Leto V.» šlev. 8. V Celju, sobota due 20. januarja 1923. Poštnina plafona v goioiini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozcmstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpcu 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna Stevllka sfane 1 Din. Izhaja vsak loreK, četrteK in soboto. UredniStvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, Teles. 53. Upravnlšlvo: Strossmajerjeva u. št. J, pritliCje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Jugoslovanskemu narodu! Volilna proglas Demokratske sicanke. Deinokratska stranka ic „biavila sledeči proglas: ^ Vtem usodiicn. trei.utku, k« k na- *LwT'\ P lnjena v težk0 '"o«hio m >o rtfcno krizo, v tci opasni situaciiK v »vatcri se reakcija proarlaša za najveejo M-cco naroda, stopa demokratska stran- a s.l)rwWK>Hii pozhom v borbo v zna- «nciijii načcl od katerih sta vctlno pri- najaia spas in obnova naše družbe. O- ijraca se k vsenm našenm demokrat- skemu narodu. pričakujoč od njcga za- «Panjc pri volitvuh. Ona smatra za svo- Jo sveto dolžnost, da niu poiasnj fndi «ar je doskj dclala in pove. ikaj bo de- tata za naprej. Ta proglas, je iskrena izpoved prošlosti in častna beseda za bodočnost. Kot edina stranka, ki Jrnži vsa Hemena, vse vere in vse sloie v drža- vi. jc bila ustanovljena demokratska strauka za vzvišaiiim idealom najrodue- «a edinstva, politicise svobodc, div.uv- llanske cnakosti in gospodarskili pravie. S tcmi ideali je ona stopila v prvo vo- lilno borbo in dosegia popoho zaupanje y aiajširšfh sloiih našega naroda. Tcm idcaloni je ostala zvesta v težkih raz- tnerah. v katcrih se ic naJiaiala vcs ča.s svojega dosedanjega delovnnin. S svo- jinj sodcitovanjcm pri sprejenui vidov- ilajiske nstavo ie dovršila demnkraiska >traitka veliko delo narodnega uiedinienjja. ^ele ko jc bila \ klovdanska ustava • ^cjcta, je postala naša država dejan- ^» Pravna država; v katcri je edmstvo ' HKla popolnunia tavršeno v enem vla- durm «a vladj in encrn zakonodajnem lucsii. S tem, da je vidovdanska ustava Zbrala v popolno celoro vse raznorodnc in posebiie nstnnove, ki jili je s svok) PoLLtiko razdvajajija nstvarila in vzdr- žavala bi državnem svetu, o ^lavni, Ivontroli, 0 obči upravi, o voiit- vah narodnrh poslancev in sprejct jc J»les Leniaitre: ~ " Kralji. (Dalie.) v,n <OTigilluüno i7'VIŠi" "i iwsrcöil, ' |^ei!L;mu I)rincu üoscdai ^dHbiPonižaUum^ascber,- našejsa naroda. Politično deio demo- kratske strankc je bik) neprestano u- smcrjcno na to, da sc preprečijo opasne skrajnosti. na prvem mcstu one. ki rii- šijo in uničujejo vse, kar se ie doseßlo s silirimt ljndskinii napori in Dožrtvoval- nostjo. To je predvscin lnijskanjc inasc od spoclaj, česar že veliki MHorad Dra- skovic ni hotel dopustiti. Deniokratska stranka pa ie pravtako preprečcvala raznzdanost od zgoraj, rea'kciio od des- ne in demagogijo od levc. V teh težkrh časih, ki jili preživija po v-ojni vse Clovestvo, ko so ninoga načela omajana in mnogi pojjni zmcša- ni, je dcniokratska stranka delala na. to, da postane zatočišče ljiidi, ki niso izgu- bili vere v načelnost in poštenje. Ona io hotcla biti inoraličcu steber, na katerej*a se bo iiaslanjalo vse. kar \e zdravo v na§i politični sredini. Dcuiokratska stranka sc zaveda. kako važruv je njena nacijonahia misija. Ona jc_ stremela za tcin, da se narodna misel in državno edinstvo b.vee dcniokrat- ska stranka. Obračala je hi bo obra- CaLa tLidi v bodočnosti oiuiko skrb in pažiijo za vse narodno delo, da bi se na (a način in s popolnhn vklanjanjerii redn odstrauilo vse, kar nas razdvaja. tieMovalo vsc, kar nas spaja in sc vko- reuinilo v vsein narodii uverjcnje enakosti in r:tvnopr6ei>rav bom z delom obložen, vcndar bi se rad včasih s teboj nialo pogovoril. 