema in tune-
lom pod avtocesto, • prestavitev obstoječega mostu
čez avtocesto na Molnik.
Ministrstvo za promet popolnoma in namenoma ignorira tudi poznano in s strani ministrstva že večkrat navedeno dejstvo prometne nesprejemljivosti variante Lisičje, ki z odcepom pod Gumniščem ne rešuje prometa na Škofljici in Lavrici, prav tako ne rešuje problematike Ižanske ceste in legitimnih gospodarskih interesov lokalnih skupnosti v povezavi z obrtno gospodarsko cono na Igu in Škofljici.
Na drugi strani pa se ministrstvi ob predlogu informacije Vladi nikjer ne dotikata ali iščeta rešitve v smeri objektivizacije oziroma revizije vrednotenja nadomestnih habitatov pri varianti obvoznice po Barju, ki so trenutno ocenjeni na 77,2 milijona EUR in so očitno krepko precenjeni. Vprašanje je, kaj sploh so v naravi nadomestni habitati in na kolikšni površini jih je treba zagotoviti (posebej opozarjamo, da se ta površina v uradnih dokumentih nenehno spreminja in se je nazadnje povečala za 40 odstotkov). Bistveno pri tem pa je
vprašanje, kakšne so naloge države v okviru upravljanja habitatov, saj gre v glavnem za nadomeščanje travniških površin.
Prav tako ministrstvi za varianto po Barju ne znata predlagati in proučiti niti ene možne tehnične rešitve, ki bi zmanjšala ali izničila vpliv hrupa na ptice. Že samo s protihrupnimi ograjami, nasipi, ozelenitvijo in primernim asfaltom bi bilo mogoče hrup zmanjšati pod raven, ki je dovoljena za zaščitena območja in bistveno, če že ne v celoti, zmanjšati vplivni pas; vendar za to očitno ni volje.
Civilna iniciativa je zgrožena in ogorčena nad aroganco in enostranskostjo priprave informacije, na podlagi katere je Vlada odločala o vključitvi 'nove' variante obvoznice.
Vztrajamo, da nadaljnja priprava prostorskega načrta za obvoznico mimo Škofljice poteka skladno s sklepom Vlade RS z dne 8. 4. 2010 in sklepom Občinskega sveta Občine Škofljica z dne 3. 11. 2009. Naša prizadevanja podpirajo tudi vsi župani prizadetih občin: Škofljice (Ivan Jordan), Iga (Janez Cimperman), Grosupljega
(Peter Verlič) in Velikih Lašč (Anton Zakrajšek).
Če na naše zahteve in argumente vlada in pristojne službe ne bodo odgovorile, bomo prisiljeni skupajz drugimi civilnimi iniciativami in ob podpori lokalnih skupnosti izvesti zaporo cest vseh prizadetih območij in tako opozoriti na nestrokovno reševanje te problematike ter na nevzdržnost prometnih razmer na Škofljici.
Civilna iniciativa proti trasi škofljiške obvoznice Gumnišče-Glinek-Zalog-Lanišče-Lisičje
www.obcina-ig.si		7
		
★ ★	iz življenja strank	
MOSTIŠČAR		GLASILO OBČINE IG • november 2010
ZAHVALA
Člani neodvisne liste 21. marec se zahvaljujemo vsem volilcem, ki ste nam na volitvah v občinski svet in v svete vaških skupnosti pokazali zaupanje in glasovali za nas. Na podlagi glasov smo dobili enega svetnika v občinskem svetu, šest od sedmih svetnikov v svetu vaške skupnosti Ig in dva svetnika od štirih v svetu vaške skupnosti Brest.
S svojim delom bomo prispevali k razvoju naše občine!
Neodvisna lista 21. marec
LISTA ZA PODPORO PROJEKTOM OBČINE IG
ZAHVALA
Vsi člani Liste za podporo projektom občine Ig se
zahvaljujemo volivcem za podporo naši listi in vam obljubljamo, da bomo delali pošteno ter v prid občankam in občanom občine Ig.
Hvala.
Tone Modic
MLADOST, ENERGIJA, IZKU5ENOST - TO SMO MI
Zahvala
Občinski odbor SLS Ig se vam zahvaljuje za izkazano zaupanje na županskih volitvah, volitvah v občinski svet in volitvah v svete vaških skupnosti.
Vaše zaupanje za vodenje občine Ig tako ob izvolitvi župana kot ob izvolitvi štirih svetnikov SLS-a bomo skušali upravičiti z razvojnimi projekti v korist vseh občanov naše občine. Vaša podpora pomeni odgovornost za delo v prihodnje.
OO SLS IG
PRIPRAVLJENI NA NOVO
ZAUPANJE Slovenska ljudska stranka
Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje in vsak glas, ki ste ga nam namenili. Predvsem pa gre zahvala vsem občankam in občanom za udeležbo na volitvah, saj je s tem podana nedvoumna volja soodgovornega uresničevanja in odločanja o skupnem uspešnem soustvarjanju naše občine.
Ne le programi strank in list, že sama ustava z zakonodajo nalaga lokalni samoupravi predvsem skrb in odgovornost za kakovostne pogoje življenja in bivanja, zato pustimo strankarsko-politične interese ob strani in skupaj poiščimo najboljšo rešitev predlogov.
Iskreno čestitamo za več kot prepričljivo zmago izvoljenemu županu in mu želimo čim uspešnejše in plodno županovanje. Prav tako iskrene čestitke vsem izvoljenim svetnikom občine Ig in vaškim svetom.
Nalog in naporov pred nami ni malo, zato nadaljujmo skupaj in skupaj nam bo uspelo.
NEODVISNA LISTA NADALJUJMO SKUPAJ
Čestitamo
OO SDS Ig čestita Janezu Cimpermanu za ponovno izvolitev za župana Občine Ig. Čestitamo tudi novim svetnicam in svetnikom Občine Ig ter vaškim svetnicam in svetnikom ter vsem želimo, da bi svoje delo opravljali odgovorno in znali vedno postavljati interes občine nad lastni interes. Veselimo se sodelovanja z vami kot tudi z županom v želji, da bomo znali sodelovati in maksimalno izkoristiti vse možnosti in priložnosti, ki jih tako sodelovanje lahko nudi.
Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki ste dali svoj glas kandidatkam in kandidatom na listi SDS. V občinski svet smo izvoljeni trije predstavniki SDS: Slavko Pavlič, Alenka Jeraj in Tone Krnc. Trudili se bomo, da se bo Občina Ig razvijala v okolje, ki bo vsem nam nudilo pogoje za kakovostno, zdravo in varno življenje.
Upamo, da vas bomo lahko v kratkem povabili v naše nove prostore, kjer se boste lahko s svetnikoma in poslanko ter svetnico srečali,
poklepetali in jim morda predstavili svoje probleme in ideje. V okviru OO SDS uspešno deluje tudi Ženski odbor, pripravljamo pa se tudi na obuditev podmladka, občinskega odbora Slovenske demokratske mladine. Vabljeni v našo družbo!
Tone Krnc, predsednik OO SDS Ig
SDS
Preberite novice o aktivnostih OO SDS Ig na: www.ig.sds.si
8		www.obcina-ig.si
		
Delovno srečanje OO SLS Ig
V petek, 29. 10. 2010, je imel upravni odbor OO SLS Ig z izvoljenimi svetniki in podpornimi člani delovno povolilno srečanje. Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav se je zaradi državne proslave opravičil, veseli pa smo bili udeležbe Mateje Jagodič iz tajništva stranke SLS. V svoji sredi smo pozdravili tudi Marjana Podobnika, nekdanjega predsednika SLS.
Po uvodnem pozdravu predsednika OO SLS Francija Strleta in čestitkah izvoljenim svetnikom smo začeli z načrti za prihodnje obdobje. Stari novi župan Janez Cimperman je izrazil zadovoljstvo nad tako podporo, vendar je takoj na začetku opozoril, da nam je bila zaupana zelo odgovorna naloga. Povedal je še, da je potrebno delovanje v dobro in korist vsem občanom. Temu mnenju se je pri-
družil tudi Marjan Podobnik, ki je povedal, da v osrednji Sloveniji naša občina po podpori stranki SLS zelo izstopa, torej vse kaže na oživitev stranke.
Na delovnem srečanju smo najprej opravili analizo lokalnih volitev, hkrati smo si zastavili nekaj pomembnih ciljev, ki jih bomo skušali realizirati.
Ne smemo pozabiti dejstva, da ne moremo spreminjati drugih, spreminjamo lahko le sebe, da bo vsak jutri prinesel nove uspehe in upanje naše stranke.
OO SLS IG
Slovenska ljudska stranka
POSLANSKI KOTIČEK
Referendumi
Pred nekaj dnevi je bil sprejet novi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki naj bi prinesel več samostojnosti in neodvisnosti in odpravil 'škodljivi', na referendumu sprejeti Zakon o RTV. V opoziciji smo opozarjali, da temu ne bo tako, saj po novem RTV ne bo zavod, organiziran in ustanovljen po Zakonu o javnih zavodih, temveč nekaj vmes, nekaj posebnega - sui generis, saj bodo za nekatere zadeve pravila, ki jih določa Zakon o zavodih, za druge pa pravila, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah. Opozarjali smo, da ne moremo vzeti tistega, kar nam je všeč iz enega zakona in ene ureditve, kar nam ni, pa iz druge.
Tako se predvideva, da se bo uprava, zdaj vodstvo RTV, s treh oseb razširila na pet članov uprave. Do zdaj smo imeli direktorja RTV ter direktorja Radia in direktorja Televizije. Po novem bo Generalni direktor in štirje člani, ki nimajo razdeljenih nalog, kar pomeni, da jih bo tudi veliko težje klicati na odgovornost. Nova uprava si bo lahko razdelila morebitni dobiček kot v gospodarskih družbah, kjer bi se lahko iz slabih izkušenj kaj naučili. Najslabši menedžerji imajo po navadi najvišje nagrade. RTV bo imel po novem dva organa nadzora - finančni del bo nadzoroval Nadzorni svet, vsebinski, programski del pa Svet zavoda. Svet zavoda bo številčno manjši, kot je sedanji programski svet - v
imenu varčevanja ali pa zato, da se je lahko izločilo nekatere predstavnike civilne družbe.
Eden od koalicijskih poslancev, ki je izstopil iz stranke Socialnih demokratov, je povedal, da ne gre za nič drugega kot zamenjati vodstvene ljudi na RTV. Da ne bi bilo to preveč očitno, je treba spremeniti zakon, kar bi kot posledico prineslo tudi zamenjave.
Zaradi navedenega smo v SDS predlagali, da se o Zakonu o RTV razpiše referendum in o njem odločijo volivci, saj se z novim zakonom ukinja Zakon o RTV, ki je bi potrjen na referendumu. Ker pa je napovedanih več referendumov za več zakonov (malo delo, družinski zakonik, pokojninska reforma), smo predlagali, da določimo
referendumski dan (eden od predlogov je bil 17. april 2011), ko bi na isti dan izvedli več referendumov. Tako bi prihranili veliko sredstev pa tudi olajšali ljudem prihajanje na volišča, saj bi o več zakonih odločali hkrati. Tak predlog ni bil sprejet in za zdaj je potrjen datum za referendum o Zakonu o RTV 12. decembra 2010.
Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs. si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenka-jeraj.sds.si.
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije
IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV
Pekarna v Mateni
V Mateni je v četrtek, 28. oktobra 2010, odprla vrata nova pekarna. V naši vasi so družbeno aktivni največkrat gasilci, tokrat pa so člani vaškega sveta s pomočjo požrtvovalnih Matenčanov in Matenčank zavihali rokave ter pripravili zelo zanimiv in ustvarjalen četrtkov popoldan. Dvorano gasilskega doma so spremenili v začasno pekarno. Postavili so štedilnik in pripravili vse potrebščine za peko. Dogodek je bil namenjen vsem starostnim skupinam, a ni treba posebej omeniti, da so uživali predvsem otroci. Na štedilniku so se pekle palačinke, da smo lažje dočakali še dobrote iz pečice.
Tako so male otroške rokice mešale, gnetle in oblikovale mafine, rogljičke ... Mali peki so seveda imeli skrbne odrasle pomočnike, mamice, očke, babice, dedke. Omamen vonj po čokoladi, vanilji, limonini lupinici, čaju in kuhanem vinu se je širil daleč naokoli. Tako je Matena vsajzačasno dobila pravo pekarno. Dogodek bi bil še bolj brezskrben, če ne bi starejših skrbelo, da kateri od otrok ne bi stekel na cesto.
Renata Prašnički za SVS Matena
Izdelovanje piškotov v matenski pekarni
Foto: Renata Prašnički
www.obcina-ig.si		9
		
