Katoll&k cerkven list Dhiuc* ishaja vsak petek na celi poli, in veljA po poiti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četi rt leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zaden« na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Teče) XXIII. V Ljubljani 7. prosenc* 1870. List 1. Občni cerkveni zbor. (Dalje.) Zakaj je veljavnost občnega cerkvenega zbora tudi neglede na pomoč sv. Duha naj veči in vsega spoštovanja vredna. Že po svoji sostavi je občni cerkveni zbor zmožen nam porok biti za vednost in nravnost. Kaj tacega noben drug zbor ni v stanu skazovati. Skoraj tisuč mož v zreli starosti je skupaj, vsi vživajo naj veči zaupanje in vsak je temelito v mnogih učenostih izobražen. Veliko njih je zavoljo svoje učenosti, modrosti in značaja daleč okrog znanih, in ako se primerjajo z marsikterimi možmi, ki posvetne postave posameznih deržav kujejo, ali pa blagor in zlo posameznih mest v rokah imajo, se pač lahko razsodi, na kteri strani je več duha, več serca. Škofje imajo vednost vsih vednosti, namreč skušnjo. Vsaki dan se pečajo z raznimi ljudmi, poznajo resnično življenje v vsih okoliščinah, in ne dajo se motiti si-janju ljudi in reči, ki se velikrat leskečejo, v resnici pa so vse kaj druzega. Stan že tirja veči resnobo, in to jim veleva veliko brati in veliko učiti se, pa se tudi navadno pečajo s tehtnimi, blagimi in visokimi rečmi. Večina njih je veliko terpelo in prestalo. Vsi ali skoraj vsi so znani zavoljo posebnih čednosti, zavoljo zvestega spolnovanja dolžnost, zavoljo čistosti, sovražniki sami jih spoštujejo. Povejte toraj , kje se nahaja enaka družba takih mož? Da tudi ne gledajo na nikakoršno dobičkarijo, vidi se iz tega, ker obravnavanje ne obsega samo ene dežele, ampak obsega celi svet. Ako bi , postavim, francoski škotje sami eno ali drugo vprašanje obravnavali, na kterem je Francozom veliko ležeče, zaraoglo bi se reči: ,,Sklep je sumljiv, možje delajo za to ali za uno stranko, so cesarskih misli, ali sklepajo oziraje se na svoje politične načela!" Ako bi ravno tiste prašanja sedem ali osem sto škofov v pretres vzelo in o njih sklenilo, ne pokazala bi se nobena stranka, nobeno politično mnenje, ampak kar bi bilo dobro, bi se odobrilo, kar pa bi se slabega našlo, odstranilo bi se. Ne more se ugovarjati: .,Veliko škofov tam ne pozna naših razmčr." Zato pa naši tam. Vsak cerkveni oče bo slišal vse zvonove vsih strani, in reči se sme, da nikdar ne bo bolj pravičnih sodnikov skup, kakor so ravno pri cerkvenem zboru. Pomisliti je še, da se vse verske in druge prašanja vsakemu sodniku posebej predložijo, kadar jih je že za to odločeni odsek na vse strani prav vestno pretresoval. Taki odseki so sostavljeni iz naj bolj slovečih, učenih mož vsih dežel, in izdelane reči dobodo škotje natisnjene v roko. Z njimi dobijo natančen in čist spregled vsih posameznih prašanj, in sv. oče kakor predsednik zbora veliko ložej vse določijo in za gotovo spoznajo, ako imajo prav dognane dela pred seboj, kajti papež ostanejo vedno, naj bodo tudi škofje krog njih zbrani ali ne, sodnik vsih sodnikov, učenik vsih učenikov, oče vsih očetov, škof vsih Škotov in luč vsega razsvitljevanja. Na celem svetu so nič enacega ne najde in jaz ponavljam, da je to prečudno in nima sebi enakosti. Splošni cerkveni zbor (ako se sme tako govoriti) moral bi celo takrat, ko bi ne imel čeznaravne podpore božje, nezmotljiv biti, ker se vse tako temelito verši. Tudi le človeško govorjeno tedaj in ne glede na gotovrst vere, mora vatikanski občni cerkveni zbor vsega spoštovanja vreden biti, in le neumni bodo o njegovih določilih lahko-mišljeno govoriti zamogli. Kako se seje občnega cerkvenega zbora pripravljajo in veršijo. Tudi to, z vsacega stališča opazovano, je naj veli-častniše in naj častitljivšc, kar si na zemlji misliti moremo. Pervič, cerkveni očetje, podpirani po izvcrstno uče nih bogoslovcih, dolgo časa vsako vprašanje pretresajo. Po ukazu papeževem ali njegovih poslancev napravijo škofje odseke, med ktere opravila razdelijo. Kadar posamezni odseki določene opravila dobro prevdarijo, se o njih posvetvajo in določijo, zberejo se vsi očetje pod predsedništvom papeževim ali njegovih poslancev, da se na novo o reči posvetujejo, in ako je mogoče, tudi ko-nečno določijo. Ako se pa zopet težave kažejo, ki se ne dajo tako lahko premagati, da se cela stvar novemu odseku v pretres , da potem občnemu zboru poročuje. Posvetovanje se poprej ne sklene, da so vsi edini. Da tacega posvetovanja nobena zunanja reč ne moti kakor so politične razmere, verši se vse čisto na skrivnem. Ko je pa vse pripravljeno in vravnano, se začno očitne seje cerkvenega zbora. Sv. oče prično to delo s slovesno veliko mašo. Altar napravijo na enem koncu zbo-rove dvorane, nasproti pa prestol sv. očeta, tedaj: Jezus Kristus na eni, in njegov namestnik na drugi strani! Vsi kardinali, patrijarhi, pervaki, nadškofi in škofi latinske in greške zedinjene cerkve so pri sv. maši na-zoči v belih, rudečih ali višnjevih velikih plajših, kakor praznik nanese. Na glavi imajo bele škotove kape, kardinali svilene, drugi škofje platnene, le papež imajo zlato. Vsih očitnih sej se tudi vdeležujejo predniki duhovnih redov, papeževi bogoslovci in bogoslovi cerkvenega zbora, pa tudi velikrat knezi ali njihovi poslanci. Po sv. maši prineseje sv. pismo v sredo zbora. Na povelje papeževo se preberejo razni načerti verskih in druzih določil, in potem se predložijo kanoni, t. j. izdelane postave, in vsaki se praša začenši pri naj višem in naj starejšem izmed škofov, ali kAnon sprejme ali nc. Vsak odgovori: „Placet" ali „N«>n placet," to se pravi: „dau ali „ue." Reči so navadno že tako dognane, da je odgovor naj večkrat enoglasen »da." Ako bi se primerilo, da bi nekteri škofje drugač glasovali, morali bi se določilom druzih škofov podvreči, kakor vsi verniki, kadar je določilo od sv. očeta podpisano. Pri zadnji seji vse zborove zapisnike na altarji podpišejo vsi očetje zbora; papež pervi, in za njim drugi ravno tako veličastno, kakor pri prosto: (t Ego, Pius, Episcopus Ecclesiae catholicae. (t Jaz, Pij, ikof katoliške cerkve.) (t Ego, N .... Archiepiscopus (Episcopus) Ecclesiae N .... (t Jaz, J .... nadškof (škof) cerkve J ....) itd. Kadar so se vsi podpisali, zapojejo papež zahvaljeno pesem in cerkveni zbor se konči s slavljenjem prečiste Device Marije in Svetnikov, in z željo, naj bo sklenjeno v prid in srečo vsih. Očitne seje vatikanskega cerkvenega zbora so v baziliki sv. Petra, in to viditi je velikansko in častitljivo. O časti Rila MX. Kdo bi se čudil, da vsi otroci sv. cerkve častijo sv. očeta? Sej jih je počastil Bog sam iu sicer ne po naravni poti, počastil jih je na poseben nenavaden način. Počastil jih je s tim, da jim je podelil posebno milost dolgo živeti, ter učakati sive starosti, ktera se bliža že največemu številu človeških let na zemlji. Psalmist pravi: »Število naših Ičt je sedemdeset in naj više osemdeset, in kar je više je v