7. Tzgovorom, da greju na spreliod aii na lov, te bom našel na naSem gradiču v Orsovi... Obvestii ,c bom vsako- kratno.« «In Avdiocki?« »Poniilostil bom vsc fibsojtiu oö zaihijega.upora.- »Hvala, gespyd, zahvuljuiwn se vain iz dna svojega srea.« nost in ii posveča vse svoje sile. Skoro brez prekinjenja v stirih letih njenega dela, je \ztrajala demokratska stranka poleg zaveznika, ki so ji an razmcrc vsilile, s katerim se je morala sporaz- iHiievati. da bi se država uredila: De- makratska stranka je. nahajaioča se v koalicijski vladi, \ cd'iio iinela pred očmi občno blaginjo države. Njcn zaveznik, radikalna stran- ka, pa Jc težila po cdiaiem cilju, da s pomočio oblasti izčrpa iz države in na- roda eiicrgijo za stranko in strankarskc koristi. Pritajeno se je ta stranka drža- la v zasedi, dokler ustava ni biia spre- jeta in dokler niso bHi izvršeni najglav- nejši državni posli Ko so bili ti posli gotovi hi ko sc je zdelo, da te država dovolj močna, da more octoleti vsem u- darccni ter da je državna sloga dovolj kre#a, da ic mogoec državo izkoristiti v paTtizanske namene, je radikalna stranka brcz pridržka začeb. br»rbo za vlast. Ne ozirajoe se na iiüioüne in urzavnc 'mterese jc v to borbu povlckla vse in vsaitogar in se v njej poslnžila vsch sredstev. V sporu, ki jc nato nastal, je imel narod priliiko videti borbo dveh poiiricnih na- ziranj in dveh političnih moral: Pri de- mo^rati'h zvestobo načclom in progra- mu. pri radikalcih težnjo ix) oblasti brez načel in programa. Demokratska stran- ka, ki prcdvsem ceni zaupanje naroda, sc je odločila, da stopi pred .svoje voiil- ce brez oblasti, totla z neomadeževano čaStjo in nekršeniini naci'li. Ona se; nočc pred narodoin poiaviti brez časti in na- Cel. S sestavo radikalske vladc je bil dosežen edini ideal radikalne strauke, ki je pred- volitvami dobtla v roke ves ciržavni aparat. S rem je hkrati osko- cfuvan ¦najbistvcne/Si intercs nase.iia naroda in oviran pravilcn razvoj poli- tikc niatefrrjahicga in luirodnega življe- nja v naši državi ter je nstavljeno vse zakonodajno delo za ureditev drža\c. V političncm in nacijonalnem oziru grozi radikalni režim povzročiitii tezke posledice za jugoslovanski narod. Demokratska stranka je s svojhn programom in s svojo solidno nioejo dr- žala v ravnotežjn i reakeijonaree na skrajni desnici i demagoge na skrajni levici i pleinenske separatistc i ple- nienske hegeinonisie. Cim je ona odsto- Priicla je Hcrmanove roke in jiri poljubila. »Koli'ka ganjenost, gospodičua '«hal- berg.« Cez uekoliko casa se ie podala prmeezinja Vilhehnina, vznemirjena. kam je zginij sopj'ou:, z izgovoroin da se osveži. na teraso. Ko je vklela, kar jc iskala, sc je približala z resnim obra- zom. »Gospodična Thalberg,« je rekel Herman, »se mi je zahvalila. Prosila me ie, naj pri vas opraviCim njeno neko- rcktno vedenje. Obljnbil sem ji, da storim.« »Zadostovalo bi, da se sania opra- viči,« je (Hlgovorrla siihoparno Vilhel- mina. »Prosi'la ine j.e tudi, nai bi izposlo- \'iü zanjo dopnst za nekaj meseeev, ker bi šla rada obiskat sfarega strica marki- ja Frauenlaitb.« Vzbujati se ji je zavela sumnja ter ie vprašala mil-ejšc: »Ali je bilo potrobno. da sc obrne :ia vais?