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010
Martinovanje na hipodromu Vrbljene
V soboto, 6. novembra 2010, sta Prostovoljno gasilsko društvo Vrbljene-Strahomer in Turistično društvo Krim skupaj pripravila prvo martinovanje na prostem v občini Ig. Martinovanje je potekalo pod velikim šotorom in kozolcem.
Na martinovanju so za dobro voljo in veselo razpoloženje poskrbeli kar trije ansambli, in sicer domači ansambel Podkrimski falo-tje, Mladi godci in Peklenski muzi-kantje, ki so se izmenično celoten večer vrstili na odru. Našemu povabilu pa se je odzvala tudi jodlarka Tina Drole, ki je nastopila v finalni oddaji Slovenija ima
talent in s svojim jodlanjem popestrila večer. Ob takem dogodku seveda ne sme manjkati tudi krst vina, za katerega pa so poskrbeli člani Kulturno umetniške skupine Zgaga.
Ob tej priložnosti smo se tudi odločili, da bomo poskusili tudi z degustacijo vin, ki smo jo pripravi-
li na našem kozolcu. Na degusta-ciji vina so se predstavili naslednji vinarji:
Vinska klet Avšič (Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš), predstavili pa so se z vini: modra fran-kinja, bizeljsko rdeče ter bizeljsko belo vino.
Vinska klet Birsa (Vipavska dolina), vinotoč na Igu, predstavili pa so se z vini: cabernet, Mihovo belo vino, Mihovo belo mlado vino, s sebojpa so prinesli tudi zelo dober pršut.
Jožko Mavrič (Šlovrenc, Goriška brda), predstavili pa so se z vini: rebula, sivi pinot, chardonay, rose ter cabernet sauvignon.
Vinogradništvo Kobe - Društvo vinogradnikov Janez Trdina, Gabrje-Brusnice, Podgorjanski vinorodni okoliš, s sebojpa so prinesli cviček.
Na kozolcu, kjer je potekala degustacija vin, je bilo ves večer zelo živahno, saj je bilo vzdušje prav posebno. Okušanje vina je potekalo med starim orodjem, obdanim s trto. Za degustacijo vin smo pripravili posebne kozarce z napisom: Martinovanje Vrbljene 2010 ter vrečko za okoli vratu, kamor so vsi obiskovalci dali kozarec. Vse skupaj je stalo 7 EUR in s tem kozarcem so potem lahko ves večer poskušali vina pri vseh
vinarjih, ki so nudili degustacijo.
To je bilo naše prvo organizirano martinovanje in tudi zato mogoče ni bilo toliko obiskovalcev, kot smo jih pričakovali, sajv našem okolišu martinovanje in kultura pitja vina nista tako poznana kot v vinorodnih okoliših. Vendar mi smo se vseeno potrudili in vsem obiskovalcem ponudili vse, kar smo pripravili za njih. Upamo, da bo naslednje leto obisk še večji in tudi, da bo več vinarjev.
Večer je minil v dobrem vzdušju in veselem razpoloženju. Srečo smo imeli tudi z vremenom, saj ni bilo mrzlo, zato je bilo pod šotorom kar dovolj toplo.
Najse na koncu zahvalim še vsem, ki ste tako ali drugače pomagali pri pripravi te prireditve, sajdela ni bilo malo. Treba je bilo postaviti šotor, pripraviti prostor za degustacijo na kozolcu, okrasiti oder, poskrbeti za dobro reklamo in še marsikaj drugega. Zato še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste pripomogli, da je prireditev tako uspela.
Darja Modic TD Krim
PGD Vrbljene Strahomer
Hladnokrvni plemenjaki
16. oktobra smo se člani Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme (ZRKSHP) in člani Konjerejskega društva Krim ponovno zbrali na hipodromu Vrbljene pri Igu na vsakoletnem obveznem licenciranju plemenskih žrebcev pasme SHL. Poleg licenciranja pa je potekal tudi preizkus delovne sposobnosti ter menjava priznanih plemenjakov po plemenilnih postajah in tudi podelitev priznanj za najboljše žrebce.
Komisija v sestavi članov RSS v konjereji in članov ZRKSHP je ta dan imela veliko dela, saj je bilo treba pregledati in oceniti veliko število žrebcev. Na licenciranje so bili namreč pozvani vsi državni žrebci v starosti tri in pet let ter nekaj žrebcev zasebne reje. Vsak pregledani je prejel tudi telesno oceno.
Triletni žrebci so bili pregledani zaradi potrditve pripusta, vendar za njih sledi ponovni pregled čez dve leti.
Po končanem licenciranju je bila podelitev priznanj najboljšim petim žrebcem oziroma oskrbnikom.
Prvo mesto je s 79 točkami zasedel žrebec 910 Jupiter Elmar XV-495, katerega oskrbnik je Peter Zajc, na drugo mesto se je s 75 točkami uvrstil žrebec 908 Jor Nero XIII-501 - oskrbnik Jože Tretjak, tretje mesto je s 73 točkami dosegel žrebec 911 Jaka Vulkan XVI-500 - oskrbnik Janez Globokar, na četrto mesto pa se je z 72 točkami uvrstil žrebec 912 Janko Nero XIII-496 - oskrbnik Danijel Glavan. Tretje mesto je sicer zasedel žrebec 905 Juš Elmar XVI., vendar žal ni bil več prisoten na prireditvi, zato so se od tega mesta uvrstitve pomaknile dalje.
Sledil je preizkus delovne sposobnost za tri- in petletne žreb-ce. Oskrbniki so morali z žrebcem
pokazati vpreganje in razprega-nje, vleko hloda ter delo v eno-vpregi.
Po 12. uri pa je potekala menjava starejših plemenskih žrebcev, ki so svoje štiriletno obdobje končali na plemenilni postaji posameznega žrebčarja. Take menjave so seveda nujno potrebne, saj bi sicer lahko prihajalo do medsebojnega križanja iste krvi, kar pa ni dopustno. Žrebci so bili s strani komisije natančno pregledani. In ugotovitve? Večina slovenskih žrebčarjev za žrebce skrbi dobro. Živali so kondicijsko dobro pripravljene, telesno negovane ter ravno prav umirjene ali temperamentne.
V prvem segmentu testa mora
žrebec čim boljmirno oz. voljno sprejeti vprežno opremo (komat, uzdo ...) Pri vleki hloda se največ pozornosti posveča ubogljivosti, izražanju volje do dela, enakomerni vleki hloda, dobri tehniki in upoštevanju ukazov vodnika. Točke pri delu z enovprego pa si žrebec prisluži za poslušnost, voljnost in zmožnost, dobro tehniko vožnje, za dobro izražene hode (korak, kas ...) Posamezne lastnosti se ocenjujejo z ocenami od 1 do 10, vmesne ocene niso dovoljene.
Kljub velikemu številu žrebcev, ki so bili na hipodromu, so se le trije žrebčarji odločili, da pokažejo usposobljenost svojih varovancev s to nalogo. Že res, da je
izvajanje tovrstnega testa pri nas praktično še v povojih, a se bodo v prihodnje žrebčarji morali bolj zavzeto lotiti svari, kajti k temu jih zavezuje pogodba z Veterinarsko fakulteto. Podoben delovni test se pripravlja tudi za triletne žrebice pri sprejemu v rodovnik.
Hladno vreme tistega dne ni niti malo pokvarilo prešernega vzdušja in prireditev je dobro uspela. Predsednik ZRKSHP in KD Krim Jože Škulj je potrdil, da so tudi prihodnje leto rejci in žrebčarji srčno vabljeni na podkrimski hipodrom.
Sabina Goršič Tajnica ZRKSHP
Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
Projekt Starejši za starejše

IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Leta 2006 je Društvo upokojencev Ig začelo s projektom Starejši za starejše. Temeljni namen je izboljševanje kakovosti življenja v starosti tako z zdravstvenega kot socialnega vidika. Z našim projektom se trudimo zmanjševati stisko starejših ob življenjskih prelomnicah.
Naše Društvo upokojencev Ig šteje približno 660 članov in je zelo aktivno. V naši občini je več kot tisoč starejših od 65 let. V odboru za socialo in pri projektu Starejši za starejše deluje 19 prostovoljcev. Prostovoljci imamo enkrat letno izobraževanje na temo pro-
stovoljstva in pomoči starejšim. V času vključitve društva v projekt smo obiskali in poiskali 92 odstotkov vseh starejših od 69 let. V tem času smo opravili 2.300 obiskov pri starejših. Od vseh oddanih vprašalnikov, v katerih ugotavljamo splošno stanje naših starostni-
kov, je bilo vrnjenih izpolnjenih le 76 odstotkov. Seveda je nekaj starejših naš obisk in sodelovanje v projektu odklonilo.
Iz vprašalnikov smo ugotovili, da v naši občini živi veliko starejših samih in ravno ti so najbolj potrebni naših obiskov in pomoči. Ugotavljamo, da že samo naš obisk in čas, namenjen pogovoru, preženeta osamljenost naših starostnikov. Pomagamo tudi pri čiščenju stanovanja, na vrtu, iz trgovine prinašamo živila, skrbimo za prevoz k zdravniku in podobno. V sodelovanju z RK smo že večkrat razdelili pakete pomoči tistim, ki so jo potrebovali.
Našim starejšim želimo polepšati starost, in če potrebujejo strokovno pomoč, prenesemo informacije pristojnim institucijam. Na podlagi obiskov smo v sodelovanju s Socialno službo organizirali dostavo več kosil na dom in drugo.
Življenjska zgodba vsakega izmed nas je različna in vsaka zanimiva. Nekatere zgodbe so polne optimizma in prijetnih spominov na mlada leta. So pa trenutki, ko se srečujemo tudi s stiskami, in
takrat skušamo pomagati ter skupaj poiščemo rešitev. Nekateri si polnijo čas s pisanjem pesmi ali pa so žive slike dogodkov izpred 60 in več let, ko so igrali na odrskih deskah, se zbirali na vasi in peli pod vaško lipo ...
Zato nas prostovoljstvo bogati, ker vem, da nekomu lahko pomagam ter tako koristno porabim svoj prosti čas, izkušnje in znanje. Danes jaz pomagam tebi, jutri bo nekdo mlajši pomagal meni ...
Bliža se zimski čas, ko bosta nastopila sneg in poledica, česar se starejši še posebno bojijo. Zato naprošamo vse mlade, da velikodušno priskočite na pomoč in očistite sneg z dvorišča za morebitni dovoz intervencijskega vozila ali dostavo hrane. Ljudje po navadi poznamo svoje vaščane in lahko predvidevamo, kdo je v zimskem času še posebej potreben pomoči. Vsi, ki želite opraviti dobro delo, lahko pokličete v Medgeneracijski center na tel. 059 933 436 ali koor-dinatorko Marijo Zdravje na tel. 031 554 702.
Odbor za socialo DU Ig in koordinatorka projekta Starejši za starejše Marija Zdravje
www.obcina-ig.si		11
		