nadlogo in žalost." Le dveh let še manjka sv. očetu k tisti starosti, ki jo sv. pismo naj višo imenuje ; le dve leti se in sv. oče Pij IX bojo slavno vladali toliko lčt, kolikor jih je vladal pervi papež sv. Peter, čigar naslednikov ni še nobeden stoloval tako dolgo. Ako so pa sv. Oče pri silno težavnih delih, skerbeh in nadlogah svojega 23letnega papeštva še današnje dni tako krepkega zdravja, tako bistrega duha, ako so še zdaj tako terdne volje in tolike moči v djanji, da bi smel možak v svojih naj močnejših letih ponosen biti na takošne zmožnosti, kdo more še tajiti: »tukaj gospoduje roka Vsegamogočnega," ki svojega namestnika na zemlji prav posebno časti in poslavlja? Bog pa sv. očeta ni le počastil z dolgim življenjem, temuč tudi z osebnimi krepostmi, ktere jim je ozališal z ljubeznjivimi darovi duha in serca, posebno olepšal z ono ljubeznijo, ki jih navdušuje, ki oklepa ves svet ter napolnuje 8 pravim spoštovanjem serca tistih, kterim se posreči priti pred obličje očeta vseh vernih. Nadalje je Bog postavil sivega zlatomašnika z življenjem, ki je prepolno bogoljubnih del, na čast večnega Boga, v slavo in povišanje sv. cerkve, v zveličanje veliko milijonov neumerjočih duš, ter k pospehu in varstvu časnega blagra posameznih ljudstev in celih deržav. Sad 231etnrga papeštva Pija IX kali, se razvija in cvete v vseh delih zemljo, v mestih in vasčh, po palačah in revnih kočah. Vstanovili so naš sv. oče sto in eno škofijo ter petnajst nadškofij; in akoravno so stiskale v resnem in osodovitem času njihovo serce silo važne skerbi vsega sveta, vendar sv. oče pri tem niso prezirali posameznih skupščin, cerkva in zaslužnih ljudi duhovskega in svetnega stanu, temuč tudi ti so bili deležni blagovoljnega in častnega priznavanja njega, ki more reči ko dobrega Pastirja naj viSi namestnik: »Jaz poznam svoje^ ovčicc." Se nekaj. Odkar je izustil Božji Sin besede: »Kdor ne zadene svojega križa ter ne hodi za menoj, ni mene vredenod tedaj je križ znak njegovih ljubljencev, častno znamnje njegovih izvoljencev. Romu pa ni znana resnica, da naj veči križe nosijo v sedanjem času Pij IX? Geslo njihovega papeštva: »Križ od križa" se vresni-čuje in dopolnuje v nenavadni meri, ki zbuja sočutje vesoljnega sveta že 2<> let; in vendar jc veliki križo- nosec križ, s kterim ga je Bog počastil, nosil slavno in možato v Čast svojega Boga, v svojo lastno slavo in v blagor včlike čede svojih jagnjet in ovao. Bogata, raz-veselivna, blagoslovljena žetev se je že razcvetla iz setve, ki so jo s solzami namočili sv. oče. Vzor njihovega upanja v Boga, njihove pobožne serčnosti v terpljenji razsvitljuje spodbudljivo vesoljni svet; njihova možatost in nepremagljiva stanovitnost, s ktero branijo pravice sv. cerkve, njihov občeznani izrek: »Ne morem in ne smem" postal je kažipot in zgled vsem onim, ki utegnejo priti vsled svojih dolžnosti v take razmere, kjer je treba veči pokorščino skazovati Bogu, kakor pa ljudem. Vi-sokočastit prelat je nedavno v javnem nagovoru djal: »Pij IX so naj bolj znana oseba vesoljnega sveta; vsakteri otrok ti ve pripovedovati o njih; vsako verno serce zanje bije." To je gola resnica, to je sad in sicer ne naj manjši sad, ki izvira iz terpljenja velikega Pija, ki siv je s svojim križem pridobil toliko slavo. Če bi tedaj ne hoteli tacega naj višega pastirja in očeta Častiti, kdo bi si mogel prederzniti upati ali celo tirjati, da naj kdo nas časti? Pa sej so nam znane besede našega Odrešenika: »Kdor vas časti, mene Časti, kdor časti mene, časti njega, ki je mene poslal;" in po pravici smemo pridjati: ako častimo sv. očeta, od Boga samega s takimi milostimi obdarovanega ključarja nebeškega kraljestva, častimo sami sebe. (V. Z.) Nekoliko iz govora, ki ga je imel preč. g. Alojzij Puecher Passavalli,*) iz reda kapucinov, nadškof Ikonski in vikar bazilike Vatikanske o začetku vesoljnega zbora. V začetku spoznava svojo nevrednoat, da mu je govoriti pred takim visoko častitim zborom, toda opert na besede: »mož pokoren bo zmage govoril" (Pregov. 21, 28), se prederzne spregovoriti do tako velikega in imenitnega in svetega zbora. Tudi to ga je spodbudilo, da se derzne govoriti do zbranih očetov, ker je rojen v mestu, kjer je bil zadnji vesoljni zbor (v Tridentu). Prične tedaj nagovarjati očete z besedami sv. pisma (Ps. 125, 6): »Hodijo in jokajo, kteri svoje seme se-jejo; pridejo pa z veseljem, ter nesejo svoje snope." Euntes ibant et flebant mittentes semina sua , venientes autem venient cum exultatione portantes manipulos suos. Aposteljni so v velikem terpljenji sem ter tje med pogane seme božje besede sejali in sicer »v puščavo derečih zverin in v globočino nepokojnega morja" — ,,in silvam trementium bestiarum ac turbulentissimae pro-funditatis oceanum. (Leo magnus.) Koliko dežel so prehodili, koliko morij preveslali ; — koliko narodom — divjim in omikanim — govorili, da bi iih zares k križu pripeljali — in milosti (gnadi) pridobili. Od tega govori sveti Krizostom: „ Kaj ho čem govoriti in praviti od vaših težav? Koliko ječ ste posvetili? koliko verig olepšali? koliko muk prestali ? koliko prekletstva preslišali? Kako ste Kristusa nosili? Kako ste cerkev s svojim ukom razveseljevali!" Resnično tedaj govori David v psalmu: »Hodijo in jokajo, kteri svoje seme sejejo." Obilen pa je bil sad njih truda; kakor dež pomoči polje in seme požene in rodi sad, tako so bile resnice aejane od aposteljnov, močene z njih solzami in kervjo, ter je seme rodovitno poganjalo. Žalost njih se je v veselje Bpreobračala, ter vračali so se z lepim upanjem j — »prihajoči pa pridejo z veseljem neaoči svoje snope." — Tako tudi vi, prečastiti očetje, ste prišli in se sosli med mnogimi težavami, in sicer z upanjem, da si bote s sklenjenimi močmi seme resnice in pravice obil-niši pridobili; in — vaše upanje ne bo zastonj. To vam *) Ne ..Valenci^ni," kakor sein radnjič pisal — po »moti. J. O. poterjuje imenitnost in tehtnost reči, o kterih se bo v tem vesoljnem zboru govorilo. Govorilo in pomenkovalo se bo, kako bi se ljudstva is gerdih in umazanih vodnjakov zm6t izlekle in k čistim, nepotekljivim vodam Odrešenikovim nazaj priklicale; kako bi se cerkvena služba ali v novo zunan je oblekla, ali pa z novimi pripomočki podperla, da bi bila bolj rodovitna, pa da zamore še bolj služiti v ta konec, zavoljo kterega je postavljena in tako še bolj serca sv. Duhu odpirati; kako da bi se moči vernih sklepale v edinost (in unum), da premorejo ostudnemu početju brezbož-nosti (ateizma) zoperstati, ga uničiti in izrovati; kako poslednjič, ob enem rečem, bi se duh in življenje kristjanov ponovilo, da bi se zopet svetilo v tisti luči, ktero je bilo viditi v pervih letih, kadar je naša sv. vera — sprelepa hči Gospodova — vstanovljena v kervi serčne rane Jezusove — stopila s Kalvarije, da bi posedia vesoljni svet, kterega je od Očeta v nebesih za dedino prejela. Prišli ste, očetje, kakor k drugi večerji; tedaj, bo tudi velika ljubezen iz nje izvirala