« Herman je odvrnil: Kaf:or veste je bojcea in nckohko pila od neposreUnega sodelovanja pri državnrh poslih, je bilo porušemo raviio- težje in vse se je nngnilo na eno stran \ eno skrajnost: v politieno reakcijo in borbo za plemensko premoč. V zakoiiodajnein pogledu je dclala liaša stranka na bizo iz^radi- tev nstavne nreditve. Da bi se ngoil'ilo željain radikalne stranke po oblasti je bila narodna skupščina razpuščena baš v trenotkn, ko so stall v razpravi zako- ni največjc važnosti in /ivlienskega in- teresa za državo. Hadt tcga ie ostalo nerešeno agrarno vprašanje in je bilo s tein na tisoce In tisoče scljakov. do- brovoljcev in delavecv izrocenih na mi- lost in nemilost nvinistrski sanwvolii. Ostalo je uerešeno invalidsko vprašanje in je s tern ostalo v skrbeh na tisoč» pohabljencev, ki so se žrtvovalj za sla- vo in voliemo ocetnjave ter nostali ne- sposoibni za delo. Ostalo je nerešeno zemljoradnisko vprasanJc in ie s tern uajšte\¦ilncjši del naicga naroda oropan nczgodnega zavarovanja in ostal \a brez- zemljoradniškili k.redUov. kar vse ga vodi do zaeasne ncinoci. Osialo jc nerešeiio uradniško vprašaiue in so s tern organi državnc oblasti ostali brez svojih pravic in brcz dovoijne gmotne ]>odpore. Ostalo jc nerešeiio vprašanje o prehrani gladiijočega seliaškega na- roda irpecega radi snšc prošlega 1 eta. Prepreceiio .ie brzo «u pravično izvrSe- vanie zakonov o vojni odškodnini, ki jo narod ncstrpno pričakuje, ker narodna skupščina ni poslala v odbor za izvrše- vanje tega zakona predpisane posetne kontrole. Demokrati! Kadikalna suanka obo- rožena z oblastjo. ki jo je uzurpirala in priprax Ijcna to oblast izrabliati v svojo korist, stopa v voliliio borbo, da iztrga od naroda inaudat. katercga ji on drage voJje niJcd-ar no M dnl. Pri tell razinerah je dolžnost vseh državljnnov. da sprej- inejo to borbo v obramoo svobode in po ustavi zajamčenih pravic naioda. Demokratska stranka stopa v borbo v popolni edinosti z neomadeževano prošlostio in s trd- nim zanpanjem v boljšo in lepšo bo- dočnost naše domovinc. Trdno naniero ima, da žcne pred' sodišec vsakega za- stopnika državne oblasti od ministra do najnižjega nameščenca, ki bi gazil za- kone in krš-il osebno svobodo državlja- nov. Ona je odločna v svo.iem sklepu, da zahtcva lačiine od vlade, ki nporab- nerodna. Menc se manj boji kakor vas, ker me že dolgo pozna. Kadar ima kaj posebnega na srcn. sc zateče k meni. Bodite mirnr, pokaral sem io radi nje- nega nepraviluega obnašanja. Ker sem prcpričan, da jc dobrega srea in ker sem vi'del njeno kesanie, vas prosi-tn, da ii odipnstitc hi uslišitc njeno prosnjo.« ».laz ne vidi'in nobenega zadržka. da bi gospodična Thalberg nc m'ogla iti zn nekaj meseeev na poeitniee.« jc prista- vila princezinja ironično. «Zahvaljujem se Vasenu: KraJjev- skemn Visočanstvn,« ie rekla Frida fn se jcloboko priklonila. Ko sc je oddaljila, je rekel princ: ->Vi ste prevtv stro^i \ to mlado deklico.« »In vi prevec pupustiuvi.« «Herman se je smejal. Hotel se je delati nedolžnega, a ni znal, spoznal j«, da je pri tej stvari neroden, zato ie kar tulikrito vprašaJ: »Ali ste ljnbosumni?