^ IG
^ ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
V Stuttgart smo prispeli dovolj zgodaj, da smo si še isti dan ogledali Mercedesov muzej. Potem smo se odpeljali v Reutlingen, kjer smo bili nastanjeni v mladinskem domu. Po krajšem počitku v sobah smo se spet zbrali pri kratki pevski vaji in se malo po 16. uri odpeljali v Stuttgart, kjer je bilo v veliki telovadnici ob 18. uri napovedano praznovanje ob 40-letnem jubileju Kulturno-umetniškega društva Triglav. Zaradi demonstracij je bil na cesti zastoj in je vožnja trajala precej dolgo. Časa za vajo ni bilo, lahko smo le v nekaj minutah preverili ozvočenje, ki je bilo pripravljeno za glasbenike in je potem služilo tudi nam. Prireditev se je
začela z zamudo, gledalci oziroma poslušalci so se le počasi zbirali. Za začetek smo kar pod odrom zapeli slovensko himno, naš nastop na odru pa je bil šele po vseh govorih in nagovorih v slovenskem in nemškem jeziku ter nastopu domačih pevcev in folkloristov. Sledila je večerja, ki smo se je razveselili, saj smo bili že kar precej lačni. Ko se je začel ples, smo kmalu odšli nazajv prenočišče, saj smo bili utrujeni in tudi avtobus je moral devet ur neprekinjeno mirovati.
Mislim, da smo kar dobro izvedli naš program. Izročili smo tudi darila in prospekte ter predstavili naš kraj in naše društvo. V nedeljo
smo si po zajtrku ogledali center Stuttgarta in znani televizijski stolp tega mesta. Po kosilu v slovenski restavraciji smo se ob 16h odpeljali proti domu in prispeli na Ig okoli polnoči. Pri vsakem postanku na poti sta za nas poskrbeli Sonja in Mari, tako da nam
ni bilo treba skrbeti za hrano in pijačo.
Pot v Stuttgart in tamkajšnji nastop sta bila za vse zanimiva in poučna, čeprav nekoliko utrudljiva. Hvaležni smo vsem, ki so nam ju pomagali uresničiti.
Mira Gantar
Peli smo v Stuttgartu
Mešani pevski zbor DU Ig se je na povabilo kulturno-umetni-škega društva Triglav 9. oktobra 2010 ob 1h zjutraj odpeljal proti Stuttgartu. Med vožnjo ponoči in tudi pozneje vse do cilja smo se nekajkrat za krajši čas ustavili in pretegnili ter tako odpočili od dolgega sedenja. Kljub nekaterim težavam v zvezi s tem se udeleženci niso pritoževali, temveč so raje izkoristili proste sedeže, da so se zleknili in malo zadremali.
Pevci smo si ogledati tudi znamenitosti Stuttgarta.
LSV IG trenutno šteje okoli dvajset članov. Vsak od nas ima doma skoraj manjši muzej z vozili, stroji ali eksponati, ki so prava paša za oči ne samo za ljubitelje, temveč tudi za vse druge. Sestanke imamo vsako sredo v gostilni Ulčar, kjer smo vedno polni debat in izmenjav mnenj o naših lepotcih. S ponosom ugotavljam, da so naša vozila po starosti, ohranjenosti in nekaj izjemnih primerkih vozila, ki se lahko kosajo z vozili veliko starejših in večjih klubov po Sloveniji in svetu. Do zdaj smo imeli že tri srečanja z našimi vozili, dva izleta po muzejih, udeležujemo pa se tudi srečanj starodobnih vozil po Sloveniji. V uredništvu Mostiščarja sem bil toplo povabljen, da kot predsednik v vsaki
številki Mostiščarja predstavim tudi svoje člane in njihova vozila.
Tomaž Trtnik, dosedanji tajnik in soustanovitelj LSV IG je z svojim delom prejel častno članstvo v našem klubu in čast, da ga kot prvega predstavim v našem in vašem glasilu.
Preprost človek, izjemen mizar, predvsem pa zbiratelj in ljubitelj motorjev z 49 ccm, po možnosti še na pedala. V njegovi zbirki so Tomosovi motorji, kot so Colibri dvo- in trobrzinec, Moto Guzzi Dingo, Motori Minareli, Garelli Gulp in NSU Quickly. Vsi motorji so seveda stari več kot 40 let. Tomaž poleg motorjev zbira tudi stare gramofone, pisalne stroje,
petrolejke in še bi lahko našteval. Kot zanimivost lahko omenim, da je motor Garelli v razpadajočem stanju rešil vsega hudega in ga obnovil do tovarniškega stanja. Z njim je na sejmu Codelli na GR v Ljubljani tudi predstavljal naš
klub in občino ter požel nemalo priznanj, za obnovo pa je prejel tudi častni znak Slovenske veteranske avtomoto zveze SVAMZ.
Marko Hvale Foto: Arhiv društva
LSV IG se predstavi
LSV IG (Ljubitelji starodobnih vozil občine IG) sva ustanovila predsednik Marko Hvale in tedanji tajnik Tomaž Trtnik oktobra leta 2008. LSV-jevci smo ljudje različnih znanj in poklicev, ki nas združuje ljubezen do starih vozil, stare kmetijske tehnike in tehnične dediščine, ko so bile stvari izdelane preprosto, inovativno in so se rezervni deli naredili skoraj v vsaki domači garaži. Za nas imajo ta vozila in stroji poseben čar, ki ga želimo ohranjati za naše poznejše rodove.
Tomaž Trtnik in Marko Hvale ob uspešnem koncu prvega srečanja
12		www.obcina-ig.si
		
GLASILO OBČINE IG • november 2010 MOSTIŠČAR
Pohod upokojencev na Vremščico (1.027 m)
IG
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Vsak, ki se odloči za pohod z Društvom upokojencev Ig, doživi prijeten dan v naši družbi, ga izkoristi za oddih, nabiranje novih moči ter odkritje nečesa novega - kakšno je življenje v hribih in planinah pod okriljem naših gora.
Letošnji drugi pohod je bil tokrat organiziran na Primorsko na 1.027 m visoko Vremščico. V sredo, 29. 10. 2010, smo se ob 7.00 uri zbrali pri gasilskem domu na Igu, kjer nas je že čakal šofer Tone s svojim lepotcem. Da bo vse potekalo čim boljvarno in po predpisih, sem povabil na pohod prijatelja gorskega reševalca Iztoka Štajerja iz Ljubljane, ki je vzel s seboj še psico Kepo. Je izredno dobro izurjena za reševanje izpod ruševin ob potresih ali
snežnih plazovih. Brez nje Iztok ne gre nikamor.
Posamezne dežne kaplje so nas spremljale do Ravbarkomande. Oblaki so se začeli trgati in že je tu in tam posijalo sonce. Pri Senožečah smo zapustili avtocesto in se kmalu zapeljali na makadamsko cesto, ki pelje proti Vremščici, ter parkirali.
Na prvem koraku iz avtobusa nas je pozdravila izredno močna burja. Hitro smo se temeljito oblekli in tudi rokavice so prišle še
Pozdrav jeseni!
kako prav. Sprva smo hodili ob robu borovega gozda ter naprej čez travnike in pašnike po vrhu grebena, kjer so nas pozdravljale ovce, osli ter gobe marele. Po slabi uri in pol hoje smo že prišli na 1.027 m visoko Vremščico. Burja je nehala zavijati, postajalo je sončno, jasno in vidljivost je bila dobra. Vse je bilo kot na dlani, Nanos bi skoraj lahko prijeli, Triglav je sijal v svoji snežni lepoti in morje se je lesketalo. Le Krim in Mokerc sta se hotela malo skriti v meglo. Pot smo nadaljevali še malo naprejdo prečudovite na novo zgrajene cerkvice svetega Urbana, ki je bila v nemirnih časih porušena. Zvon želja se je nenehno oglašal in izpolnjeval skrite želje pohodnikov. Posedli smo se okoli cerkvice ter si potešili žejo in lakoto iz nahrbtnikov. Fotoaparati so tudi imeli polno dela. Od tu je lep razgled ne samo proti Pivki in Ilirski Bistrici, ampak se vidijo tudi bližnji jadranski otoki.
Nazajsmo se vračali po drugi poti skozi bukov gozd do okrepčevalnice na Vremščici ter si temeljito privezali dušo in telo.
S pesmijo in vriskanjem smo se poslovili od okrepčevalnice in se napotili do avtobusa. Med potjo smo lahko videli veliko čredo ovac, ki so se pasle po prostranih pašnikih.
Z avtobusom smo se med potjo proti domu hoteli ustaviti
in se sprehoditi še po Rakovem Škocjanu, toda vhod v to prelepo dolino je bil zaprt zaradi poplave. Šofer Tone je moral zdaj pokazati vso svojo šofersko sposobnost, da nas je varno pripeljal iz poplavljenega območja po obvoznici na drugo stran do malega naravnega mostu, ki smo si ga ogledali.
Ob koncu našega pohoda sem se zahvalil šoferju Tonetu za prijetno in varno vožnjo, vsem udeležencem pa za disciplino, še posebej gorskemu reševalcu Iztoku Štajerju, ki sem ga hkrati zaprosil za nadaljnje sodelovanje na pohodih.
Jože Krašovec Foto: Janez Vrhovec
Zvon želja izpolnjuje želje.
Tako kot že nekaj let prej smo tokrat pozdravili Sosedje in naši prijatelji jesen, enega izmed najlepših in najbolj bogatih letnih časov. Morda nas vreme nekoliko jezi, vendar pa nas narava v tem času prečudovito in bogato obdari z barvami in pridelki.
Tako smo tudi zasnovali naše plakate, ki so vas s svojimi pisanimi barvami vabili na prečudovit večer ljudske pesmi, ki pa jo je popestril Stanko Petrič s svojim glasom in spremljevalnim ansamblom.
Vokalna Skupina Sosedje (nekoliko okrnjeni, sajsmo močno pogrešali našo Saro in njen čudoviti sopran) je predstavila svoje pesmi, za katere verjamemo, da predstavljajo naše prečudovite kraje in naše ljudi. Veseli smo, da
smo lahko spet zapeli skupajz ženskim pevskim zborom. Hvala Ženam in dekletom dveh vasi in njihovi zborovodkinji Klementini Mikec Korpič. Veseli smo bili odziva gledalcev in verjamemo, da so tudi oni opazili, da smo z novo pridobitvijo klarinetista Romana Povšeta drugačni.
Tako kot vedno smo tudi tokrat povabili naše prijatelje iz Ivančne gorice Ljudske pevce Studenček, ŽPZ Polane iz Starega trga ob Kolpi ter Coklarje iz Borovnice.
Ljudska pesem je donela po naši dvorani tako in drugače. Vsi sku-pajsmo z veseljem zapeli tudi skupaj in prepustili oder profesionalcem Stanku Petriču s spremljevalnim ansamblom. Dobra volja in radost, ki sta jo njegovo petje in glasba prinesla v dvorano, sta presenetili marsikoga izmed nas. Nad takim dobrim občinstvom so bili navdušeni tudi vsi nastopajoči. Vse skupajpa nam je prav prijetno povezala Saša Einsiedler, ki je pripravila spremno besedilo in se ji zato ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo.
Malo drugače kot po navadi pa so se ob koncu lahko razvajali naši gledalci, saj jih je pred dvorano
čakal pravi jesenski zaklad. Dišalo je po kostanju, ki so ga nabrale pridne roke naših kulturnic. Nastopajoči smo končali večer ob prijetnem druženju v naši mali dvorani, ki smo jo kulturniki tako lepo uredili in obogatili z ureditvijo male kuhinjice.
Vsem, ki ste nam pri pripravi te prireditve pomagali, se najlepše zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem gledalcem za njihovo navdušeno odobravanje našega programa in obiske ter kličemo nasvidenje prihodnje leto!
Lilijana Mavec KD Mokrc

lt:
vMr
/J Ss
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010
Nastop skupine Afrohtarji na koncertu v Ribnici
V petek 15. septembra 2010, so ljudske pevke Društva podeželskih žena Vesele Ribnčanke iz Ribnice v sodelovanju z Občino Ribnica pripravile svojtradicio-nalni letni koncert. To je bil že njihov osmi koncert, ki so ga letos naslovile Od setve do žetve. Vsako leto namreč izberejo drugo tematiko. Domačinke Vesele Ribnčanke in drugi gostje so pripravili zelo zanimiv večer s sprehodom in prikazom poljedelskih opravil, ob poslušanju zanimivih ljudskih pesmi, inštrumentov — tako pravih kot tudi priročnih, kakršne uporabljamo Afrohtarji — šegavih narečnih besed, občudovanje folklornega plesa ter zanimivih oblačil iz daljne preteklosti, ki so jih v teh krajih nosila tako podeželska dekleta kot tista iz bogatejših družin. Predsednica Društva podeželskih žena Marinka Vesel je letos na ta koncert povabila tudi našo skupino Afrohtarji, na katerega smo se z veseljem odzvali.
Na koncertu so se predstavili še: tamburaški orkester iz Sodražice, folklorna skupina iz Slemen, harmonikarji iz skupine Urška, Ribnški pušeljc, ljudske pevke iz Izlak in nam podobna skupina Gmajnarji iz Ložnice na Štajerskem.
Predsednica Marinka Vesel je tudi povedala, da bo na jubilejni 10. koncert poskušala povabiti vse skupine, ki so v vseh teh letih nastopile na njihovem koncertu.
Večer je minil v prijetnem in veselem vzdušju, predvsem ob petju ljudskih in narečnih pesmi. Naša skupina Afrohtarji pa je s svojim veselimi in poskočnimi vižami tudi poskrbela za popestritev večera.
Janez Modic TD Krim
KULTURA
Živijo med nami
Slikarka Mojca Borko
Noč čarovnic v Iški vasi
Turistično društvo Iška vas je v petek, 29. 10., že peto leto zapovrstjo priredilo Noč čarovnic za naše najmlajše.
V kulturni dvorani Gasilskega doma v Iški vasi smo pripravili delavnico, kjer so otrokom prijazne čarovnice poslikale obraze z motivi duhcev, netopirjev, pajčevin ... Nato so si otroci sami oziroma z malo pomoči staršev okrasili čarovniške klobuke. Mali čarovniki in čarovnice so si iz balonov naredili duhce, zelo navdušeni pa so bili tudi nad barvanjem čarovniških pobarvank. Za vse male ustvarjalce smo skuhali čarobni napoj, ki nas je vse začaral, da smo na koncu skupaj zaplesali.
Špela Rupert
Pred kratkim se je v našo občino preselila uspešna mlada umetnica Mojca Borko. Diplomantka Visoke šole za risanje in slikanje svojo ustvarjalnost izraža na šte-
vilnih področjih: izdeluje vitražne izdelke v tifanny tehniki, lepljena stekla, slika, oblikuje in izdeluje lesene izdelke, freske, ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem.
V zadnjem času najraje ustvarja s steklom. Razvila je svojo tehniko preoblikovanja stekla s paleto različnih barvnih pigmentov. Zase pravi, da jo najbolj privlači ustvar-
Zvezdonoga vila v tiffany tehniki iz serije manjših vitražnih izdelkov -darilni program
Vesolje 4 - obojestranska slika na platnu z vgrajenim lepljenim steklom
janje v lesu, steklu in na platnu. Sprva je te tehnike obravnavala ločeno, sčasoma pa vse združila v eno — tako so njena dela po eni strani slika na platnu, ki jo uokvirja les, po drugi pa steklena slika. Ne gre torej za klasične slike, ki jih lahko obesimo na steno, ampak pravzaprav že za skulptu-re, ki potrebujejo tridimenzionalni prostor.
V zadnjih desetih letih je Mojca Borko sodelovala na več skupinskih razstavah ter pripravila devet samostojnih razstav doma in v tujini. Tehniko vitraža je poučevala na oblikovni šoli Istituti Callegari v Ljubljani.
Več umetnin Mojce Borko si lahko ogledate na njeni spletni strani: www.mojca-borko.si.
Maja Zupančič
14		www.obcina-ig.si
		