in velike modrosti moč vam bo iz nje izrastla, tako da bote z enim duhom prevdarjali, kako priti v pomoč človeštvu v tolicih njegovih potreb? h. Vernili se bote tedaj nazaj v svoje škofije, ter v novič sejali po svojem vinogradu, da vam obilniši sad rodi. Toda ustavljali se vam bodo posvetni modrijani — tako rekoč dandanašnji posestniki zemlje; — vse bodo na kviško spravili, da bi katoliško vero v temelju njenem zmajali ter jo razdjali. O kolika vojska vam nastaja! O koliko sovražnikov vas čaka! In sosebno nar večji vsih nadlog vam proti: vnčmarnost (indiferentizem), ki duši naj drajši seme vere, in naj bolj pokvarja dan danes Človeška serca. Zoper to morate tedaj veslati, zoper to s svojo besedo kakor z orožjem hiteti, da zatrete to kačo — in varujete kaker hišni oče svojo hišo, svojo čedo, ki jo je Bog vam izročil. — Da je res taka povsod po svetu, tega ste vi sami priče, — vi dobro vse to veste, in tudi ni težko spoznati, ako ste dobri in skerbni pastirji, nad čimur ni dvomiti. Le samo ozreti se je treba med čedo, in očitne so nevarnosti, v kterih se ona znajde; — in le potem zamore pastir upati srečen konec svojega pa-stirstva, ako čuje vedno nad Čedo in ako zamore reči s sv. Pavlom: „adimpleo ea, quae desunt passicnum Christi in carne mea pro corpore ejus, quod est Eccle-sia (Coloss. I, 24 ) Pa bodite serčni, prečastiti očetje, zakaj treba je po božjem skrivnostnem sklepu, da solze tečejo in se tudi kri preliva, ako hočemo, da seme evangeljskega uka sad rodi: blagor jim, ki so žalostni, potolaženi bodo." (Matth. 5, o.) Kakor od aposteljnov, tako se bo reklo tudi od vas: „quoniam sicutabundant passiones Christi in nobis, ita et per Christum abundat consolatio nostra. (I. Cor. 2, 5.) Tudi vas čaka ravno enaki, kakor je bil njihov: „scientes quod sicut socii passionum estis, sic eritis et consolationis (7.) In da bo vspeh vašega truda posebno srečen, se iz tega lahko previdi, da je med tolikim nasprotvanjem mogoče bilo vesoljni zbor sklicati... Res, velik bo vspeh, mogočen sad, da se le mi ne ustavljamo reki resnice in pravice, ki se bo kmalo izlila tje po svetu iz Vatikanske skale. Mislili smo res skoraj, ko je hudobija toliko rastla, ko so nasprotniki brez števila obdajali prestol sv. Petra in Vatikanski skali od vsih strani žugali, mislili smo skorej, da že tudi mi bomo pojemali svoj zadnji dihljej med razvalinami Vatikana zdihovaje z Jeremijem: „Quomodo sedet sola civitas .... tributo" (Žal.). Ali, kar na enkrat se med divjimi viharji hudobije in nasprotovanja posveti luči žarek, ter nas razveseli, ko naS sv. Oče skličejo svoje brate in sinove k vesoljnemu zboru. Od začetka je bila ta misel kakor meglica, ki naglo zgine, in težko smo verjeli, da se bo ta klic vresničil; pa sv. Duha moč ga je vresničila. Zgodilo se je kakor z drevesom v evangeliji, ki je izraslo iz naj manjšega semena. (Mat. 13, 52.) Že Be nahajamo v nar mogočne ji baziliki keršanstva zraven groba obeh aposteljnov, — zraven grobov Leona, Gregorija in Krizostoma, kterih duh se je preselil med današnje očete in cerkvene pastirje; in kar nam je naj veči tolažba, mi smo zraven sv. Petra, kteri po svojih naslednikih terdi: „Ti si Kristus, »Sin živega Boga", — in na ktere besede mu Jezus z nebes odgovarja: „Et ego dico tibi...„In jaz ti ovem: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cer-ev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale." Tedaj očetje! delajte s pridnostjo in z veseljem v tem vesoljnem zboru, veselje vas čaka: „Amen amen dico vobis ..Resnično, resnično, vam povem : vi bote plakali in jokali, svet pa se bo veselil; pa vaša žalost se bo v veselje spreobemila. (Jan. 16, 20.) Delajmo tako nevtrudeno, in s takim pridom , da kadar bo konec tega zbora in se po svetu zaslišijo besede „Visum est Spiritui Sancto et Nobis" (Dj. ap. 15, 28.), se bo zemlja ponovljena vidila po besedah : „Emit-te Spiritum ...." „Izpošlji svojega Duha in vse bo vstvarjeno; in obnovil boš obličje zemlje." (Ps. 103,30). To naj podeli na prošnjo brez madeža spočete Marije Dev. Jezus Kristus, ki z Bogom Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen. V Merem germu Uči zateči (Pomoček za dobre sklepe o novem letu.) Kamorkoli se obernemo, povsod nam vdarjajo na uho pritožbe o slabih časih ; in vendar se kupčija odpira zmir na nove kraje, delavcem se plačuje njihov trud tako drago, in tudi marsikake družine precej dobro izhajajo! Kaj napravlja te pritožbe, v kterem germu tiči zajec? Mislimo, da jo saj nekoliko uganemo in pravo zadenemo, ako terdimo: Potrata in slastiljubje. Kaj pa je potrata? Ako si človek kopiči mnogo nepotrebnih, pa še morebiti nadležnih mu reči. In kaj je slastiljubje? Pohlepa po nasladnostih; če dirjaš od samopašnosti do samopašnosti, od veselja do veselja, ia se ne meniš zato, da zamujaš naj tehtnise dolžnosti. In kaj imaš od tega ? Da tebe, pijančka, zmiraj večkrat glava boli, zmiraj večkrat žeja! Kako mnogi so današnje dni v tej ostudnosti do gerla zakopani! Globokeje mem vsih poprejšnih je sedanji čas v to napako pogreznjen. K temu se dan na dan pripravlja več priložnosti, ter prihajajo mladi in stari sužnji ostudne nasladnosti. Ne le, da sladopeki peštajo, varč, kuhajo vsaktere sladnine, temuč zdaj že tudi po vsih oglih stoje prodajalci s slaščicami, o večerih po vsih gostilnicah zverstoma lazijo ponujalci raznih sladkarij. Kaj bo z mladino, zlasti šolsko, ki vedno obsipa take kramarje? Ce se kaže ne-kterim meščanom pri tem dobiček, je to pač žalosten dobiček! Vidimo pa tudi tožno prikazen, kako peša in oraa-guje čversto keršansko družinsko življenje pod gospodarstvom tacih škodljivih moči. Mož ti poseda v pilnici, ta „šnopslj;i," ali pa ti zvrača vina kupico za kupico, si daje dobro postreči, verže ne-kterikrat kvarte, ali pa jih meče do polnoči, in le če se mu posreči, gre z malim zgubičkom domu. Doma pa se plete, kakor ravno nanese. Žena je čmerna in nezadovoljna, otroci tratijo čas po svoje, in ker jih nikdo ne podučuje, vzrastejo ti pravi divjaki, brez prave ljubezni do staršev; — sej se tudi ni čuditi? Oče je nad njimi v pijanosti le rojil in rohnel, jih preklinjal in ma-zal z leskovim oljem, če so bili že vredni ali ne; mati ne more vsemu kaj, ali pa ima druge slabosti in napake. Hiša je zmiraj polna vsakterih grehov, ker ni reda in pravega gospodarstva v nji. Otroci si tratijo čas po svoje, hlapci in dekle se kretajo pri delu kakor polži; — vse gre rakovo pot, hiša se zadolžuje in gre naglo na beraško palico. Tako se godi mnogokrat po deželi in po malih mestih, — kaj še le v vclicih? Tu te tisuč in tisuč glasov vabi in kliče: na noge, vdrušino, na igro! Na vsih oglih so prilepljene seženj dolge vabila k igri, na ples, v gledišče, k godbi, in vsakojakim veselicam; tu se versti vedrilo za vcdrilom vsako lepše od druzega; vdeležujejo se jih oči in ušesa in vse čuvstva, pa tudi denarnica dobi kolero , soldi in goldinarčki derejo , da je joj, in tcnek postane pismovnjak, temen