^ »Ne norčujte se Herman. Zadostu- je, da je Frkia hci rcvo'uicijonarja w norca. Ce vas njena slaba vzgoja in ol>našanje veselita. me nič ne vznemjrja. ¦^^^~——- __________ J^tlfl_____—_____—-—;^^=—______—________________________________________________________________ Strati 2. »NOVA DQBA Štev. 8. ha svoj vpliv ]>ri uradnikih in dela iz »jih slepo orožjc svojc stranke in reak- cJioiiarne politüke. Ona je tudi odločena, da sčiti tiste uradnike. ki sc, spoštujoč svoje človeško dostojanstvo, upirajo ti- r-diM't vlade in radi tega trac najstraš- rejše preganja-nje nedostojno civilizira- ncga naroda. Demokratska stranka oslaia v prvi hojiii vrsti: da čtiva svobodo hi pra- vico vseh «jrzavijanov naše države brez razlike vere in narodnostt, da čuva in uirdi narodno ter državno edinstvo, da sprejino vse zakone, ki izhajaio iz usta- ve, kakor tudi zakone, ki so neobhodno potrebni in ki iih je radikalna vlada z razpustotn narodne skupščine prepre- čila, da zaščiti vsein državljanom enake pravice in popolno svobodo prepricanja, da uad vsc dvigne rod v iavnili poslih in da enako zaščiti z naprednim zakono- dajstvom vse družabne slojje na prvem mestu poljedelca, obrtnika in uradnika, tfa jili gospodarsko ojacl Una vztraja v borbi za popolno izvršitev svoiega ictemokratskega programa. Demokrati! Od vas jc odvisno, ali bo 18. niarec 1923 značilen dan v naši zgodovhii kot dan popolnega ujedinje- nja v najlepši bratski ljubavi in dan o- svobojenja od radikalne tiranile, korup- cijc in samovolje. Sledrjo podipisi 86 poslancev I")e- ir.okratskega kluba. JANKO LEŠNlCAR: Fala — Celje. Med vojno je imel gotovo cdcn ali drugi Cdjan prMko. da ie videl, kako se je gradila na Pali pri Mariboru ogromna vodna elcktricna ccntrala, ki jc en a naj- vccjii'h v celi Srednji Evropi. Ako se ?e spomnil, kako velike gospodarske važ"- nosti so take centralc za celo bližnjo in dalnjo okolico, kako ustvarjajo blagosta- rje s cvctoČo industriio in obrtjo, kafco pasi>eSiijcjo tudi kirituro in produkcijo kmečkcga prebivalstva, je moral iskre- :io obžaiovati, da celjska kotbina od tcga biagosiova ne bi ničesar inicla. Kajti na- *čri graditeljev falske centrale ie bil ta. da se napelje rnainjši del toka v Marifror in oko'l'ico, veeji pa v graško okolrco vse gori do Kapfenberga na Zgornjem Sta- jcrskem. Celjska kotlina in njena okolica bi ostali ob strani ter bi si morali gradi- *i lastne centralc, oijrh efeict bi bil samo omejen in lokalen. Takoj po prevratu smo začeli misliti na naipeljavo toka iz Fale v celjsko kot- lino. O stvari sc je razpravljalo teorc- tično po raz-ličnili zborovanjili, doorm je storrta prvi ipräkticen korak celjska Za- tiružna Zveza z ustanovitvijo eeljskega elektrifikaciiskcga odbora due 29. av- 2ifsta 1920. Odibor si je postavil takrat Siroko nalogo, da izvede s pomočjo fal- skega toka dektriffkaoijo cele eeljskc kotline, t. j. celc dolinc od Rogatca do Vranskega in mislilo se jc tudi na Sale- ško in Dravinjsko dolino (Konjice). Bil k takrat sploh čas veliklh elöktrifikacfj- skili projektov^. V Ptuju se ie ustanovfl od'bo-r, ki ie naimeraval dos.eči napeljavo *oka iz Fale preko Ptuja v Ormož, Sre- diSce ni Varaždtn; gfovorilo se h celo o ker vas poznaiti... Drugi vas poziiajo .manj. Ker ste bill tako dolgo odsotni» hie povzročili nepotrebno besedičenje. Kot novi kralj bi morali »osvečevati vočjo pažnjo na prvi veselici.« S ka'kim obrazom je izgovoriia tc hesede? z obrazom Altenburgov. Her- man je bil jezen sam nase, ker je ravno- kajr lagal in na njo, ki ga je napcljala «a iaž, ter imenovala njegovo malo Ijub- licnko slabo vzgojetiega otroka. Od- ^ovoril je: »Nlsem misin, gospa, da se vam bo zdelo vredno, tako hitro preiti na najin zadnji p-ogovor. Jaz hočeni biti sain sodniik, sam, razumete? Dobro vem, kakci so moje dolžnosti im kaka je moja vloiga.« »Oh. Herman,« ie rekln zalostno prineezinja in se igrala z rokami. Mucüa io je stara sumnja: »Ta mala deklica vam je zelo pri- raistla k srou.