kultura_
GLASILO OBČINE IG • november 2010 I MOSTIŠČAR
8. koncert Na zdravje
Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa je dan, na katerega se evropske države različno spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi skril svojo revščino. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se po blagoslovitvi spremeni v pravo vino.
Čaščenje sv. Martina je prišlo k nam pod frankovskim vplivom in je najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Pri nas so predstavljali sv. Martina predvsem kot usmiljenega vojščaka, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo delil z revežem, ki ga zebe. Precejpoznejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale sv. Martina, ko se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je bil izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen umreti na dan njegove smrti - od tu navada, da
je treba na Martinovo jesti pečeno gos.
V vinskih deželah se je goski za Martinovo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z Martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin spremenil vodo v vino. Pri nas pravimo: "Vino pije svet Martin, voda najpa žene mlin!"
Društvo Fran Govekar Ig v času Martinovanja že tradicionalno prireja koncert Na zdravje. Letos je bil že 8. po vrsti. Pa še čas in kraj
dogodka: Golo, 5. 11. 2010.
Na koncertu so sodelovali Moški pevski zbor Ig, Žene in dekleta dveh vasi in Ženski pevski zbor Ig. Zapeli so vsak po tri napitnice. Slišali smo: Ko b sodov ne b'lo, Od Martina Kebra, Ti pobič jak ne lumpej, Še kiklco prodala bom, En starček je Živel, Vse manj je dobrih gostiln, Z vencem tem ovi-jem Slavo, Zbadljivko in Venček pivskih, pri katerem je sodelovala kar cela dvorana.
Veseli Jožeki so skupina harmonikarjev, ki delujejo v Kulturnem društvu France Prešeren iz Vidma pri Ptuju. Na naš koncert jih je prišlo osem, kar pa je le slaba polovica skupine. Harmonikarji so zelo različnih starosti, najmlajši je imel samo 12 let, najstarejši pa je gotovo že srečal Abrahama. Zaigrali
DRUŠTVO v
- FRAN GOVEKAR IG
so nam nekaj poskočnic, sledil pa je krst mošta, ki so ga gostje s Štajerske pripeljali s seboj.
Krščen mošt je postal vino in sledila je pokušina. Vino brez podlage pa ni preveč dobro, zato so poskrbeli tudi za to. Ob zvokih harmonike se je nadaljevalo prijetno druženje. Posebno mlajši člani skupine so še dolgo raztegovali svoje mehove, nekaj obiskovalcev pa se je ob zvokih harmonike tudi zavrtelo.
Društvo Fran Govekar Ig se zahvaljuje Kulturnemu društvu Mokrc, ki nas je prijazno sprejel v svoji dvorani.
Tončka Jeraj
KOTIČEK ZA MLADE
Šola v naravi - september 2010
V ponedeljek, 6. 9. 2010, smo se z avtobusom odpeljali v vas Spuhlja, kjer stoji CŠOD Štrk.
Po prihodu v dom smo se razdelili po sobah in se razpakirali. V jedilnici smo se seznanili s hišnim redom, nato pa pojedli kosilo. Po popoldanskem počitku smo šli v mesto Ptuj, ki je nedaleč stran od našega bivališča. Učiteljica Nataša nam je Ptujpredstavila zanimivo, potem pa nam je dala prosti čas za nakupovanje. Ko smo prišli nazaj v dom, smo imeli prosti čas za športne igre in potem večerjo. Naslednji dan smo vstali ob 7.00 in imeli jutranjo telovadbo. Sledil je zajtrk, nato pa smo se peš odpravili do Ptujskega jezera, kjer smo se vozili s kanuji. Lilo je kot iz škafa. Ko smo prišli nazaj v dom, smo pojedli kosilo, po kosilu pa smo izrezovali buče in imeli poučno predavanje o astronomiji. Sledila je večerja, nato pa smo igrali odbojko. Po odbojki je sledilo spanje in umivanje. Ko smo vstali, se je ponovilo isto kot po navadi, nato pa smo se razdelili v dve skupini. Ena je kolesarila, druga pa plezala, in nato obratno.
Po kosilu je sledilo lokostrelstvo in spet kolesarjenje, nato pa večerja. Četrti dan se je ponovil. Po zajtrku smo v dveh skupinah ponovno kolesarili in plezali, po kosilu pa
lokom. Sledila je večerja, predstavitev po sobah in spanje. Zadnji dan smo se zbudili in se lotili pospravljanja sob. Po zajtrku smo se šli kopat v ptujske terme, nato
Šola v naravi mi je bila zelo všeč, saj je bila precej športno obarvana.
Žana Mencej, 7. a
smo poslušali predavanje o kuren- pa nazaj v dom na kosilo in domov tih in družinah včasih ter streljali z na Ig, kjer so nas pričakali starši.
Dež nas ni oviral pri veslanju.
Foto: Stanko Zavec
www.obcina-ig.si		15
		
kotiček za mlade
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010
Jesenska delavnica
Coprničke v vrtcu
Zadnji teden oktobra smo v skupini Zajčki priredili delavnico, na katero smo pripeljal dedke in babice. Skupaj z njimi smo izdelovali strahce iz buč, ki so pozneje krasili našo hišo.
Zajčki iz enote Studenček
Kostanjček Zaspanček
Tudi otroci Vrtca Ig imamo radi kostanj, pa naj bo pečen ali kuhan. Prav zaradi tega smo se kar štiri skupine na hitro odločile, da se zapeljemo v Bizovik in si ga kar same naberemo. Pridne roke so pobirale majhne in malo večje kostanjčke. Grabili smo med listjem in priznamo, kar nekaj prstkov je bilo tudi popkanih. Vendar nabrali smo ga pa le in naslednji dan tudi pojedli.
Medvedi, ptiči, čebele in žabe iz enote Studenček
Ličkanje pod kozolcem
Tudi v vrtcu se trudimo ohranjati ljudske običaje, zato smo se starejše skupine iz enote Krimček odločile ličkati koruzo. Nekateri otroci so se s tem kmečkim opravilom seznanili prvič. Pri ličkanju koruze pod kozolcem smo zelo uživali, še bolj pa nam je teknila malica.
Poglejte nas! Čebelice, Ptički, Medvedki iz enote Krimček
Konec oktobra so nas v Krimčku obiskale coprničke. Odprla so vsa vrata v našem vrtcu in si pri vsaki skupini pričarale nekaj dobrot. Ustavile so se tudi pri Jožici. Tam so čarale in čarale in Jožico začarale...
»Hi, hi, hi, zdaj je Jožica majhna kot mi in sploh ne čepi!« »In kje sta Andreja in Metka? Hi, hi, hi, njiju pa sploh ni!«
Mucki iz enote Krimček
Utrinki s počitniškega ustvarjanja
Društvo Fran Govekar Ig in Malina.Si sta v sredo, 27. oktobra 2010, v okviru počitniškega ustvarjanja v Mladinskem domu pripravila dve delavnici, ki sta privabili veliko staršev in otrok.
Najmlajši so ustvarjali v delavnici iz nepredene volne, ki sem jo vodila Jožica Amadea Demšar, starejši pa so uživali v vžiganju v les in se spoznavali z delom etnološkega bogastva. Delavnico je vodil Mohor Demšar.
Jožica Amadea Demšar
^DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
3. DEL: TANZANIJA
S kolesom na jug
KRAVE NA PLAZI IN MISS UNIVERSE
14. dan na poti sem prikolesaril v največje tanzanijsko mesto Dar es Salaam, ki ima slabe tri milijone prebivalcev. Malo pred mestom sem srečal dva domačina, ki sta ravno začenjala kolesarsko pot v Nairobi, torej sta kolesarila v nasprotni smeri kot jaz, a sta imela krajšo pot, saj sta se izognila Tangi in Mombasi. V arabskem jeziku Dar es Salaam pomeni hiša miru. V tistem delu Tanzanije ob Indijskem oceanu je veliko priseljencev, največ je ravno Arabcev, veliko je tudi Indijcev. Nekoč je bilo to glavno mesto, zdaj pa je prestolnica Dodoma. Naslednji dan sem na malavijskem veleposlaništvu dobil vizum v dobri uri, se malo kopal na mestni plaži in si ogledal središče mesta. Dan zatem sem se s turistično ladjo zapeljal na znameniti otok Zanzibar, saj bi bil skoraj greh, če bi ga izpustil, ko sem bil tako blizu. Zanzibar je bil nekoč samostojna država, 26. aprila leta 1964 pa se je združil s takratno Tanganjiko in nastala je nova država Tanzanija. Ta dan je tudi dan državnosti, jaz pa sem otok obiskal le štiri dni prej. Nastanil sem se v ne ravno poceni hotelu ob Indijskem oceanu, v restavraciji ob plaži pri zajtrku pa nisem mogel verjeti svojim očem. Domačini so kakšen ducat krav pripeljali na plažo in do pasu v vodo, kjer so jih potem umivali. »Kajza vraga počnejo krave na plaži?« sem se spraševal. Razložili so mi, da jih sperejo z morsko vodo, ker se razkužijo vsi bacili. Pozneje sem se vrgel v vodo, a ne tam, kjer so bile krave. Popoldne sem se vrnil v Dar es Salaam in se za kar nekaj časa poslovil od Indijskega oceana. V mestu je bil zvečer finalni izbor za Miss Universe Tanzanije, kamor sem se napotil še jaz. Z novinarsko izkaznico radia Zeleni val mi je nekako uspelo priti na prireditev. Po koncu sem se prebil do odra in se fotografiral z zmagovalko. Zaključna zabava je bila v 10 km oddaljenem hotelu, kjer sem že prej pustil kolo. Odločil sem se, da grem tja kar z avtobusom, ki je prevažal misice, in dovolile so mi, da grem lahko z njimi. A na avto-
bus je še pred odhodom prišel glavni organizator, me pogledal in dejal: »Edini moški poleg voznika na tem avtobusu sem jaz.« Moral sem se zadovoljiti z enim od avtov, ki je prevažal spremljevalce in novinarje. Na zabavi sem potem plesal in se družil z nekaterimi udeleženkami tekmovanja. Bil sem vesel, da sem misice videl tako od blizu. Kako bi šele bil, če bi njih videl na plaži namesto krav.
Velemesto sem nekoliko nerad zapustil ter kolesaril dalje proti notranjosti in jugu Tanzanije. Na začetku je bila dobrih 100 km pot ista kot pred dnevi, ko sem se bližal Dar es Salaamu. Vmes sem spet srečal Adama, tokrat v drugi vasi kot prvič - bil je na obisku pri prijatelju. Zvečer je prišel z avtobusom do hotela, kjer sem bil nastanjen, in hotel nekaj denarja, a mu ga nisem dal. No, s pivom sem ga le pogostil. V ponedeljek, 26. aprila, na največji državni praznik, sem kolesaril skozi nacionalni park Mikumi in prvič na poti po črni celini videl slone. Srečanje ni bilo ravno prijetno, kajti slonica z mladičem je prečkala cesto in se napadalno napotila proti meni. Na srečo je naproti pripeljal avto in slona sta se umaknila, jaz pa sem mirno odkolesaril naprej. Naslednjih nekaj dni me je čakalo veliko klancev in občasno nekoliko slabše ceste, ki so jih z evropskimi podjetji prenavljali. Tudi vreme se je poslabšalo, bilo je veliko oblačnosti in vetra, sem in tja je deževalo in temperature so se drastično spustile, včasih je bilo le 17 ali 18 stopinj. V četrtek so me domačini v vasi Ugimbano lepo sprejeli in vaški poglavar mi je organiziral prenočišče kar v bifeju na kavču.
Petek, zadnji aprilski dan, je bil zame nesrečen, saj sem imel hudo okvaro kolesa. Potem ko se je dopoldansko deževje umirilo in se je pot z visoke planote počasi spuščala, se mi je zgodajpopoldne zlomil nosilec zadnjega menjalnika in tudi veriga. Nisem se mogel peljati niti metra in kakih pet km sem šel peš do najbližje vasi, kjer je bila policijska kontrola. Ženska, ki je skrbela za hrano policistov, me je povabila na kosilo, rekoč:
Skupaj z Miss Universe Tanzanije
»Ne skrbi, policisti bodo vse uredili.« Hiša je bila nekakšna cestarska bajta, kakršne so bile nekoč tudi pri nas. Komaj sem dobro pojedel, so policisti ustavili tovornjak in voznik Paul s še dvema sopotnikoma me je odpeljal do najbližjega mesta Mbeya 140 km daleč. Že v mraku je ustavil v predmestju in bil tako prijazen, da je šel z menoj poiskat kolesarski servis in hotel. Potreboval sem le nastavek za menjalnik, verigo sem imel še eno. Bilo je že pozno in nastavka niso imeli, zato sem se z nekim drugim serviserjem Denisom, ki je imel svojo obrt na ulici, dogovoril, da greva zjutrajv središče mesta. S Paulom sva se prisrčno poslovila in odpeljal se je naprej v Zambijo. Z Denisom sva se zjutraj z avtobusom odpeljala v središče Mbeye, kjer je bilo nekaj kolesarskih trgovin in servisov - vse skupaj je bilo na nižji ravni kot pri nas in pravega nastavka ni bilo nikjer. Menjalnikov je sicer bilo nekaj, a vsi so bili daleč od idealnega oziroma takega, kot sem
jih imel jaz. Vzel sem najboljšega od tistih, ki so bili na voljo, pa še ta je bil bolj slab. Menjalnik je bil poceni, a vseeno sem ga preplačal, poleg tega sem tudi Denisu za pomoč in servis odštel precej denarja. Takoj ko smo uredili zadevo, sem se odpeljal naprej in čakal me je dolg ter zahteven klanec do nadmorske višine 2.300 m, kar je bila najvišja točka na poti. Pripeljal sem do mesta Tukuyu blizu meje z Malavijem in se nastanil v katoliškem mladinskem centru za majhno plačilo. V centru je bilo veliko mladine iz vse Tanzanije, ker so imeli tisti konec tedna srečanje. Na Gospodov dan sem se v bližnji cerkvi udeležil maše, ki jo je vodil škof iz Mbeye in je bila namenjena tanzanijski mladini. Zaradi tega je maša trajala kar štiri ure, a imel sem čas, kajti vzel sem si prost dan. Poleg tega je bilo vreme klavrno z meglo in rahlim dežjem. Zamenjal sem le lokacijo nastanitve in se preselil v bližnji hotel ...
Aleš Juvanc
Stalna razstava o koliščarjih na Igu
V soboto, 23. oktobra, je potekalo slavnostno odprtje stalne razstave o koliščarjih Koliščarji z Velikega jezera, ki bo na ogled vsak dan v nekdanjem Mladinskem domu na Igu. Sredstva za razstavo je društvo pridobilo tudi iz evropskih sredstev za razvoj podeželja Leader.
Na Igu smo dobili prvo stalno razstavo o koliščarjih, ki so pred tisočletji živeli na Ljubljanskem barju. Razstavo je pripravilo Društvo Fran Govekar Ig v sodelovanju z arheologom dr. Antonom Veluščkom z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU. Prostor je našla v nekdanjem Mladinskem domu, ki ga je društvu v uporabo dalo podjetje KIG. S pomočjo oblikovalca Toneta Habule se je prostor preoblikoval v popolnoma novo
doživetje. Skoraj zapuščena dvorana se je spremenila v prostor, kamor bo z veseljem stopil vsakdo, bodisi domačin bodisi obiskovalec od drugod. Če smo lahko obiskovalcu Iga do zdaj pokazali le vodnjak Barjanke, si lahko zdaj ogleda tudi repliko le-te, ki je vključena v stalno postavitev.
Razstavo so skupaj odprli predsednica Društva Fran Govekar Alenka Jeraj, avtor razstave Anton Velušček ter predstavnik lastnika
prostorov, direktor KIG-a, Vojko Kraševec.
Originalne najdbe s kolišč si je sicer možno ogledati v sklopu stalnih razstav Narodnega muzeja Slovenije in Mestnega muzeja Ljubljana, razstava na Igu pa temelji na razlagi njihovega načina življenja. V zadnjem delu dvorane, v kateri je sicer še stalna
razstava o življenju in delu Frana Govekarja ter Turistično informacijska pisarna, je na ogled nekaj replik koliščarskih predmetov, na panojih pa je opisano življenje koliščarjev, ki ga dopolnjujejo ilustracije Tamare Korošec.
Maja Zupančič Foto: Dejan Veranič
Razstava Koliščarji z Velikega Jezera je kombinacija replik in informativnih panojev.
V Društvu Fran Govekar Ig se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so omogočili odprtje preurejenih prostorov. To so:
•	Podjetje KIG, d. d., in direktor Vojko Kraševec, ki je prijazno dovolil, da smo dvorano že več kot leto dni nenehno uporabljali, nato pa prijazno sprejel tudi predlog, da dvorano preuredimo in v njej postavimo razstave ter turistično informacijsko pisarno.
•	Tone Habula, član naše likovne skupine, ki je pripravil predlog preureditve dvorane, nato pa ves september in oktober s sodelavci ustvarjal novo podobo dvorane.
•	Dr. Anton Velušček, arheolog in član našega društva z Instituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je pripravil besedilo.
•	Tamara Korošec je oblikovala panoje in prispevala tudi ilustracije.
•	Narodni muzej Slovenije, kjer so pripravili replike najdb.
•	Josip Pintar, direktor Leader LAS Sožitje med mestom in podeželjem, in Marjana Marn, predsednica UO LAS. V okviru Leader, Evropskega kmetijskega sklada za razvojpodeželja, je projekt pomembno sofinanciran.
•	Občina Ig, ki sofinancira naše dejavnosti in spodbuja razvoj turizma v občini.
•	Župnik Jože Pozderec, ki je obnovljene prostore blagoslovil.
•	Cvetličarna Ana z Iga, ki je poskrbela za cvetlične aranžmaje.
•	Anže Kovačič, ki je poskrbel za ureditev predprostora.
Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, vas pa vabimo, da si ogledate razstave in obnovljene prostore.
—" DRUŠTVO *
FRAN GOVEKAR IG
Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig
Društvo Fran Govekar Ig vabi na ogled
stalne razstave
KOLIŠČARJI Z VELIKEGA JEZEI t A
v Mladinskem domu na tgu, T
ponedeljek - petek: od 16.00 do 19.00 sobota, nedeljo: od 9.00 do 12.00
18		www.obcina-ig.si
		