tvoj žep: v enem samem dnevu ti uide zaslužek celega tedna. Od vsega pa princseš domu težko glavo, opotekaje se spraviš, prile-zeš na posteljo, ali te morajo pa še drugi spravljati, ule-žeš se kakor živinče, ne misle ne na Boga ne na molitev, prespiš „matevža," drugi dan pa tožuješ, kako ti je znotraj slabo, in prihodnji teden spet, kako so slabi časi. — Kdo je toraj slab, časi ali ljudje, ki so sužnji svoje pohlepnosti? Ali se smemo čuditi, da zraven tega še pri velicib davkih in druzih obilnih potrebah gre vse rakovo pot? Ali bomo dolgo prašali, od kod toliko ubožcev ?.. Veliko se jih zaplete v hudodelstva, da dobe prosto stanovanje v deržavnih samotarstib, narejenih po okusu liberalne ere. — Kako bi se vendar to hudo zajezilo?.. Družinski očetje, na noge! Začnite vestoo spolnovati svoje dolžnosti. Priporočite se pred vsim drugim Bogu za pomoč, povernite se na stezo čednosti. PopraŠujte se potem vsak dan: „Koliko morem in kaj smem za to in uno oberniti ? Ce se dohodki ne vjemajo z odhodki, kam bomo prišli?" Pomislite: ena sama ura nespremišljene potrate in po-žrešnosti vas lahko pripravi za dolgo časa v zadrego, da ne morete davka plačati, otrokom obleke tegniti itd. Pa kam bodo pluli sinovi vaši, kako se hčere obnašale, če jim očetje niste zvezde na morji življenja, po kterih bi se ravnali v razkačenih valovih? V ti zvezdi je tudi 8v. križ, učeč nas, kako je treba terpeti, se premagovati, se odpovedovati sladkostim. Vedno zvesta nevesta Gospodova, katoliška cerkev, kliče ljubeznjivo, pa določno: „veruj, slušaj, odpovej se!" Glasovi iz brezna pa zamolklo gerčč: odverzi vsaki jarem pokoršine, živi, vživaj vse po volji! Slepa potrata dervi v nesrečo, v pogubo posamezne ljudi, družine, deržave. Potrata izpija človeku muzeg in moč, vgnjezduje se malomarnost in mehkužnost v vse njegove zmožnosti; ljudje oslabe, misli se popačijo, dobro so več ne prileže, naj pregrešniše reči se mu priljubijo, izcimi sc čisto narobe svet v posameznih sercih in v cclih družbah. Naj bogateje družine ubožajo in se utope v silno reko vsaktere razuzdanosti , ako se za časa na bolji pot ne obernejo. Tudi Rousseau je djal: „Ko bi ne bilo potrate, ne bilo bi ubožcev!" To sodbo poter-juje skušnja. Slepa potrata in zmehkužena poželjivost je skopala grob llimu, gospodovala je pri Gerkih ob času propada, uničila je Tir, Babilon in veliko druzih narodov in mest. O tej pregrehi je djal zveličani Ludvik Granaški že pred M> leti: „Kn sam gozd zadostuje obilno velikemu številu slonov; trebuhu pohlepnega pa morajo služiti zemlja, morje in reke?" In začudil seje nejeverec Seneka, rekoč: „G bogovi, koliko ljudi sc mora potiti zavolj enega samega trebuha!" In res, kaj je bolj ostudnega , kakor pri pojedinah po nepotrebnem v želodec liti in mašiti, kar bi mnogim pomoglo na noge? In ktera očetova dedšina je tako velika, da bi je ne usušile vedne igre, zarad kterih se naj veči bogatuši pogreznejo v revšino in velike dolgove? Z enacimi besedami je grajal zadegovanje že Ludo-vik Granaški. In naš čas, ki se baha, da je čas raz-svitljenja, napredka, boljšega okusa, uglajenih šeg, in večega blagra v deržavah in med deržavljani, naš čas, ki se baha s svojim hitrim napredkom in oliko, goji in podpira na vso moč slepo potrato, vedno napoveduje pojedine, kterih slednja kakor hudournik napravlja silne derče, in se nagloma razprostira po mestih in od tod po deželah. Koliko gospodarjev zasedi v gostilnicah svoje posestvo! Koliko ljubljanskih delavcev z otroci vred morebiti ravno zato mora zgodej začeti stradati in vsaktero revo terpeti, ker so ob nedeljah in praznikih v Šiški svoj ,,keršanski nauk" imeli! A. J. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane Na novega leta večer so rokodelski pomočniki obhajali svojo božičnico prav prijazno in po domače. Petje in glasovanje se je razlegalo. Predsednik g. dr. Vončina je v govoru omenil, da sedanji čas je tudi ta družba nekako v samoto, v tihoto pri bežala, kakor nčkdaj njen pomočnik sv. Jožef v Egipt, dokler sedanji strupeni veter piha. ter pridejo boljši časi tudi za njo. Opomnil je družnikc, da naj bodo previdni zlasti sedanji čas; omenil je med drugim, kako silno brezbožne načela in nauke trosijo kolovodji delavskih družb po več krajih, kako rogovilijo zoper Boga, deržavo in posestvo s svojimi socijalistiškimi in komu-nistiškimi namerami. — Veliko, zalo božično drevo, polno dobrot in lepotij je stalo na eni strani z nešte-vilnimi lučicami, na drugi strani so pa bile jaslice. Ob koncu so se družniki še s tombolo pokratkočasili. Ko bi mnogi rokodelski mladenči vedili, kako je tu prijetno, pa koliko se da koristnega naučiti, gotovo bi jih veliko pristopilo k tej lepi družbi. Na Goreiiskcui je silo veliko snega. Bati se je torej povodnji po krajih, ki so ji podveržene, kedar začne sneg kopneti. Na Ogerskem je Tisa že zdaj izmed brc gov stopila in storila za 500.000 gl. škode. Iz Teržiča, 31. grud. — Z žalostjo sem zvedil ne milo osodo, ktera je 1(5. grud. zadela mojega tovarša (oba sva pred kratkim bila privatna součitelja v \Valdherr-ovi učilnici) gospoda Martina Šuher-ja, doverš. modroslovca iz Štajerskega, umerlega za vročinsko boleznijo v ljub Ijanski bolnišnici. Dovoli mi, blaga ,,Danica," da uter-gam cvetko prijaznosti in jo pokladam pokojnemu na gomilo : Oh, dokončal >i trudno pot življenja! Veter pilme, peresne pade z drevesa, Dan za dnevom sapa »mertivna otresa Cvetje točenja. Vse si prehodil modrih ved stopinje . In namenjen mladino skerbno učiti. Moraš zgodaj /.voljeni st:m zapustiti Drage družbine. Daleč oddaljen pree od svojih doma V kraju tujem zboliš in zadnjikrat zdihneš, Zvonček smert ni klenka, ko „z Bogom!" Ti vtihneš — Duša odroma. Vzela v naročje hladna Te gomila, V pozabljivost vesoljno grob Te zakrije , Nepozabljen prijatlom spomin Ti vije .Solza njih mila! Hrabro si. Peru«"'. Z (*(»renske««, 1. pros. — ,,Danica" je prošena sledeče verstice javnosti priobčiti: V št. 52 od 29. grudna 1869 najdem pismo iz Go-renskega, v kterem nekdo železnične zadeve zaradi od-kupljevanja zemljiš popisuje. Kolikor sam vem in sem iz verjetnih ust slišal, so se res zemljiša po omenjeni ceni na stirijaški seženj odkupovale, toda pri tem se mora pomisliti, da ti kupi niso merodajni, temveč ako se spominjamo, da te odkupljene zemljiša je kupila družba, ktera ima ne samo 5, ampak tudi po več desetin odstotkov po napravljeni železnici, mem tega, da gorenjski kmet mora k temu početju svoj svet dati, in zanaprej ne more več toliko pridelati, kakor je do zdaj pridelal. So namreč tukaj, posebno na gorenjem Gorenjskem kmetje, kterim so se zemljiša pretergale in po večem pokončale; torej se je mogla pri cenovanju tudi škoda v ozir jemati. Zato so tudi precej veliki zneski, s kterimi s: bo marsikteri kmet opomogel, ter bo še ne obrisane dolgove poravnal, in zemljišne bukve si očistil. Nasledek tč cene bi utegnil morebiti vzrok biti, da komesija, ki ima letos zemljiša zavoljo zemljišnih davkov ceniti, se tudi na to cenitev opira, kar bi posebno nasprotni listi utegnili novim cenilcem zatrobiti, kakor nam je že tudi zatrobil znan gosp., kterega ime si za drugo pot prihranim. Toda vediti se mora, da Gorenjec ima ravno po železniški čerti kaj malo polja: torej ima taisto samo za njega posebno veljavo, kteri „pretiuin affectionis" pa ne more podlaga davkarske zemljišne cenitve biti, kar naj bi si prihodnji cenitelji dobro zapomnili, da ne bi bila zopet dežela z davki preobložena. Iz Kostanjevice. V zadnjem listu „Zg. Danice" 1. 