« Neki •öastnik. se je pribtižal k Her- jnaii'ii in um je da'1 brzojavko. ki je bila zelo važna. Herman je stoni! v Jvorano in o4- prl brzoiavko, Ples je pooiehal, godba ie utihnÜa. Dostoians-tveniki in poslanikf so se zbra- liapcliavii v Prekmurje. Zastopnik ialske ulektrarne je na preje omenienem zbo- rovanju govoril o zvezi z Ljubljano in Zagrebom. ElektrifikacijskHi projektov je bila takrat sploh polna cela Srednja Evrapa. S to razji'ko seveda. du je v Nemčiji .hi v vedno praktieni Ceškoslo- vaški podprla država cello akeijo s po- sebnimi zukoni in krediti, pri nas pa —. Naj se mi oprosti, ker bi bil kmalu nekaj povedal. Celjskd elektrifikacijski odbor je po svoji ustanovitvi dal izdelati načrte za clektrifrkacijo celjske kotline. Napravfla je to na prošnjo celjskega tovarnarja g. A. Westena »Allgemeine Ele'klrizi- tatsgesellschaft UnJon«; naert sta še prcdelala g. inž. A. Kral, vsciičiliški pro- fesor v Ljubljana in ravnatelj celjske Citikarne, g. nid. svetnik Bacblcr. Pri pretresanju tega naerta se je takoj po- kazalo, da pride kot resen. velik konsu- ment toka vpoštev le Celje z okolico, dočfiii &e ie' v ostali kotltni dognala le mala uporaba in bi sc dala temu pri- merno doseči le inala kapitalna udelcžba na driižbi, ki bi veliki eelotni proickt izpeljala. širša celjska okolica je to tu- di sauna uvädela. Saviiijska dolina je šla sama za se takoj na delo in nastala je po dolmi cela vrsta manjših. torej tudi bolj rentabUnih zasebnih in družabnih elektrarn, ki so elektrificirale z malimi izjemami celo dolino. Saviiijska dolina je dancs poleg Goronjske najboljše elektri- ficiran dc'l Slovcnije. Slab^c je z vzhod- iio kotlino. Tain se bode morda posre- čilo se pritegniti k Celiu St. lur ob J. ž., Smarje pa bode moralo skrbeti za se, v Slatini bi pa kazalo v sltičaiu potrebe obstoječo napravo razširiti. Isto velja za Rogatee. Z nekolikhni zrtvami in optiinizmoin. ki je po mojih skušnjali in prcpričanju *baš pri clektričiiih napra- vah le na mestn, bi se to dalo doseči- V celjskeni elektrifikacijskem od- boru smo se pt) gornjem prevdarku od- ločili za takozvani »manjšt projekt« in smo iskali potov, kako bi se rcaliziral. Tu so sc pokazale najprej težkočc pri Fali sami. Nacijonalizaciia Fale ni ho- tela z mesta. Dalje se je pokazalo, da so velike težkoče radi dobave kapitala za daljnovüd v Celjc in ruiprej v Trbov- Ijc. Za (o potrebni kapital znasa najmnnj 20 milijoiiov dinar je v in ni biio upa, da bi to zmogla naša siroma^na Slovenija, posebno pa še kapitalno rev na marilwr- ska oblast. Konečno se niso bila konča- ua pogajanja s trboveljskini rndnikoin, katerega kaloncno centralo je rabila Fala za svoje kritje. Prislo je» vprašanj«, ali naj ostane velika ix>staja za trans- fonniranje toka visoke napetosti (od 80.000 voltov na 25 ali 35.000 voltov) v Celju ali Laškem, kar je bilo zopet veli- ke važnosti za celjsko razdeliliu) drnž- bo, ker predstavlja dovotl toka ri La- škega v Celje precejsmje stroške. Zavla- cevanjc je i>ovzrocalo tudi nesigurnost in sitnosti p»ri velikih odjeinalcih, to je, pri industryi, za katero .ie1 zvezano elek- tiificiranje z zelo znatninii stroski. Do- šl-o je do tega, da je vise! celi projekt med nebomi in zemljo in so malodušnej- ši člani elcktrifikadjskega od'bora dvo- inili nad uspehom. V takih časiih se rade posojajo kritike \n razne obdolžitve, li okrog Hermarui in pri odprtih vratih iz drugili dvorau so tiščale lepe dame radovedaro glave. »Oöspod'je,« je izpregovoril Her- man, »revolucija na Angleškem je goto- va stvar. Nova zbornica je proglasila Rcpubliko Združemh držav Velike Bri- tanije. Lord Sheffield ie bil izvoljen za predsednilka.