zgodovina naših krajev
GLASILO OBČINE IG • november 2010 MOSTIŠČAR
Nova knjiga
Spoznajte življenje koliščarjev
Pri založbi ZRC je izšla nova knjiga, posvečena koliščarski kulturi na Ljubljanskem barju, namenjena najširši publiki. Knjiga vodilnega slovenskega arheologa koliščarske dobe Antona Veluščka predstavlja življenje prednamcev na območju Ljubljanskega barja.
Koliščarji
OL-hL.üi nUUsifc kyhjh MJiijbj^phi^
Anton Velušček
Koliščarji - O koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja Založba ZRC Ljubljana 2010 39 €
Arheološka literatura o koliščarjih na Ljubljanskem barju je zelo obsežna, vendar pa večinoma namenjena strokovni javnosti, medtem ko se je lahko preostala javnost o najnovejših odkritjih seznanjala le prek prispevkov v različnih časopisih in drugih medijih. Leta 1982 je v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije izšla drobna knjižica Davorina Vuge Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih, ki jo imamo lahko za enega prvih poskusov celostne predstavitve koliščarjev, namenjene (tudi) nestrokovni javnosti. Pred nami je nova knjiga o koliščarjih, saj so intenzivna arheološka izkopavanja v zadnjih 15 letih prinesla številne nove podatke o življenju naših prazgodovinskih predho-
dnikov na Ljubljanskem barju, ki jih avtor dr. Anton Velušček predstavlja v 24 poglavjih.
Knjiga se začenja z umestitvijo koliščarske kulture Ljubljanskega barja v kontekst sočasnih evropskih kolišč. Predstavljena je tudi zgodovina raziskovanja kolišč na Ljubljanskem barju, od leta 1875 do danes, ko arheologiji pomagajo številne pomožne vede. Sledi predstavitev šestih najpomembnejših kolišč, mdr. tudi ižanskih kolišč: Resnikov prekop, Maharski prekop in Parti. Nato spoznamo koliščarski vsakdanjik: videz tipičnega naselja, izdelavo drevaka ter glavne dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, kjer poleg kmetovanja, lova in ribolova izvemo tudi, da so se ukvarjali s številnimi obrtmi - bili so spretni lončarji, metalurgi, vrvarji, tkalci ter vrhunski kolar-ji, kar nakazuje odmevna najdba lesenega kolesa, enega najstarejših na svetu. Manj je znanega o duhovni kulturi in verovanjih koli-
ščarjev, skorajnič pa o njihovih pogrebnih običajih. O tem avtor piše v zadnjih dveh poglavjih.
Knjiga je zelo privlačno oblikovalna, saj je osnovno besedilo dopolnjujejo številne fotografije, dokumenti ter izvrstne ilustracije Tamare Korošec. Naj omenim, da sta oba avtorja sodelovala tudi pri postavitvi prve stalne razstave o koliščarjih, ki je te dni odprla svoja vrata na Igu.
Če smo bili v zadnjih letih deležni številnih strokovnih monografij o posameznih koliščih, pa je zadnje delo Antona Veluščka poljudno, namenjeno najširši javnosti in njeni seznanitvi z najnovejšimi odkritji arheologov, s čimer bi se končno lahko nadgradila običajno razširjena predstava o koliščarjih, ki jo ima večina iz Jalnovih Bobrov.
Maja Zupančič
DOBRO JE VEDETI
Pravilno vzdrževanje parketa
Verjetno vsi vemo, kaj je parket, redki pa so se vprašali, od kod beseda parket izhaja. Njen etimološki izvor izhaja iz francoske besede parc, ki ji je dodana pomanjševalnica - et, pomeni pa majhen park. Najverjetnejša razlaga je, da so bogate intarzije v takratnih parketih spominjale na park. Danes imenujemo parket vsako talno oblogo, ki ima najmanj 2,5 mm plemenitega sloja lesa. Proizvodnja je usmerjena v različne vrste dvoplastnega in triplastnega parketa, ki so prilagojene današnjemu hitremu sistemu gradnje.
oljenih parketih, je na mestu opozorilo, da je treba oljene parkete redno vzdrževati in jih s primernimi olji naoljiti vsaj enkrat na leto,
nato pa odvečno olje odstraniti in parket spolirati.
Slavko Pavlič
Podjetje PAN GOSLAR iz Bresta je v oktobru organiziralo dvodnevni seminar o problematiki in vzdrževanju lesenih podov. Vsakdo, ki izbira parket, bi moral vedeti tudi, da obstaja več vrst parketov: lamelni, lam in klasični parket na eni strani ter dvosloj-ni in troslojni oz. panelni gotovi parketi. Ne nazadnje pa je zelo pomembno vedeti tudi nekajo vzdrževanju parketa - o oljenju, voskanju in mazanju.
Olje ali lak?
Prednost naoljenega parketa je predvsem v tem, da se manjše poškodbe parketa veliko lažje popravijo. Olje zaščiti les, tako da pri nanašanju prodre globoko v pore in s tem prepreči vpijanje drugih tekočin v končno obdelan les.
Pri lakiranih parketih vzamemo lesu vse njegove prednosti, saj z lakiranjem spremenimo lesene pode v PVC-pode. Glede na to, da vedno več strank povprašuje po


Pravilno vzdrževanje parketa je zelo pomembno.
www.obcina-ig.si		19
		
Kaj je dobra igrača?
in Malina.Si
FRAN GOVEKAR IG
vabita na zanimivo in poučno predavanje tako za starše kot vse tiste, ki jih zanima vloga igrač v razvoju otroka.
Predavanje Kaj je dobra igrača -vloga in pomen igrače za razvoj človeka bo v sredo, 1. 12. 2010, ob 18h v Mladinskem domu (Troštova 15, Ig).
Predaval bo Mohor Demšar, waldorfski učitelj in mag. filozofije. Cena: 5 eur
Prihaja čas obdarovanj, zato je pravi čas za predavanje o dobrih igračah!
iS) in Malina.Si
FRAN GOVEKAR IG
vabita k vpisu v FENIX - šolo osebne preobrazbe, ki je bila podrobneje predstavljena na srečanju po počitniškem ustvarjanju v sredo, 27. oktobra 2010.
Če ste ga spregledali in vas zanima, pokličite: 030 648 910! Vabimo vas na prvo srečanje FENIX - šole osebne preobrazbe,
ki bo v sredo, 24. 11. 2010, od 18.00 do 19. 30 v Mladinskem domu (Troštova 15, Ig).
Tema: Kdo smo - predstavitev človekove celostnosti in identitete.
FENIX - šolo osebne preobrazbe bo vodila Jožica Amadea Demšar, prof. sociologije in pedagogike.
Društvo Fran Govekar Ig in CDI Univerzum v okviru projekta Center za vseživljenjsko učenje in
Točke vseživljenjskega učenja organizirata
ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA
30-urni tečaj je namenjen starejšim osebam, upokojencem in vsem, ki želite spoznati osnove angleškega jezika, pa tudi tistim, ki bi znanje radi obnovili ali dopolnili. Tečaj bomo prilagodili skupini oz. udeležencem. Vodila ga bo Vesna Mielitz, ki se je pred kratkim vrnila iz Velike Britanije, kjer je preživela vrsto let. Najprej je dve leti delala v Angliji in v Walesu, nato pa se je odpravila na štiriletni študij prostorskega planiranja na Škotsko.
Program angleškega tečaja bo temeljil predvsem na konverzaciji, kar pomeni, da bo obsegal aktualne in uporabne tematike oz. dialoge.
Da bi se natančno dogovorili za termin in ure, ki bi ustrezale večini tečajnikov, obenem pa ugotovili značilnosti skupine, vas vabimo na sestanek in prvo srečanje, ki bo
v petek, 26. novembra 2010, ob 17.00 v Medgeneracijskem centru (Troštova 5) na Igu.
Če poznate še koga, ki je zainteresiran za začetni tečaj angleščine ali za katero od drugih aktivnosti, ki jih izvajamo, ga, prosimo, o sestanku obvestite.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
-^n univerzum
DRUŠTVO