1869 naj se blagovoljno popravi pomota. V četerti versti od spodej v dopisu ni bilo govorjenje o farni cerkvi in o farnem patronu, ampak le o mestni cerkvi, posvečeni sv.Miklavžu, ki pa je tako za-pušena in notranja oprava tako slaba, da se že kakega pol leta nič več ne opravlja Božja služba v nji, ali da je, kakor pravimo, za-perta. Le o popravi in obnovijo nji te mestne cerkve se imajo one verstice razumevati. Kakor nato že kažejo besede: mestnjani, pomočnika in varita zoper povoden j. — Iz Maribora. (Premišljevanja o novem letu.) Katoliška reč je vse kej druga na papirji in pa v življenji. To se kaže povsod, v tem trenutku pa morebiti nikjer bolj, kakor pri nas v Mariboru. Mnogo bilo je že šuma in ropota po novinah o katoliških družbah po slov. Štajerskem, toda le tu in tam se ktera plaho in sraraožljivo prikaže kot podlesna veternica spomladi, ki se prav ne upa i/.pod zimske odeje na merzli veter malega travna. — Stermeli smo naj bolj tudi či-tajoči nedavno v „Vaterland" dopis iz Maribora, ki naznanja svetu, kako živo da se tukaj poganja vse in giblje za vstanovitev kat. konserv. društva, in kako da se bo kat. svet čudil videvši plodove kat. društva! Osupnila nas je močno ta novica, ker tukaj živa duša nič ne ve o pripravah za vstanovitev katoliškega društva, in se je nemara kdo s to izmišljeno novico hotel Mariboržanom pošaliti. Smešno pa je to, da je že ene dni poprej po-služljiva „Marb. Ztg." zatrobentala, da se pri konzisto-riji(!) priprave delajo za klerikalno društvo, da je toraj treba paziti, da se kleril"dna agitacija ne počne! — Pravo! „Velika je Diana" mariborska! — Čeravno so jim to za zdaj le strahovi, je vendar očitno, kako silno liberalizmu do živega sega, ako se. katoličani, ki nočejo le po imenu to biti, ožje združijo, in tako liberalcem, ki hote povsod zvonec nositi, nekoliko tal spodmaknejo. — Kedaj se na bolje obernc, da bi tudi v Mariboru k it »liško društvo se osnovalo, se zdaj povedati ne da. Težave so velike, pa morebiti tudi prevelika plahota od druge strani. Onih, kterim bi prav za prav potreba bilo posvetiti v katoliških rečeh, ter jim razgnati debele predsodke, teh je v Mariboru legijon, več kakor v marši kterem drugem mestu. To pa so stranoma nemški in nemškutarski liberalci, kterim je duhovstvo že zavolj narodnosti zoperno. stranoma pa graotnjaci (materijalisti) obojega spola, kte rim so itak vse cerkvene naprave tem v peti, ker zavirajo človeku poltnost (mesenost), ki pa je temu plemenu poglavitno načelo. In ker je liberalizem hud sovražnik vsemu, kar koli cerkev počenja, jih je zo|>et mnogo dru-zih, ki se tega sovraštva boje in s nikomur ne derž*». Taka je pri nas, in upati ni, da bi skoraj boljše bitu. Se nekaj naj omenim, kar nova doba v njeni pravi podobi kaže. V mestnem šolskem odboru je tudi naš učitelj M ič, znani slovenski narodnjak. Ze v pervi seji je razodel krivico, ki se slov. jeziku godi v mestni dekliški šoli, iz ktere so ga nemčurji celo izpahnili. Obveljal je slednjič M—čev nasvet, da naj se v vsakem razredu slovenski jezik uči, kar se tudi g<»di, čeravno sije bil ta sklep zatajil v zapisniku. ki se je v drugi seji bral, da ga je bilo potreba po novi interpelacii <-d mertvih vzbuditi. Ako se po tem takem vsaj nekaj pravice daje slov. jeziku v mestni šoli, bi pač prebritka prikazen bila, ko bi slov. narodnost v dekliški šoli, ki jo šolske sestre oskerbujejo, ne našla teg;», kar žalibo^ do zdaj še ni, ker razun ene vse druge učitclice nemško podučevajo. Zanimivo je tudi to, ko je okrožni šolski odbor volil posameznim srenjam krajne šolske očete (ortsseliul aufseher/, se je voda zopet na nemškutarski mlin na peljala, ker so vsem srenjam ali terde Nemce, ali pa glasovite nemškutarje za nadzornike dali; dva sta v Ni. stanujoča za — vnanje šole, eden ima celo d v«- v različnih krajih v svoji skerbi. Kakor v politiki, tak<» se utegne tudi pri šolali nemški liberalizem čisto zde lati; kajti gorje šolam, ako se pri njih bolj na političko, kakor na pedagogičko stran dela! Iz TiTmIh. Naslednji častiti gospodje klenki 4. leta so dobili 2o. mašniško posvečenje: Natal Depicra, Fr. Franza, Ignacij Genu, Anton Jakomin, Matija Rebolj, Avgust Skočir, Fil. Vončina. V semenišče v (io-rici so sprejeti gg.: Ant. Faven, Janez Gabriclie, Albert Jelušič, Fr. Muješan, Ant. Puž. Bogoslovje je zapustil g. Juri Viezzoli. G. Ad. llauncl je prestopil v goriško nadškotijo; nasproti pa je g. Avg. Skočir od or.dot sprejet v teržaško semeniše. V \eapelim , kakor je znano, so bili verski so vražniki napravili nekak zoper-koncil vkljub katoliškemu vesoljnemu zboru v Ritmi, kterega je pa vlada razpodii i. Ravno tisti čas pa, ko so uni sovražniki stole zasedali, se je zbrala v Neapelnu tudi nova katoliška družba ml denčev, naj več iz boljših stanov , ki ima namen pog.» n jati se za katoliško reč, posebno v čverstili govorih. Precej v dan pričetja so imeli te le govore: „Xeapel j" mesto neoiuadežauo spočete Božje porodnice; vcsolj.ii zbor in občinska družba ; katoliška družb i jo mati olike.'* — Kako malo sreče imajo rogovileži zoper vesoljni zb«*r, je skusil tudi neki psevdoliberalec žalostnega gla-u v Gradcu, kterega so hotli delavci s kolodvora na Bogu vojsko napovedovali! S tem pa ne merimo n;. «!•• lavce, ampak na njih zapeljivce. Iz Kima. 21. decembra. (IV. pismo.) Dan-.«. -bile slovesne večeraice v baziliki sv. Petra. K tim se je bila zbrala veČina v Rimu pričujočih škofov ob 3 popoldne v imenovani stolnici. Po navadi je obstopila vojaščina sredo velikanske cerkve, tedaj prostor in pot naredila, da so zamogli sv. Oče brez za-deržka med brezštevilno množico ljudstva do sv. sedeža. Ko je bilo vse pripravljeno, pridejo sv. oče po stopnicah, ki peljejo iz njih palače v kapelo bazilike, ki ima oltar presv. Reš. Telesa, ter gredo v kapelo sv. Gregorija, se tain preoblečejo v papeževo obleko, imajo tudi tijaro na glavi, to je, mitro ali papeževo kapo s tremi kronami. Stopijo na lepo s pozlačenim škerlatom preoblečeno nosilo, se vsedejo na prestol, ki je tam f>ripravljen, 12 mož jih vzdigne ter jih nesejo proti ve-ikemu oltarju v procesiji. Pri ti procesiji so vsi papeževi hišni in deželski strežniki in domači duhovniki. Eden izmed njih nese papeževo „tijaro;" med temi in med papežem gredo, dva in dva skupaj, vsi kardinali, kar jih stanuje v Rimu; ob straneh spremljajo Švicarji, to je, papeževi vojaški stražniki (160 