« Novica ni prisla tako nepricakova- no. Upori v Aziji, trgovska notranja kri- za, vstaia na Irskem, vse jc kazalo, da mora do tega priti. »Revolncija, republika!« Poboji na ulicah, strdjanjc, nwnrenie. nered, kaka groza! Clegantna družba ie vzklikala: «Nesrarnneži, ubogi prine...! Uboga dežela..,!« Herman jc začel znova: «PomMte se, gospodic. Nobcna kaplja krvi nj bila prelita. Javno mnenje je potrdilo skkp zbornice. Vojvodu Fd- vardu ne preti nobena nevarnosl. Civil- na lista mu je bila potrjena.« Navzočt so se eudili, da ie taka rc- volucHa mogoca. »Zelo čudno,< je pripoinnil tiho Her- man mi pogledal francoskeira i>oslanika. Veselje do plesa je izginiio, veselica je bila koncana. (Dalje prihodnjič.) katere smo imeli takrat tudi i>rüiko bra- ti v našem časopisju. Vseeno pa je odbor, osobito pa njegov zashižni, žilavi predsednik g. dr. Božič dregal in rinil naprei. dokler ni zaddva proti jeseni 1. 1922 prišla v pravi tir. (Jori jiavedene težkoče so sc resile, pri eemur smo Celjani žal zgiibili z ozirom na Trbovlie transformator v Celiu in si bodemo morali sedaj na last- ne stroške dovesti tok iz transforma- torja v Laškcni in si še zgraditi trans- formator v Celju. To pa z ozirom na celotno važnost proje-kta ne pomenja ninogo. Elektrifikacijski odbor je do/i- vel konecno zadošeenje, da je dovod c- lcktričnega toka s Fale z nuiilim ovin- koin preko Laškega v Celje definitivuo zasiguran. V odborovi seji due H). janiia'-ja so se konečuo določile važuejše točke do- bavne pogodbe s Falo in sc je skleiiila ustanovitev družbe z omejeno zavezo, ki bode izpeljala daljiiovod Laško-Celje. To \q)rašaiije jc sedaj hvaJabogu defini- tion o rešeno. Ker mora Fala zgptovili daljnovod Fala-Trbovlje do 1. oktobra 1923, inora biti tuidi celjska družba do i&g'd roka s svojim delom gotova. Za to ni posebnih ovir, zlasti tudi radi tega, ker bode tekcl celjski vod iz Laškega v glavnem ob okrajni cesti do Celja. "Preostaja šc manjše vprašanje xsl tako iprcurcditev celiske mestne dek- trarne, da bode mogla ista služrti ne le mestu, temveč celi bližnii in daljni ofco- lici in da bode pred vscm v stanu iz- vršiti vse znatne tehnične r^reureditve, ki so potrebne vsled nai>eljave močnej- šega toka. Računa se tu s orecej viso- kimi stroski, ki bi jili mesto sa'.no ne zmoglo. Za nove napeljavc pride \po- štev celjska oikoliška občina. dalje Škofjavas, Trnovlje, Ljufoečua, Vojnik in koncčno Št. Jur preko Stor. Celjska meslna občina je napravila, kakor je znano. načden sklep, da prepusti seda- nje svoje omrežje in se udeleži nove družbe za razdelHev toka v niestii in okolici proti temu. da bode imela zasi- gurano večino, t. j. vsaj 5\%. Mcsto hoee s tern zabra-niti nepotrebno draže- nje toka. Vpražanje je sedai. ali bi naj bila la nova druxba dkcijska družba ali dntžibu /. lomejcno zavc«o ali zadruga. Po liiojein mišl.icnju bi bila oblika za- drugc najbolj pritporočliiva, kcr je ^naj- cenejša in v vsakem oziru najbolj de- molvratična. Zadruga bi sc konečno s svolnn diirektnim deloin laliko omejila samo na niesto in bližujo (^kolico, v daljši okoliei se pa naj ustanovijo manj- se krajevne razdelilne zailruge, ki si izpeljejo same cestne vode, napram celjski zadrugi pa nastopajo kot skupne odjemalke. Ko dobhno jeseiii l. 19_\3 falski tok v Celje, nam bodc s tem izpolnjen veliki preclpogoj za nadaljni razvoj mesta in okolice. Dobili bodo s tem lahko