I	t m№ prilnxi»i?it
20		www.obcina-ig.si
		
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Društvo Fran Govekar Ig in CDI Univerzum v okviru projekta Center za vseživljenjsko učenje.
-^n univerzum Ry\\
v > D(i;iTvo v

Vabimo na
LIKOVNI TEČAJ,
ki ga bo vodil ŽIGA BRATOŠ.
Tečaj bo potekal ob sredah, in sicer: 3., 17. in 24. novembra ter 1. decembra 2010 v Medgeneracijskem centru na Igu.
Tečaj se začne vedno ob 18. uri. Tečaj je za udeležence BREZPLAČeN!
Prijave na:
e-pošta: spela.jurak@cdi-univerzum.si, telefon: 01/583-92-75 ali indihar.dimic@siol.net, GSM: 040-584-771
Na tokratnem tečaju bo poudarek na slikarski interpretaciji različnih struktur in tekstur, ki jih ustvarjata narava in človek. Poglobili se bomo v slikanje vode (valovi, odsevi, mirna in tekoča voda itd.), slikanje odsevov na svetlečih predmetih (kovina, steklo itd.), slikanje organskih tekstur (les, kamen, prst itd.).
Prvo srečanje bomo začeli s krajšim uvodom na temo barve: princip barvne temperature in osnovne zakonitosti mešanja barv. Kot že običajno, ni omejitev pri izbiri slikarske tehnike, priporoča pa se akvarel, saj je glede na prostor, v katerem ustvarjamo, najbolj primeren, obenem pa gre za slikarsko tehniko širokega spektra.
Vabljeni vsi, ki ste tečaj že obiskovali - poglobili in nadgradili bomo slikarske veščine. Vabljeni pa tudi vsi začetniki. Prejeli boste tudi zapiske in razlago osnov likovne gradnje, ki smo jih obravnavali prejšnje leto.
ŽIGA BRATOŠ • Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo - smer fotografija je vpisal študij slikarstva na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani in v letu 2008 diplomiral. Po diplomi je na pedagoški fakulteti opravil dodatne izpite za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.
Do zdaj je vodil delavnice za otroke in mladostnike s področja likovnega ustvarjanja in fotografije. Izzive vidi predvsem v
Ves čas študija je bilo njegovo zanimanje še posebej usmerjeno v likovno teorijo, s tem povezano pa tudi v to, kako zakonitosti likovnega jezika čim bolj kakovostno prevajati v literarni jezik, kar je pri pedagoškem delu nujno. Likovna produkcija je namreč simbioza spontanega in svobodnega ustvarjanja ter likovnih zakonitosti, ki ustvarjanje koordinirajo.
Vsak udeleženec bo prejel kratka skripta (tisti, ki se niste uspeli udeležiti prvega srečanja, boste prejeli tudi ta skripta) s slikovnim materialom, ki bodo vsebovala jasne napotke za uspešnejše delo na omenjeno temo. Vaje, ki jih bomo izvajali v praktičnem delu, bodo udeleženci po želji nadaljevali doma, na prihodnjem srečanju pa jih bomo skupinsko obravnavali.
Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
^ IG
' ^ DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG
Društvo upokojencev Ig, Odbor za socialo, vabi vse upokojence, ki želite preveriti svoj krvni tlak in sladkor, da nas obiščete v Medgeneracijskem centru.
Krvni tlak in sladkor bomo za vas preverjali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 11.30 ure.
Vabljeni, da nas obiščete!
C-	Lekarna Ig
	Banija 4 • SI-1292 Ig
	t +386 (0)1 28 02 376
	f +386 (0)1 28 02 377
	info@lekarna-ig.si
	www.lekarna-ig.si
	Odpiralni čas:
	ponedeljek: 9.00-19.00
	od torka do petka: 8.00-18.00
Blagoslov obnovitvenih del v Tomišlju
Tomišeljski farani smo se v nedeljo, 3. oktobra 2010, zbrali k blagoslovu obnovitvenih del v farni cerkvi Marije Rožnovenske in na treh podružničnih cerkvah. Slovesnost so olepšali tudi gasilci v uniformah, narodne noše, 12 duhovnikov, med njimi je bil salezi-janski inšpektor dr. Alojzij Snoj, župan Občine Ig Janez Cimperman, poslanka v državnem zboru Alenka Jeraj in pomožni škof ljubljanske nadškofije dr. Anton Jamnik, ki je dela tudi blagoslovil. Skupaj se nas je pri maši zbralo precej čez 200. Po maši je sledilo prijetno druženje ob golažu in drugih dobrotah domačih gospodinj.
Jeseni leta 2002 je v Tomišelj prišel nov župnik, salezijanec Srečko Golob in že spomladi leta 2003 smo začeli z obnovo farne cerkve, zgrajene med letoma 1719 in 1724. Marsikomu se je zdela ta poteza preveč drzna, saj je bilo za obnovo in sanacijo na voljo dobrih 100.000 SIT. Varstvo Matere Božje je bilo očitno, saj je država prek denacionalizacije začela izplačevati odškodnino za odvzeto župnijsko lastnino. Tako smo z Božjo pomočjo in sodelovanjem vernikov cerkev zunaj in znotraj lepo prenovili.
Tlak je nov, marmornat, kot tudi daritveni oltar, obnovili smo poškodovani omet, prenovili električno napeljavo, razsvetljavo in ozvočenje, restavrirali freske in nekatere kipe, obnovili sakralno posodje in svečnike, povečali kor in preuredili lego zvonov. Cerkev je postopoma dobila nova okna in vrata, orgle, stensko in talno gretje, napeljali smo vodovod.
Zadnji dve leti smo sanirali še zunanjost cerkve, obnovili fasado in končno tudi okolico. Hkrati sta zvonika dobila novo ostrešje in bakreno kritino ter novo stensko uro s kazalci.
Že na začetku obnove je občina Ig preuredila in asfaltirala cesto do cerkve. Letos smo tudi z njenim sodelovanjem pridobili nova parkirna mesta ob cerkvi. Postavili smo nov podporni zid ob cerkvi in pred njo.
Pri odstranjevanju ometa smo odkrili čudovite freske, ki so bile skrbno restavrirane. Obnovo je vodil župnik, vseskozi pa mu je zvesto pomagala skupina upokojenih mož, ki so se ji ob popoldnevih pridružili tudi drugi farani. Seveda so tudi obrtniki morali veliko postoriti. Notranjost cerkve smo preuredili po načrtih arhitekta Franca Kvaternika. Zelo smo
mu hvaležni, da je izvirno uskladil obnovitvena dela z baročno arhitekturo. Tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane je usmerjal naše prizadevanje. Za vsem tem smo čutili trdno Marijino varstvo, saj se kljub padcem z odra nikomur ni pripetilo nič hujšega.
Ob tem smo obnavljali tudi podružnične cerkve v Podkraju, Brestu in Strahomeru. Pri obnovi cerkva je sodelovalo približno 80 prostovoljcev z nad 11 tisoč delavnimi urami, večkrat so podarili tudi svoj material in tako smo prihranili več kot 50 tisoč evrov. Mnogo jih je obnovo podprlo denarno, tu se
je izkazala Občina Ig. Vendar so se uresničevale Jezusove besede, da je »dar uboge vdove« največja soudeležba. Vse to pa je podpirala »nevidna podpora molitve« z verigo molivcev, tudi bolnih in ostarelih. Iz tega vira so soudeleženci dobivali pravo moč. »Kdor da piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
Dejan Kuralt Foto: Srečko Golob
Obnovljena cerkev v Podkraju
22		www.obcina-ig.si
		
Ne bojte se nas, rešujemo življenja!
V soboto, 2. novembra 2010, ob 8. uri zjutraj je osem gasilcev in gasilk sodelovalo pri evakuacijski vaji na osnovni šoli Ig. Naša naloga je bila predstavitev zaščitne gasilske obleke, v prvih, drugih, tretjih in četrtih razredih devetletke. Razdelili smo se v štiri skupine in z opremo odšli v razrede. Ponosni smo, da smo od otrok prejeli tako pozitiven odziv, saj so se ti odlično sodelovali in z zanimanjem prisluhnili naši predstavitvi. Ves čas
smo poudarjali, da smo gasilci in gasilke prijazni ljudje, ki velikokrat rešujemo celo življenja, zato naj se nas otroci nikar ne bojijo in v primeru požara upoštevajo naša navodila. Po končanih predstavitvah na osnovni šoli Ig smo se odpravili še na podružnično šolo Tomišelj, kjer smo radovednim malčkom poleg gasilske zaščitne obleke predstavili še nekajprve pomoči in izvedli vajo evakuacije z požarnim alarmom. Otroci so o
gasilstvu vedeli veliko, saj je nekaj otrok že včlanjenih v naše gasilsko društvo in z nami uspešno sodelujejo ter pobirajo pohvale in priznanja na različnih tekmovanjih.
Osnovni šoli Ig in podružnični šoli Tomišelj (Slavi Hiti) se zahvaljujemo za sodelovanje!
Katarina Bah PGD Tomišelj
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem gasilcem PGD Vrbljene-Strahomer, PGD Kot-Staje ter vsem drugim za vso požrtvovalnost in pomoč ob nedavnih poplavah.
Iskrena hvala!
Družina Glavan, Strahomer 12
Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
Najstarejša brizgalna na Ižanskem
Nastop gasilskih veteranov s starimi brizgalnami na Škofljici
Na seji Upravnega odbora gasilskih veteranov Regije Ljubljana 1 je bil sprejet sklep, da se organizira srečanje s starimi ročnimi ali motornimi brizgalnami, ki so izdelane do leta 1940. Regijo Ljubljana 1 sestavlja deset gasilskih zvez. Iz vsake zveze naj bi nastopilo vsaj eno gasilsko društvo.
Sprva smo morali ugotoviti, katero gasilsko društvo ima tako stare gasilske brizgalne, ki še delujejo. Po podatkih Gasilske zveze Ig z dne 10. 3. 2009 je bilo ugotovljeno, da ima samo PGD Tomišelj motorno brizgalno znamke ILO iz leta 1936 še v delujočem stanju in ročno brizgalno iz leta 1907, nazadnje uporabljeno pred 60 leti. Ugotovljeno je bilo še, da ima PGD Ig ročno brizgalno iz leta 1900, ki deluje, in motorno brizgalno, ki ne deluje. PGD Golo ima ročno brizgalno v muzeju v
Metliki in dve motorni brizgalni, ki ne delujeta. PGD Iška vas in PGD Kot-Staje nimata nobene, ker so bile uničene med drugo svetovno vojno z vso preostalo opremo in dokumentacijo. Ostala PGD imajo eno ali drugo brizgalno, vendar nobena ne deluje več. Sem pa skoraj zagotovo prepričan, da bi se dalo popraviti vse ročne brizgalne in z njimi nastopati na tekmovanjih, ker so izdelane zelo preprosto, le voljo je treba pokazati.
Ker je vsak začetek težak in negotov, smo se le veterani PGD Tomišelj odločili, da sodelujemo na tem prvem srečanju starih bri-zgaln, ki je bilo v obliki tekmovanja. Že sam pristop je bi resen, saj je vključeval tudi strogo disciplino.
Obleke in oprema človeka čisto spremenijo. Nekatere ekipe so bile opremljene še iz časov stare Avstrije (čelade z lepimi okraski, bele obleke in temu primerna oprema). Poveljnik je pozdravil in raportiral s sabljo v roki, brez trobentača tudi tokrat ni šlo. Vsa povelja so bila izrečena primerno kraju narečja.
Izredno velike razlike so bile tudi med ročnimi brzigalnami. Nekatere imajo samo eno sesalno cev in brizgalno poganja od štiri
Še zadnje priprave pred izvedbo vaje
Sodniki pregledujejo brizgalno.
do šest gasilcev. Naša črpalka od PGD Tomišeljnima sesalne cevi, zato je treba najprej vodo nositi z vedri v poseben rezervoar, ko je črpalka dovolj potopljena v vodi, pa začnejo štirje gasilci poganjati črpalko. Tudi tlačne cevi se spajajo in razvijajo drugače kot danes. Vse je preprostejše in hitrejše.
Med starimi in novimi motornimi brizgalnami sam način delovanja ni zelo drugačen. Zavedati se moramo, da je treba vse redno vzdrževati, da zares dobro deluje, še posebej takrat, kadar nas pokliče sirena na pomoč. Zahvaliti se moramo našim prednikom, ki so nabavili ter nam ohranili tako dragoceno orodje in opremo. Naša naloga je, da to dobro vzdržujemo in ohranimo našim prihodnjim rodovom.
Velika zahvala gre tudi Antonu Oblaku iz Tomišlja, ki je dober strokovnjak za obnovitev starih ročnih in motornih brizgalen. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo nam je vse to pripravil, da smo lahko nastopili in prikazali gasilsko delovanje pred več kot sto leti.
Jože Krašovec GČ II. st.
Predsednik komisije za veterane v GZ Ig Foto: Tjaša Kodba
www.obcina-ig.si		23
		