mož), ki se verstijo pri straži po vsi papeževi palači; pred procesijo pa greste dve kardeli papeževe plemenite straže (nobelgarde), mladi gospodje iz naj višjih hiš, po vojaško oblečeni v rudeče z zlatom obšite suknje in bele hlače z visokimi škornjami, svetlo čelado, zlo pozlačeno, z dolgim protom na glavi in z golim mečem, ter se vstopijo po dolgim ob strani blizo papeževega sedeža. Ko se procesija začne, prično papeževi pevci lepo prepevati, in pojo tako dolgo, da sv. Očeta prinesejo v cerkev; ko pa jih je na visokem sedežu v sredi brezštevilnega ljudstva viditi, v tem trenutku se glas trobent zasliši, ki prav dobro vstreženo čiste in soglasne napeve trobijo, dokler jih ne prinesejo do njih prestola, ki je napravljen pod visokim nebesom ravno na sredi pred velikim oltarjem, v kterem je hranjen prestol sv. Petra. Kakošen jc čuti jej, ki človeško serce presune, kadar sv. očeta počasi med trumami ljudstva nesejo, to je težko razločiti. Toliko je gotovo, da neka sosebna vdanost, ljubezen, sklenjena z globokim spoštovanjem napolni serce in dušo, kadar telesno oko gleda visoko na lepem odru in prestolu sv. očeta počasi premikati se naj)rej. Ta sveti mož je res Kristusov naj vikši namestnik na zemlji, on je naš oče, — o ko bi se vsi narodi z njimi hotli skleniti, kako dobro bi bilo; — o ko bi pač vsi njih uku se vdali, kako srečni bi bili, da bi tako vsi narodi bili ena čeda, in bi se znašli v enem hlevu. Vsak čas, kolikorkrat si v veličastni baziliki sv. Petra, slišiš govoriti skoraj vse jezike, vidiš ljudstvo vsih stanov, obojnega spola, mlade in starešin tu te popraša prijazno kak Anglež ali Francoz ali Spanjol, ali Ame-rikanec. Prijazno mu odgovoriš, ako moreš; ako ne razumeš njih jezika, ti je latinščina v pomoč, in tako se, kolikor moreta, prijazno dopovesta. Vse tedaj sklepa bratovska ljubezen med seboj, in vsih serca so ober-njene v ljubezni do enega očeta, kterih blagoslov vsaki želi, pred kterim vsaki poklekne. V novič tedaj zdihne duh: o zakaj nismo vsi ljudje po svetu z bratovsko ljubeznijo v eni cerkvi sklenjeni, — zakaj ne spoštuje že zdavno svet v tem sv. očetu svojega edinega poglavarja v dušnih rečeh, in pravega naj višega pastirja? Duh tedaj žalosten postane, se oberne k kraju, kjer počivate sveti trupli apost. Petra in Pavla, in prosi rekoč: O ss. aposteljna, vstanovnika sv. kerš. kat. cerkve, spro-sita vidva pri našem nebeškem Učeniku in Odrešeniku, da bode le ena čeda in le en hlev na zemlji! Sprosita pravo edinost tudi vsem udom katoliške cerkve, da bomo med seboj kakor bratje, ter pokorni svojemu očetu, Kristusovemu namestniku na zemlji! Kdor pri sebi nosi lukalo, kakor se v glediših rabi (jaz imam to reč zmerom seboj), lahko celi Čas procesije sv. očeta dobro pregleduje, ker to lukalo jih prav biizo kaže, in viditi jih je tudi zavoljo tega lahko, ker celi čas procesije na prestolu sedč, kteri stoji pribit na odru, kterega 12 mož na ramah nosi. Vtisnil sem si tedaj prav dobro obraz in vso podobo sv. očeta v spomin. Oni gledajo s svojega prestola na ljudi, kteri ob strančh v dolgih versUh natlačeni stoje, in pokleknejo, ali prav za prav počenjajo in se nekoliko pripogujejo, zakaj poklekniti v tacem gnjetu skor ni mogoče. Prijazno, skoraj smehljaje sv. oče blagoslavljajo ljudstvo na obe strani. Pridsi na veliki prostor, ki se razteza od »konfesije" (velikega oltarja) pod kupijo pa do stene, postavijo nosilo s prestolom na tla, sv. oče spremene »tijaro" z »mitro", gredo na svoj sedež, ki stoji ravno pred velikim oltarjem, zakritim z drazimi škerlatnimi zagrinjali, in tam se usedejo, obernjeni po cerkvi. Na oba kraja tega trona po dolgem je veliko klopi, po kterih sedč vsi škofje, ki so prišli na vesoljni zbor, tako da versta na desni gleda proti versti na levi, papež pa so ober-njeni proti oltarju, ki stoji nad konfesijo pod kupijo. Ves ta prostor od kuplje naprej do konca cerkve, — velik kakor velika cerkev, je odmenjen le za škofe za celi čas vesoljnega zbora, da zamorejo vsi pričujoči biti pri očitni cerkveni službi. Na strani »konfesije" pri enem velcih stebrov, ki podpirajo mogočno kupijo, je odločen in izdelan kraj za papeževe pevce. Ko so bili zbrani vsi skupaj, sv. oče zapojejo pred-glase (antipbone) in molitve, pevci pa psalme in himne; vsi drugi pričujoči pa molijo na tihem vsak za se. Ko vse mine, se podajo sv. oče zopet v procesiji v ravno tem redu nazaj v svojo palačo. Ta dan bi se mi bilo lepše zdelo, ako bi bili vsi zbrani Škofje skupaj prepevali psalme; o kako veličastno, mogočno bi to bilo! Toda v baziliki ne odstopijo ne za betvo ne od svojih sicer lepih šeg. 25. decembra. Sveti božični dan zjutraj sem sv. mašo bral pri sv. Avguštinu. Lepa ta cerkev je v tri čolne razdeljena ; njeno ozidje je od znotraj vse z mar-meljnom prevlečeno in oltarji so tudi vsi iz drazega mar-meljna postavljeni. V stranski kapeli zraven velicega altarja počiva truplo sv. Monike, matere sv. Avguština. Ni bilo drugač, da sem se pred ta večer nekoliko bil prikupil v. č. opatu, ter mi je bilo mogoče ta dan zjutraj pristopiti k oltarju, zakaj silo velika truma duhovnov je hotela tu sv. mašo brati, in marsikteremu ni bilo pri-voljeno; treba mu je bilo drugod cerkve in oltarja poiskati. Ob devetih dopoldne so sv. oče z ravno tako slovesnostjo v baziliko prišli, kakor pred ta večer k ve-černicam ; tedaj so brali sv. mašo pri oltarju , ki je le njih oltar, to je, pod kupijo, nad grobom ss. ap. Petra in Pavla. — Pri procesiji so med druzimi tudi nekteri papeževi duhovniki — 12 vsih skupaj — nesli papeževe ,,mitre" in »tijare", ki so jih na oltar med sveč-r?ke postavili. — Med slovesno sv. mašo se je pel sv. evangelij v latinskem in gerškcm jeziku. Da med povzdigovanjem sv. oče presv. Reš. Telo pokažejo vsim pričujočim, da se okoli in okoli sebe s povzdignjenim sv. Reš. Telesom obernejo, da pri povzdigovanji doni glas tromb harmonično med oboke bazilike, da sv. oče gredč pred obhajilom na svoj prestol, in nekdo nese z njimi presv. Reš. Telo, kterega sede na svojem prestolu zavžijejo, kakor tudi presv. Rešnjo kri, ktero po zlati cevki serkljajc iz keliha, da potem obhahajo tiste kardinale in skrivne karaernike, ki niso duhovni, in da se potem vernejo k oltarju, tedaj dokončajo dar sv. maše, — vse to je nekteri m že znano. Ko je vse dokončano, vzamejo zopet tijaro, stopijo na oder, se vsedejo na prestol, tedaj jih nesejo v procesiji po baziliki domu. Ko so na prestol sedli, sem zapazil skoz lukalnik, -da 00 roke sklenili in se s sklenjenimi rokami ozerli prav milo proti nebu. Zdelo se mi je, kakor da bi oni v svoji ponižnosti obžalovali, da jih vse toliko in toliko časti, da jih nes6, da vse pred njimi poklekuje , toda nolni veličastva se zopet ozirajo, kakor bi bili hotli reči: Res je, da mi čast več ko navadno skazujejo, ali treba je te časti, zakaj čast ki jo skazujejo meni, ne veljd meni, temveč Kristusu, kterega namestnik sem na zemlji. In &e bolj me je merzlo sprehajalo od