raz- svetHravo vsi tisti:, foi je danes vsled pre- velike obtežbe mestnega elektrianega omrežja mmajo. Koliko motorjev čaka še sploli na pogon, koliko se jih bade povečalo in postavilo novili! In to ne le v mestu, temveč v celi okoliei. Kajti na ccneisi motorni sili sta danes interesi- rana v cnaik'i meri kmet in obrtnik. K temu imamo upati na razširienje naše obstoječe industrije tu na ustanovitev novih pad jet ij. Tu bi le miniogrede opo- zor'd mestno in zlasti okoli^ko občmo, da skrbi za predpogoje- nova industrije: podjetjem bo trcba iti nasprotr s stav- bišei, s cestami, s kanalizacijo itd. Ali se že kaj misli na tc važue okolišeine? Mesto je že začelo; ali se ne da tudi v okoliei ničesar stor iti? Politične vesti. Vtis demokratskega proglasa. Iz cc- le države priliajajo vesti o globokem vti- su, ki ga je napravil pro?las demokrat- ske stranke. Dvignil je samozavest so- mišljenikov, ki se zavedajo, da so pil- padniki največje in na.inaptednej.se ot- gamzacije v državi. Na Hrvatskem so posebno zadovo'jiii, ker se v oklicu po- vdarja enakopravnost picmenu in odbiia plemenska hegcttwnpa. Iz ^rbije se po- roča, da je odločno jugoslovausko sta- lišče proglasa izz^ulo med r.arodom ve- lfko odobravanje. Vznotnirjeni pa so ra- dikalci, ki kKčejo v »Tribuni« obupno k slogi. Radikalski ministri so rmeli kori- ferenco, na kateri so razpravliali o po- ložaju, ki je nastal vsled dernokratskega proglasa. V Šuinadiii naraSča odpor pro- ti radi'kttlskcmu leror.iii. V Vojvodini cr- ganizira Proiič lastno radikalsko stran- ko. Ker so radrkalci dali razslrHi vesti. da bodo organr/irali prehrauo pasivnlfi krajcv, je pricelo :)nliajati poino prošenj- za kredite. Mimrsler za socijahio poirtiko je naprosil novinarje, naj dementh'ajo vest o kreditih za prehraiio. ces da fi- naneni minister ni mogcl dati potrebnin sredstev na razpolago.Mnoso skrbi po- \*ZToča vlacii finančni odbor, ki naj bi odobiil razne kredite na račiui investi- cijskega posojila- Vlada preti, da bo fi- nanciii odbor, ako bi bila prihodnja sera nesklepčna, razpustila. Mariborski pridobitni krogi za na- predno koncentraci.io. Ob prMki zaupne- :S /a mariiborsko - celjsko okrožje. V dalj- šcm govoru je povdarjal, da strairka še vedno nudi spravljfvo roko narodnim m uaprednim strankam v spravo. Ko je dr. Kukovec dokazal verjetnost zmage kc'ii- didata. je g. Petovar zaključil zborova- nje. Ali dobijio uradnikj doklade? Seje fHiančiiega odbora 1H. tin. sc je u-deležif) v zastotpstvu posl. dr. Kukovca njegox' namestnik ,posl. Reisner, ki je v imenn dennokratske stranke stavil na finanenc- ga ministra vprasanje radi zboljšanja uradiiiških doklad. Posl. Reisner je pov- darjal, da je beda uradni&tva prikipefa do wbunca, valuta pada neprestano, draginja pa na-rašča. Kriza in sestava novc vlade sta preprečili. da se move doklade v finamčnem odboru niso mogle odobriti. Posl. Reisner je \pra5al, zakaj vlada ne predloži povisanja uradnis-klli doklad. ki bi ga ves finančni odbor go- tovo odobril. Pozivlja resno vlada, da takoj pojasni svoje staH§čc.,Fiqiančni mi- nister Stojadinovič je odgovoril da pri- zna, da je uradništvo v skrajni bedi. Glede trinajste place se je pzgovarjal, da so iiradiniki na kongresu v Splitu ad 13. place »odustali«. Rekcl je, da finančno lninistrstvo pripravlja načrt o povišaniu draginjskiii doklad. Posl. Reisner sc * tern odgovorom ni zadovoljil. Popoldne .ie konfertral z zastopniki Saveza urad- niškrh organizacij o nadalinih korakih. Radikalci v Mariboru. Za radikalno