Začetek gradnje gasilskega doma v Kotu
V	mesecu oktobru je PGD Kot-Staje po enoletnem trudu prejelo gradbeno dovoljenje za izgradnjo gasilskega doma. Za pomoč pri pridobitvi bi se zahvalil županu Janezu Cimpermanu in občinski upravi, še posebej Katji in Tini. Zahvalil bi se tudi predsedniku GZ Ig Ivanu Demšarju za aktivno sodelovanje pri pripravi projektov in gradnji našega doma.
V	času krompirjevih počitnic smo tako obrnili prvo lopato in začeli z izgradnjo. Danes so vidni že temelji, naše želje pa so, da bi bil letos dom pod streho. Za opravljena zemeljska dela se moram zahvaliti geometru Marku Sterletu iz Iške vasi, za zakoličena dela in za izkop pa podjetju Dolinšek transport, d. o. o., z Ižanske ceste.
Na pomoč!
Tone Modic
Gradnja gasilskega doma v Kotu lepo napreduje	Foto: Maruša Švigelj
SPORT
RKMOKERC-IG
Rokomet na Igu v sezoni 2010/11
Člani
RK Mokerc Ig v letošnji sezoni s člansko ekipo nastopa v 1. B ligi. Kot je bilo pričakovati, je v tej ligi precej višja raven igre kot lani v 2. ligi. Kljub temu so naši igralci pokazali, da bi lahko z boje-vitostjo do konca vsake tekme, z večino tekmecev odigrali povsem enakovredno. Žal smo imeli tudi nekajsmole pri žrebu tekmecev za začetek prvenstva.
V 1. kolu smo gostovali v Krškem in bili brez realnih možnosti za zmago proti ekipi, ki meri na povratek v 1. A ligo. V 2. kolu je na Igu gostovala ekipa RK SVIŠ, ki je verjetno poleg RK Krško drugi kandidat za napredovanje v 1. A ligo. To se je videlo tudi na igrišču, saj naši igralci tudi tokrat niso uspeli zmagati. V 3. kolu smo gostovali pri največjem rivalu na Škofljici. Pričakovali smo, da bi se mogoče tudi z nekaj športne sreče na Ig vrnili s točko ali celo obema. Na koncu se je izkazalo, da smo imeli precejslab dan za igro in tudi tokrat ostali praznih rok.
Pa je le prišla. Zmaga v 4. kolu.
V	drugi domači tekmi smo končno naleteli na tekmeca po meri. RK Grosuplje je bil večino tekme slabši nasprotnik. Največja prednost na tekmi je bila kar 9 golov, na koncu pa smo celo trepetali za zmago, saj je bila razlika le en gol, zato pa je bila zmaga toliko slajša.
V	5. kolu smo gostovali v Izoli, kjer smo večji del tekme vodili, največ za štiri gole, na koncu pa žal izgu-
bili le za en gol. Pred nami je nekaj ključnih tekem, po katerih bo že bolj vidno, kam v tej ligi sodimo.
Igranje v 1. B ligi gledalcem prinaša privlačnejšo in tehnično bolj dovršeno igro. Žal pa vstop v elitno skupino pomeni tudi večje finančno breme za klub, zato se na tem mestu zahvaljujemo za finančno pomoč vsem sponzorjem - tako tistim, ki nas podpirajo že vrsto let, kot sponzorjem, ki so se odločili klubu pomagati z letošnjo sezono. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Gerbec, ki po vsaki domači tekmi celotno člansko ekipo RK Mokerc Ig sponzorsko pogosti s hrano in tako poskrbi za dobro razpoloženje v ekipi, tudi kadar na tekmi ne gre najbolje.
Mladinci
V	kategoriji mladincev se je prvenstvo začelo šele v sredini oktobra, zato so odigrali le dve tekmi. Tekmo na domačem igrišču so zmagali, na tujem pa izgubili. Treba je poudariti, da je v ekipi pol mladincev in pol kadetov, saj ni bilo ne enih ne drugih dovolj za samostojni ekipi, zato bo vsaka zmaga v tej kategoriji pomenila uspeh.
Starejši dečki B
V	letošnji sezoni ekipa starejših dečkov B nastopa v skupini Center II, ki velja za eno močnejših skupin v ligi. Za njimi je šest odigranih tekem, od tega so izgubili z RK Trimo Trebnje, RK
SVIŠ, RK Črnomelj in ŠD Metlika, premagali pa so RD Ribnica in RK Grča Kočevje. Glede na to, da so naši igralci leto do dve mlajši od nasprotnikov, so rezultati pričakovani. Tako porazi kot zmage prinašajo dragocene izkušnje, ki jih igralci s pridom uporabljajo na tekmah v svoji konkurenci.
Mlajši dečki A in B
V obeh kategorijah mlajših dečkov igralci RK Mokerc Ig še niso naleteli na nasprotnika, ki bi jim bil kos. V obeh kategorijah so do konca oktobra zabeležili po šest zmag. Ekipa Mlajših dečkov A se je dokazala že v lanski sezoni, veseli pa nas, da gre po njihovih stopinjah tudi ekipa Mlajših dečkov B, ki prav tako nasprotnike prema-
guje z visoko razliko v golih.
Mini rokomet
V kategoriji mini rokometa imamo dve starostni skupini. V mlajši skupini je 20 učencev 1. in 2. razreda, v starejši skupini pa prav toliko učencev 3. in 4. razreda. Starejši mini rokometaši bodo konec novembra začeli s tekmovanjem v ligi mini rokometa, mlajši pa bodo nabirali izkušnje na prijateljskih turnirjih. Glede na veliko število otrok v obeh starostnih skupinah se nam za prihodnost rokometa na Igu ni treba bati.
Vse ljubitelje rokometa prisrčno vabimo k ogledu tekem.
Andrej Ambrož RK Mokerc Ig
24		www.obcina-ig.si
		
Medved ... ali naša vsakdanja na(d)loga!
S to mislijo bom začel tokratni članek naše zelene bratovščine. Zakaj ravno medved? Zato, ker se v zadnjem času o tej največji zveri na našem območju govori več kot o katerikoli drugi živali.
Če pobrskam po spominu nekaj desetletijnazaj, o medvedu na Ižanskem praktično ni bilo govora. Videli so ga je le posamezni lovci, gozdarji ali redki kmetje, ki so imeli veliko opraviti v gozdu. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil le eden 'interventno' odstreljen v bližini ižanske Gorice. Prepariran je dobil mesto v ižanski osnovni šoli kot učno preventivni 'eksponat'.
V zadnjih nekaj letih pa je situacija popolnoma drugačna. Medveda v našem okrožju srečaš skorajda na vsakem koraku. Prepogosta videvanja v gozdu, 'obiski' medvedov v urbanih naseljih, sprehajanja po glavnih cestah ter obiski hlevov, polj in ograjenih pašnikov so vzrok za zaskrbljenost in upravičeno negodovanje naših občanov. Marsikdo trdi, da je populacija prevelika tudi zato,
ker se lovcem ne da 'jagati' medveda, pa to ne bo držalo. Odstrela medveda namreč ne načrtujemo lovci sami, ampak nam ga določi in odobri okolijski minister. Tudi nam lovcem kosmatinci povzročajo sitnosti tako na krmiščih kot na populaciji preostale divjadi, ki zaradi tolikšne prisotnosti medveda praktično nima več nobenega miru.
Rjavi medved (Ursus arc-tos) spada v razred sesalcev (Mammalia), red zveri (Carnivora) in družino medvedov (Ursidae). Medved je vsejed (omnivor), ki v dolžino meri od 160 do 260 cm, samice pa od 120 do 200 cm. Odrasli samci tehtajo od 200 do 400 kg, samice 150 do 350 kg. Živi lahko do 35 let. Pozimi miruje, vendar to ni pravo zimsko spanje. Telesna temperatura mu upade za 2 °C, opazno se mu upočasni srčni
utrip. Samica v tem času skoti dva do tri slepe in gluhe mladiče, ki slišijo po dveh tednih in spregledajo po štirih do petih tednih. Pri materi sesajo mleko štiri mesece, mama medvedka pa jih ima pod svojim okriljem dve leti.
Medvedovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je pod-platar (plantigrad). Oči so drobne,
uhlji kratki in zaokroženi, rep pa prav tako kratek in skrit v kožuhu. Barva je v osnovi rjava, vendar dokaj spremenljiva. Aktiven je pretežno ponoči, višek aktivnosti je običajno zjutraj in zvečer, podnevi pa največkrat počiva v goščavi ali brlogu. Njegova aktivnost je odvisna predvsem od količine hrane v okolju, v katerem biva, ter od prisotnosti človeka v njegovi bližini.
V Sloveniji živi približno 400— 500 medvedov, največ jih je v kočevskih gozdovih.
In še najpogostejše vprašanje. Kaj storiti ob srečanju z medvedom?
Medved je previdna žival z dobrim sluhom in vohom, zato se ob zaznavi človeške bližine raje umakne. Nevaren postane, če ga presenetimo ali ga v napad prisili situacija. Verjetno je tedaj le od spleta okoliščin in srečnih naključij odvisno, koliko cele kože bomo odnesli. Zavedati se namreč moramo, da medved ni plišasta igrača, vajena božanja in človeške bližine, ampak je divja zver.
Jani Šivc Foto: M. Ocvirk
Medvedka z mladiči
NA KRATKO
2. oktobra smo člani LD Ig slavnostno razvili novi prapor naše LD. Slovesnost je potekala pri naši lovski koči na Krimu. Udeležilo se je je mnogo povabljenih gostjov, naš župan, sponzorji in pokrovitelji, domačini in kmetje, s katerimi odlično sodelujemo. Ob tej priložnosti so zaslužni člani naše LD prejeli odlikovanja LZS za dosedanje požrtvovalno delo v družini.
V nedeljo, 24. oktobra, smo izvedli prvi skupni lov v nižini (Mah) na malo divjad. Skupaj s povabljenimi lovskimi gosti se nas je zbralo več kot 30. Disciplina med lovom je bila na primerni ravni, upoštevani so bili tudi vsi varnostni ukrepi. Konec uspešnega lova je bil v lovski koči v Dragi.
www.obcina-ig.si		25
		
(Q^RQBERT HARL^NG^)
JEKLENE
MAGNOLIJE
^ komična melodrama
PONOVITVE:
Četrtek, 25. november 2010, ob 19.00 - dvorana Želimlje petek, 26. november 2010, ob 19.00 - kulturna dvorana rob petek, 10. december 2010, ob 19.00 - dvorana na Lavrici