velicega ča-stenja in od spoštovanja, ki me je presunilo, ko jih nesejo ravno roemo mene, in ko se mi je zdelo, da so oni oziraje se na zbrano ljudstvo tudi mene milo in ljubez-njivo pogledali. Res, nekaj čeznatornega, nekaj svetega vidiš, kadar gledaš v mili obraz našega sv. očeta. Gledal sem za njimi, dokler sem zamogel, in ko so mi zginili spred oči, so mi solze oči zalile, sam ne vem kako. PreČ. Škofje so bili pri celi slovesnosti skoraj vsi pričujoči, in ko vse mine, se začnč dolge njih verste snovati iz prezbiterije doli po veličastni baziliki. Njih strežaji, tajniki, kapelani se pa vsaki po svojem prizadeva svojega višjega najti. To je gnječa, to je skerb ! In potem koliko gnjetenje od sto in sto kočij pred papeževo palačo! — Kočije kardinalov so rudeče in zlo pozlačene, vsaka 8 petimi strežeji. Vmes so žendarmi in dragoni na konjih, ki sk^rbe za lepi red in mir, da se kaka nesreča v takem gnjetu ne zgodi. Tako je vselej po vsaki seji, kongregaciji, kakor so bile zdaj po versti ena za drugo. Bile^ so namreč te seje 20., 28., 30. decembra in 3. jan. Škofje zdaj govore po versti, namreč vsi tisti, ki so se kakor govorniki napovedali. 28. dec. sta govorila med drugimi prevzv. škof Strosmajer in kardinal Ravšar; bilo jih je takrat 7 govornikov; 30. decembra 5, in 12 jih ima še govoriti, in to vse o dogmatiških rečeh, v kterih se ima 6. januarja sklep storiti, ter očitno dotični dekreti (določbe) razglasiti. Veliko je brati po časnikih o razpertji med škofi, pa to ni res; zakaj ako ao tudi znabiti eni drugačnih misel v nebistevnih rečeh kakor drugi, vendar ni dvomiti, da na zadnjo se vsi zedinijo, ter ne bode v nobeni reči razporov. In akoravno je težavno, če v zadevi jezikov pri očitnih zborih eden druzega popolnoma ne razumejo,*) se vendar popolnoma zedinjajo v posebnih (privatnih) sejah, ki jih imajo po raznosti narodov, si tam vse razložijo, in zopet vse vstanovijo, kar se bode v prihodnji očitni kongregaciji govorilo. (Da vsaki ume, naj ponovim, da seje so trojne: 1. privatne (uniones) po raznih narodih, ali pri kakem kardinalu, ali pri drugem znamenitem škofu; 2. očitne kongregacije v baziliki sv. Petra, kjer so V3i škofje pričujoči, pri kterih so očitni govori, in se dogovarjajo zastran tega, kar se bo v seji določilo; 3. očitne seje, kakor je bila perva 8. decembra, in kakor bo 6. jan., v kterih se bodo sklepi ali dekreti dokončno vstanav-Ijali in razglašali.) 28. dec. Danes je bil sosebno lep in srečen dan za me, ker popoldne ob Četert na šest sem imel srečo pred sv. očeta priti. Šel sem namreč dopoldne sam v Vatikan tajnika „maggior doma (velikega hišnika)" vprašat, ali bi moj prevzvišeni nadškof s teržaškim škofom pri sv. očetu zaslišanje dobili. Pred ko je pol ure minulo, sem privoljenje dobil, ter smo se popoldne ob omenjeni uri peljali v Vatikan. Tam stopimo iz vozov, gremo po širokih marmeljnatih stopnicah v tretje nadstropje, *) So n. pr. škofje jutrovih oliredov, ki ne znajo latinskega jezika. V mestu Tiru sem govoril s škofom po arabsko. Zaderžek pa zna tudi ta biti, ker razni narodi latinske besede po svojem izgo varjajo in zatezajo. Gotovo pa je , da naj veči del se v latinščini med seboj razumevajo. Vr. tam skoz dve sprelepi veliki sobani, v kterih so bili viditi strežeji in švicarski vojaki, in poslednjič pridemo po dolgim ozkem mostovžu do sobice, v kteri vedno čujejo papeževi domači duhovni med njimi „maestro di camera;" in ti nam odločijo prostore v bližnji sprelepi prestolni sobani, da naj čakamo. Cez malo časa pride gosp. pobišnik papežev (mae-stro di camera) po prevz. nadškofa našega, da naj gredd k sv. očetu v njih sobico, v kteri oni čez dan delajo, molijo pišejo itd. — In ko okoli četert ure mine, pride ravno tisti railgsp. (monsignore) po mene ter me pelje pred sv. očeta, poklekne in odide, — tudi moj prevzv. nadškof odidejo in znajdel sera se sam, klečijoč pred sv. očetom. K!akor sem bil pri tej priči skoraj ob ves pogum, vendar sem se bil toliko oserčil, da sem spregovoril ter po laško rekel: Santita — noa poteva esser piu felice e ricevere piu grande grazia, che questa, che mi trovo davanti Vostra Santita, che mi e permesso di bacciare il Vostro sacro piede. Vaša svetost, ni me mogla večji sreča zadeti, ko ta, da se znajdem pred Vašo svetostjo itd., in poljubujočemu jim nogo , mi podajo roko ter jim jo poljubim, na to vstanem, vzamem v roke darove, ki so jih poslednje mesce duhovni goriške nad-škofije s v. očetu odmenili, ter rečem: „Tu si prederznem predložiti Vaši svetosti majhno reč, v znamnje, da vsi tisti, ki smo to za Vašo svetost zložili, in z nami vsi prebivavci naše škofije smo pripravljeni vse le mogoče storiti za blagor Vaše svetosti, in za Vas tudi življenje dati, ako bi to Vaš blagor tirjal." Nato mi roko podajo in reko: „Res, dobri otroci moji ste ; to mi je kaj ginljivo in me veseli, preveč se škodujete zavoljo mene. Bog vam plačuj, Bog vas ohrani!" — Na to zopet pokleknem in rečem: Nikar naj mi ne zameri Vaša svetost, da Vas ponižno prosim blagoslova za-se, za svoje dobrotnike in za svojo ž lah t o, za svoje prijatle in znance, in za svoje duhovne sinove in hčere." Na to so nekoliko ginjeni z desnico križ čez-me storili in rekli: „Deus benedicat vos omnes." Tedaj mi v novič podajo roko, in ko se po navadnem poljubovanji globoko priklonim, me prijazno pozdravijo, ter grem. Na to so prevzv. škof Teržaški šli pred nje, ter se kako četert ure pri njih pomudili. — Oba prevzv. škoia sta bila zlo prijazno sprejeta od sv. očeta, in marsikaj sta se z njimi pogovorila o domačih kakor tudi splošnih zadevah cerkve in raznih deržav. Kako ginjen je katoličan, posebno duhoven, ki se znajde pred takim gospodom, kakor so sv. oče, ki so edini na zemlji, ter jim enakega nobenega ni, ne v velikosti duha, ne v modrosti, ne v imenitnosti, — to le ta vč, ki pride pred nje in z njimi govori. — Res, svet mož so oni, — brati jim je to iz vsega obnašanja; — res, prijazni, dobrovoljni, ljubeznjivi so Pij IX. Blagor mi, ki sem to srečo dosegel; pozabil ne bom nikdar tega dne, — zapisati pa več nisem v stani; občutljeji, ki sem jih v pričo sv. očeta imel, se ne dajo po peresu na popir djati, — ostanejo v sercu in ni jih moč na znanje dati. Z Bogom! Peiinoree. Zgubljeni sin nima nikjer pokoja. Novoj*>ršk cerkveni list piše, da odpadnik Hijacint je bil nektere dni v Boston-u, pa se je zopet v novi Jork vernil in da namerja jo čisto kmalo zopet na Francosko, ker rau vender v Ameriki nič dobro pri sercu ni... Radi verjamemo. Vse zavoljo dobičkarije. V nekem bukvarskem tergovišču, ki se je v tudi že okoli duhovstva »mukalo, smo te dni vidili izpostavljen iztis izmed pervih garjevih listov celega cesarstva. Ali je to moškost in značaj : prodajati „angelce" in „hudičke" skupaj ?