Vstopnina: 6 eur odrasli in 4 eur otroci
fe)
^—'DRUŠTVO
FRAN GOVEKAR IG
Moški pevski zbor Ig Vabi na koncert
• • •
Џш f, i iw kkilih
V soboto, 27. novembra 2 OB 19.00
v kulturni dvorani C
Kot gostje bodo na koncertu sodelovale Žene dveh vasi.
Vabljeni!
rf cn&sukj
I I knjilnua
I U ljub lian*
Knjižnica Ig
Vabi na potopisno predavanje
v petek, 3. decembra, ob 19. uri.
Predavanje bo v dvorani Centra Ig (3. nadstropje)
Vabimo vas na soočenje z divjino in neokrnjeno naravo, živalstvom v nacionalnih parkih, trekingi
po najsevernejšem delu ZDA, na predstavitev aktivnega potovanja in avanture brez primere ...
Predavala bo Mateja Mazgan.
Г I knjrtnua Ш U IjuMian»
KNJIŽNICA IG
VABI VSE OTROKE, ŽELJNE USTVARJANJA, NA
PRAZNIČNO USTVARJALNICO
V TOREK, 7. DECEMBRA, OB 17. URI.
26		www.obci na-ig.si
		
ti
mestna
knjrtnica ГјиИјлг»
Knjižnica Ig
Vabi otroke na poljudnoznanstvene delavnice v angleškem
a i
Ü
v sredo, 15. decembra, ob 17.30.
Delavnice so brezplačne, pridite, zabavno bo!
Delavnice so primerne za otroke z nekaj angleškega predznanja oz. za otroke, stare od 9 do 13 let.
Zaželene so predhodne prijave na elektronski naslov ig@mklj.si, na tel. št. 051 325 912, 01 286 33 88 ali osebno v knjižnici.
Turistično društvo Kurešček in Konjeniški klub Ranč Zapotok prirejata
ŽEGNANJE KONJ
ia Štefanovo, 26. decembra 2010, ob 10. uri na ranču Zapotok.
Prijave konj do ponedeljka, 20.12.2010, na telefon 041 625 871 (g. Matjaž).
Prireditev bo v vsakem vremenu.
Vljudno vabljeni konjeniki in ostali simpatizerji ter ljubitelji konj.
DOBRODOŠLI!
Na območju Iga iščemo eno osebo za zaposlitev prek programa javnih del na delovnem mestu osebne asistentke/asistenta hendikepirani osebi. Delo obsega pomoč pri vsakodnevnih opravilih, osebni negi in spremstvo uporabnika. Obvezen pogoj za zaposlitev je daljši čas prijavljenosti na Zavodu za zaposlovanje.
Vse zainteresirane vabimo na razgovor v naše društvo!
П
YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa Neubergerjeva 7, Ljubljana
Yf*|lj- Tel.: 051 435 296 ali 01 521 22 77
E-posta: yhd-drustvo@yhd-drustvo.si www.yhd-drustvo.si • www.handyworld-si.com
ZAVAROVALNICA MARIBOR
www.obcina-ig.si		27
		
oglasi-obvestila
MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2010
POPRAVEK
V zadnji številki Mostiščarja nam je na str. 35 ponagajal tiskarski škrat. Podpis pod fotografijo se pravilno glasi: Balkon Ivanke Lesica -2. mesto. Dobitnici priznanja ge. Lesica se zato iskreno opravičujemo.
Uredništvo Mostiščarja
Balkon Ivanke Lesica - 2. mesto
CVETLICARNA IN
V	._.	V	.
SIVILJSTVO ZAB'CA
prireja s pomočjo DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET KRIM decembrski sejem, ki bo v soboto 4. 12. 2010 od 8. ure dalje v KULTURNEM DOMU PODPEČ!
Prodajali se bodo izdelki, ki jih naredijo spretne roke -domači piškoti, med in medeni izdelki, okraski iz semen, drobni darilni program, voščilnice, otroške in odrasle termo jope, predpasniki, božične zvezde, novoletni aranžmaji in še več po ugodnih sejemskih cenah!!
Vabimo tudi vse, ki imate doma rabljeno smučarsko opremo in je ne potrebujete več, da jo na tem sejmu tudi prodate. Več inf. na tel.: 041 799 001
Vljudno vabljeni v soboto, 4.12., v KD PODPEČ na ogled sejma in prijetno druženje!
GOSTILNA GERBEC
Prenovljen gostinski objekt z več kot stoletno tradicijo na Igu gostilna Gerbec obvešča, da že zbiramo rezervacije za prednovoletna srečanja v mesecu decembru.
Gostilna ima na voljo prostore, v katerih lahko sprejmemo skupaj do 180 gostov, od tega imamo tri prostore namenjene manjšim skupinam. Menije lahko sestavimo na podlagi vaših želja ali pa iz našega jedilnega lista. Menije vam ponujamo že od 15 € na osebo.
Poleg pestre ponudbe jedi po naročilu in kosil vam po novem nudimo tudi malice. Odprti smo vse dni v tednu od 9.30 do 22.00, ob nedeljah pa od 9.30 do 20.00. Pokličite na tel. 040 851 812 ali pa nam pišite po e-pošti: zelko.catering@ gmail.com in si rezervirajte svojo mizo. Rezervacije zbiramo do 30. 11. 2010. Vljudno vabljeni!
GOSTINSTVO Štefan Zelko, s. p. Hrenova ulica 19, 1292 Ig
MALI OGLASI
Prodamo kmetijsko zemljišče - njivi v izmeri 3.568 m2 in 3.798 m2, k. o. Ig, po ceni 1,90 EUR za m2. Informacije po telefonu: 041 596
056 ali 04 513 23 36._
Prodam nacepljena bukova drva. Možnost dodatnega razreza. Cena 50 €/m3. GSM: 041/804-794
Obvestilo - novoletna voščila
društva,
liste želeli posredujt
svete, politične stranke , ki bi v praznični številki objaviti voščilo, prosimo, da nam to e do srede, 1. decembra. Voščila
bodo izšla na barvnih straneh; obseg besedila naj ne presega 50 besed.
Uredništvo Mostiščarja
Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju:
Tip oglasa Cela stran Pol strani Tretjina strani Četrtina strani Osmina strani Zahvala/čestitka
Cena z DDV
240 € 130 € 90 € 75 € 40 € 15 €
Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust:
•	za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) -5 %
•	za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) -10 % Cena barvnega oglasa je višja za 10 %.
■ • " ■ Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig			
Župan	01	280 23	02
Direktor občinske uprave	01	280 23	04
Sprejemna pisarna	01	280 23	00
Družbene dejavnosti	01	280 23	10
Komunalne dejavnosti	01	280 23	12
Gospodarske dejavnosti	01	280 23	08
Kmetijstvo	01	280 23	24
Požarna varnost in zaščita	01	280 23	24
Turizem	01	280 23	18
Finančno-računovodska služba	01	280 23	06
Urbanizem	01	280 23	16
Režijski obrat	01	280 23	14
Medobčinski inšpektorat	01	360 16 24	
VRTEČE KOLESA
AVTOR: MARKO BOKALIč
ROKA ALI NOGA
NEMŠKO IME ZA KOROŠKO NASELJE ŠMOHOR
VELETOK
NA INDIJSKI PODCELINI
UMIK PRED OVIRO, OGNITEV
PRITOK SAVE a SEVEROZAH. BOSNE
AMERIŠKA
DRŽAVA Z MESTOM CLEVELAND
BOSANSKA PEVKA (NEDA)
>
>
SNOVNO LIKOVNO DELO
AVSTRAL ŠK0F'1(1
VREČAR UPRAVLJA VREČAR j
HRVAŠKI NAFTAR
NAJVEČJI D. PRITOK VOLGE
REŽISER OZNAKA НШД VOZIL Z VESNA DOLENJSKE (FRAN-TISEK)
KOZJE PARJENJE
NOŽNA PUŠKI
BALETNA PLESALKA KLAŠNJA
HUMORISTKA PUTRIH
DOGAJANJE NA ODRU NOSNI ALI GLAS V FILMU
IVO DANEU
NATRIJ
VEŠč GOVORNIK
ALI PREPRI-ČEVALEC
DUŠA POČKAJ
AM. MODNI KREATOR (CALVIN)
STROPNI LOK NAD DVEMA STEBROMA
PRIREDJE V
SLOVNICI
SVETLEČI KOLOBAR OKOU GLAVE SVETNIKOV NEUTEMELJEN ODKLONILEN ODNOS
VULKAN
NA SICILIJI
VEZALNA KOVINA ZASPAJ-KANJE
VPREZNI DROG
SMOLA TROPSKIH DREVES
KOREJSKI AVTO ZAVm ZNAK PRED BESEDO
PREDHODNIK EVRA
OKSIDNA PLASTNA ŽELEZU
GLAS MEHKO-NEBNIK JADRANSKI OTOK
ZIDARSKO ORODJE
DVIGNJEN PROSTOR
ŽILE DOVODNICE MESTO V JUŽNI MAKEDON.
MESTO PRI CMCAGU
KAVBOJSKA METNA ZANKA
IGRALEC IZ FILMOV
O KOMISARJU MAIGRETU (JEAN)
BESEDNA VRSTA, KI OZNAČUJE DEJANJE
MLADO DEKLE
HLODOVJE
GOJMIR LEŠNJAK
OTOK OB NEAPEU. ZALIVU NADŠKOF (ANTON)
PRIPOVEDNO DELO V VERZIH ELVIRA KRAU
TENIŠKI KLUB
POGOST VEZNIK
SVOJINA, POSEST
EVA LONGOR1A ODPRTA TELESNA POŠKODBA
EGIPČANSKI BOG
SL. SOPRA-NISTKA (IRENA)
STVARITELJ UMSKEGA DELA
STROPNI AU STENSKI LOK
HOKEJIST ZUPANČIČ
KOŠARKAR LAKOVIČ
CVETNA
KITA, OBEŠENA V LOKU
SKUPNO IME ZA TIHO-MORSKA OTOČJA
NITAST IZRASTEK NA GLAVI
jcije o nar< 5880 276
I' ПЛГАЛП1П
Informacije Tel: 01/5880 E-pošta: narocnin
ANGLO-AMERIŠKA PLOŠčlN-SKA MERA
Že v prodaji!
Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje
J
ELEMI - rumen smolnat izcedek tropskih dreves, surovina za proizvodnjo lakov, GIRLANDA - kita iz rož in zelenja, navadno obešena v loku, JOLIET - mesto jz. od Chicaga v ameriški državi Illinois, PARATAKSA - zveza neodvisnih stavkov v slovnici, priredje
Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si.
www.obcina-ig.si		29
		
Odšla si od nas tiho in spokojno, kot živela si ves čas.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica
STANISLAVA ZALAR,
rojena Kumše, z Iga.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše.
Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Pozdercu za lepo opravljen obred, gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, gospe Silvi za nesebično pomoč ter pevcem okteta Orfej za odpete žalostinke.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu drage mame
AMALIJE ŽUPEC,
rojene Mavsar, z Iga,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala g. župniku Pozdercu za pogrebni obred, ge. Silvi Dolinšek za ureditev vežice, g. Vrhovcu za pogrebne storitve in g. Kobalu za poslovilni govor.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni domači
Obrazec za naročilo zahvale najdete na spletni strani: www.obcina-ig.si.
Košmerl-Mandeljc, s. p.
Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53
CVETJE
VENCI
IKEBANE
LONČNICE
DARILA
Ana Tomc, s. p. Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 http://cvetlicarnaana.gajba.net/
Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika. Do 30 km dostava brezplačna!
Pogrebne storitue	
- naročila na domu	- pevci, glasba
- prevozi	- venci, cvetja, sveče
- prevozi za upepelitev	- urejanje grobov
- postavitev mrliškega odr(	- urejanje dokumentacije
- pogrebna oprema	- prevozi v pogrebnem
- urejanje umrlih	spremstvu
- izkop jam	

i sobe i kuhinja
i vgradne omare i pohištvo po meri
Viri Đ41 BDD 297
N•¥0
TNIIHI
i slioino vezenje
■	delovna oblačila
■	promocijska otHačla
i ŠM.ItSEvO
■	popravila
■	ostale sloritve
Mite-j a
cm тзез
www.miza rstvo-m odic.si
Miüdrf-SCvü in 4ivilj&1vö. ViljGm MmJiC e.G..	10. 1292
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika
Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617
30		www.obcina-ig.si
		
mladi ustvarjalci
GLASILO OBČINE IG • november 2010 MOSTIŠČAR
evakuacije iz šole
Malo sem bila vznemirjena, a bila je na srečo le vaja. Upam, da se to nikoli ne bo zgodilo zares.
Klara Železnik, 5. b
7Г.1Л t i * f1 \ uYi\ \ M11 .
Zelo dobra izkušnja za življenje.
Tobija Bergles, 5. b
Današnjega dne me je bilo malo strah. Zdaj vem, da če si miren, je vse dobro. Med akcijo sem se počutil pogumnega. Vesel sem, da ni zares gorelo.
Luka Prislan, 5. b
Ta dan je bil izredno zanimiv, še posebej ko smo hiteli iz šole, ko se je oglasila sirena. Najprej sem se počutila vznemirjeno, potem pa sproščeno. Res, da so bili copati umazani, a pomembno je ŽIVLJENJE.
Žana Prek, 5. b
Spet je v naše kraje prijadrala teta zima in z njo pridejo prečudoviti prazniki. Prazniki pripeljejo s seboj tudi dobre može in prvi med njimi vas bom obiskal
na Golem v dvorani gasilskega centra v nedeljo, 5. 12. 2010, ob 17. uri.
Vsi pridni otroci, pridite, morda vam sveti ___ Miklavž prinese kaj lepega. ___
Skupaj s parklji vas pričakujem!
Sveti Miklavž
T"» J • 1 •	1 • 1 • V	1 • 1 v • v • v
Radi bi vas popeljali v čarobni božični cas, zato vas vabimo na božični koncert, ki smo ga za vas pripravili pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig z gosti. Koncert bo v petek, 17. decembra 2010, ob 19. uri v Kulturni dvorani Iška vas.
■ ^
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG 1
V svetli noči, v tihi noči angelčki veseli \	so na zvezde, svetle zvezde tiho prileteli.
"Lučke božje drage, pojdite ve z nami. Ф Radi bi k ljudem na zemljo, pa ne znamo sami!"
m
Pa so zvezdice za lučke angelčki si vzeli, ko so skozi črno temo k nam na svet hiteli. Na božičnem drevcu zlate zvezde zdaj gorijo, angelčki pa zlato srečo med ljudmi delijo in seveda si želijo,
da tudi vi začutite ta mir in spokojnost božičnih in novoletnih praznikov, zato vas skupaj s KD Mokrc in Občino Ig vabijo na
ožični koncert,
ki bo v soboto, 18. decembra 2010, ob 19. uri v cerkvi sv. Marjete na Golem.