<4 Hazglet1 po svetu. Zastran ininisterske kvasitve. ,.Politika" po daljam izpeljevali ji sklene, da se globoka rana v deržav-nem organizmu ne more več skrivati. Prostostna, politična, narodna, denarstvena (pač tudi včrska) in vsaktera nezadovoljnost raste. Sama menja osebstva nikakor ne zadostuje. Prerojenje je edini pomoček, in sicer tako prerojenje, kakoršnega iše zgodovina in lastnija dežel in narodov habsburškega deržavstva. Edina federacija (vladanje z enakopravnostjo vsih narodov), ki ni nikomur v škodo razun le krivici in nadvladarstvu, zamore še odgnati deržavino bolezen. — Pri iskanji po-močkov za ozdravljenje bolnih deržav, se nam zdi, pa svetovavci in zdravniki premalo gledajo na ozdravljenje posameznih udov po moraličnih ali duhovnih pomočkih. Ako se strelja dolgo časa v naj boljši lekarnico, nazadnje ne bo veliko zdalo , če se bolniki tudi s smodnikom kadijo. Cerkev je še vselej imela naj boljši zdravilo za deržave in za posamezne njene ude; tudi zdaj ima še zmožnosti zadosti, da vse ozdravi, ako se spoštuje njena lekamica in ona sama, kakor je dolžnost. Zbrani očetje in zdravniki v Rimu gotovo tudi v tem oziru ne bodo opustili nasvetovati tega, kar je v blagor narodom in deržavam. Sej ravno zoper glavne bolezni sedanjega časa se je vesoljni cerkveni zbor zbral v Rimu. Zoper bolni liberalizem, češ, da tatinstvo in raz-bojništvo čeblja, ima „Politik" (št. 353) kaj resen dopis. Dopis omenja, kako se jetnikom po ječah le malo neprijetnega godi, in marsikterega doleti še telesna do-brotnica (materielna obilnost), o kakoršni se mu poprej še sanjalo ni. Cisto res je menda, kar je „Posei z Prahjr" nedavno naznanil, da sta dva jetnika iz Kar-tavze bila v Oujezd u pri Horiču na plesu , — tedaj 3 ure deleč od jetnišnice in eden jetniških čuvajev je bil z njima za nadzornika. Iz te naprave, pravi dopisnik, so poleti večkrat jetniki po gostilnicah v spremstvu viših nadzornikov pri kozarcih pive prav dobrovoljno čičali, ali po taki vedrilni urici po cestah in drevorednicah domu tavali. Ravno v ti napravi so se te dni jetniki skoz delj časa hudo puntali. In kaj jim je služilo za pričino k temu? Neko nedeljo so dobili „ti gospodje" k mesu novo jed: rajž z grahom; in lejte! meso so blagovolili milostno sprejeti, prikuho pa so mirno odvernili. In popoldan, ko so se od ,,španciranja" domu vernili, so jeli tako rojiti, da je bilo treba vojašine na pomoč. Ali ni to že vender prečudno, daje po ječah mogoče puntati se? Kakošen je ta popisan stan jetništva v dobi bolnega liberalizma. Kaj bo pa zunaj, če v ječi tega največega zlega ni moč odverniti? Dopisnik praša k koncu: kako je kaj tacega mogoče v dobro vravnani napravi, in kako je po avstrijanskih kaznivnicah? in pristavlja, da občinska družba, ki z davki jetnišnice ohrani, ima pravico to prašati. Sploh znano je, da vse se pritožuje zoper to, da tatovi in razbojniki po ječah celo z jedrni izjedi delajo ali pa se jesti kujajo, ko drugo človeštvo tolikanj terpi za revni vsakdanji kruh. Iz vesoljnega zbora. V odbor „pro rebus disci-plinae" (za red in strahovanje) sta izvoljena iz Avstrije: vikši Škot levovski in knez in škof sekovski. Voliti se ima najpred odbor za duhovne redove, pozneje odbor za jutrodežclsko cerkev. Poslednji bode imel pač imenitno nalogo. Iz Pruskega vejo v Ameriki, da z zdravjem grofa Bismarka je čedalje huje, da slabi ker spati ne more; govori se torej, da bo iz ministerstva stopil. Badenska zbornica je zopet storila korak v deželo „ k rakov," to je, v divjaštvo, ter se je z vsimi zoper 0 glasov izrekla za prisiljeni civilni ali plašarski zakon, namreč tako, da ženina in nevesto mora poprej očka župan ali sicer kak posvetnjak poročiti, potlej še le sme cerkev cerkveno poroko opraviti. Ali se ne pravi to kar naravnost v božje pravice segati? Badensko ljudstvo pa za taki ciganski zakon nič ne mara; to so storili frajmavrarji zato, da bi cerkvi eno za uh' pritisnili. Ti novo-prismojeni „liberalci" bodo hotli nazadnje še kerševati in spovedovati. Kanton Zurih na Švicarskem je izveršil prav rogovilsko obnovo vstave, ali prisiljeni (obligatorni) civilni zakon je ondotni vstavni svet za-vergel, zakaj rekel je, da to je zoper nravnost (čedno čutilo) in zoper vernost ljudstva. — Tako pristavlja „Volksztg. v Balt." — Ka Parskem pri vsem tem, da so katoliški „pa-trijoti" tako serčno in moško pri volitvah zmagali, vender katol. cerkvi nasprotno ministerstvo Hohenlohe ne misli odstopiti; zamoglo se bo pa to malo za stanovitno ohraniti, kakor na Avstrijanskem ministerstvo Giskra. Iz Ljubljane. MBeiehtvdter in der Geschichte." Časniki, kterih veselje in opravilo je: smerdeti in smra-diti, so undan bobnali gerde laži zoper nekdanje spovednike visokih in vladuih oseb. Luteranski pastor A. W. je bil v „Allgemeinerici" pogrel in na novo pre-smodil nektere stare laži, ki so bile pa v začetku in še vekrat potlej do čistega overžene; ali pastor ni povedal ne tega in ne kalnega vira, od koder je gerde obrekovanja prepisal. „Histor. polit Blatter" so pastorju vse to pojasnile in mu tudi povedale, od kod je laži kradel. Ako bi bila »Tagblatta" vest že spekla, bi svojim bravcem se izpovedal, rekoč: Jaz sem undan zoper 8. zapoved Božjo smertno grešil, oznanovavši te in tiste velike obrekovanja v zadevi naj miloserčniše naprave Božje milosti, kar zdaj očitno prekličem , s tim ob enem pa tudi toliko druzih laži, ki sem jih o množili prilikah trosil." Ker se pa za zdaj še malo na to zanašamo (terde kože omeče še le terdi udarci), torej pristavimo, da tudi v prilogi 1. lista letošnj. ,,Vaterlanda" so omenjene laži overžene, ter je potrebno spis prebrati, kdor je ime laži bral in jim verjel. Pasijonske skazovauja ali prestavljanja terplje-nja Kristusovega. Gosp. J. B. Sneider bode s svojimi tovarši (30 oseb) v podobah pred oči stavil naj imenit-niši dogodbe iz terpljenja Zveličarjevega (Passions Dar-stellungen). Njegove stalno-umetne in versko-spodbudne predstave so bile po naj imenitniših mestih z veliko pohvalo sprejemane, ter ima od škofov, mestnih predstojništev itd. naj boljši spričevala. Predstavljanja bodo v Reduti. Prihodnji ponedeljek, torek in sreda so za zdaj odločeni dnevi. Začetek je zvečer ob 7. Vstopnina: pervi prostor 40 kr., drugi 20 kr. Duhov she spremembe. V ljubljanski skofii. Čast. g. Jan. Ran t, fajm. v pokoju, je umeri 30. grudc v Velesovem. R. I. P. V lavantinski školii. č. g. A nt. Žičker je postal župnik pri sv. Jakobu v Dolu; Č. g. A nt. Slan-der je prestavljen iz sv. Fr. v Stražah v Vojnik. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Prečniške fare 7 gl. „za potrebe vesoljn. zbora." Iz Stare loke žena 70 kr. za cerkv. zbor; neimenovan 50 kr. — Iz St. Vida pri Zatičini: M. G. 1 gl. v pop., 1 sr. dvajs., 1 sr. petico. K. 50 kr., J. 20 kr., M. A. 60 kr. Vsi prosijo: Sv. Oče, sprosite nam Božjo pomoč po sv. kat. veri živeti in umreti. — Za afrik. misijon. R. Pire 1 gl. Neimenovan 1 gl. Z Do-bovca 3 gl. — Iz St. Vida pri Zatičini: Franea Gerden 1 gl. Marija Štrus 1 gl. Druzih darov 10 gl. (Ved raznih darov prih.) Odgovorni vrednik: Laka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.