stranko je agitiral v Mariboru pri trgov- cih Andrcj Gaberšček, ki je bival pred vojno v Gorici hi ima sedaj na Dunaiu svoj Warverkehrbureau. Stranka name- rava sklicati v kratkem vofilni shod v Maribor. Bivši min, Puceli je protestira» pro« iiačinu radikalske aRltaciic. One 17. tin. se je mudil v Beogradu bivši minister Pucelj, ki je pri notranjem ministru Yn- jičiču protestiral, da radikalci zlorab- lia.k) avtoritcto velikih živnanov v agita- cijskc svThe. Novi marJborski vcliki žu- pau dr. Ploj jc moral spremliari ministra dr. ZupanKSa na agitacijsko potovanje. PolitJčm oblski pri g. iKüharj« ˇ Prekniurju. Na svojc m potovan.Hi v Predcniurju Je minister dr. Zupanie ob- iskal tudi srezkega kandidata St. Kiihar- Štev. 8 »NOVA DOBA« Stran 3. ja in ga vabil, naj bi prestopil na radiikal- : no lislo. Kühar je to insinuaciio odločno j odklonil z oziTom na sklep zaupnikov j prekmurskega okraja, da mora kand!*- | Lürati na dr. Ku'kovcevi listi. Tudi za- stopniki SKS so posetiii Küharja i-n so dobili enaik odgovor. Oj zlati, oj srečni čas sv. misijoiia! Že dolgo ni bila vera v taki nevaniosti in gorečnost za dušnii blagor vernikov tako völi'ka, kakor je zaduje čase. Bliža- jo se volitve, zopet vstaja antikrist. V LjubljanL se ie sicer sam škof pri zadnijih volitvah zvezal ž njfon, ko je glasoval za prevratne in revoilucijonanne rudeče ko- muirwste, toda verno naše Ijudstvo je v nevaraosti, grozi inu večno pogubljenje na tem in onem svetu, ako se ne oklene v trcriutku volitev edinozvelicavne ve- rc __ to je klerlkalne stranke. Misijonr, pridügc, spovednlce in boječe vernei in dobrei ženice slovcnske! Mrani božji po- staja zopet temp ei razbojnikov, božji pauk ljubezni se potvarja v naiik hujska. nja, lažt in sovraštva. In oni» ki to de- lajo, praviio da so names tniki Kristovi na zemlji. Zgražamo se nad uasrljem vlade radükalcev, ki odstavlja uradnike vPO Srbiji, ki sc slcpo ne udinjajo stran- kmemu nasilju. Tarn dioli su-rova sila iz- rabljanja oblastr, pri nas pregrešno iz- ¦ rabljanje versk. čuta naroda in cerkve. Koltko ginljive sorodnosti in sl'oge med onirni, kl se na zunaj sovražijo hi sldpijo svet, v svojih delih, sredstvih in ci'ljMi Pa so si tako zelo podobnL Qorje ti do- movina i!n narod, kedar te dohijo v pol- no oblast. KreditJ za železnicc in ceste dovo- ljenl. Na seji finančnega odbora 18. im., katere se je od strani vlade udeležil fi- nancn'i minister, so ime-li vladinosci ve- čino. Razpravljali so pole? uradniš- kega vprašania o kreditidi za železnice in ceste. Med drugimi se je odalwiil kre- dit 1,500.000 Din za nadaljevanje zgrad- be železniške proge Ormož — Ljutomer — Murska Sobota. V vzhodnl Evropl zopet vre. Poll- tični krogi menijo, da je priSel čas, ko bl moglo v vzhodni Rvropi priti do velikih dogodkov. Poljatki se pripravljajo za vsaiko eventualnost. Maršal Pilsudski je odpotoval v Kovno, odkoder poseti tudi Brest - Lifovsk. Temu inSpökcijskemu Potovanju pripisujejo veliko važnosr. Rnsi koncentrirajo svoje četc ob meji öesarabijc. Boi.išev-iiki utrjujejo Batiim, k]er je v trdnjavi že sedaj 50 topov in veliko stroinih pušk. Celiske novice. MESTNO QLEDALlSCE V CELJU. V dneh 50-letnega jubi-leja srbske- ga narodnega gle-dališča v Beogradu nam je priredüo naše gledaUšče B. Nu- šičevega »Obföan čovek« v srbskem }c- zi'ku. Q-ostovalo je mariborsko gleaa- liSče, hi'Sa ie bila razprodana, igra je do- segla poln uspeh in razumevanje. Odlikovanje v rudarski službl. Od- libovan je z redo-m sv. Save IV. stopnje viSji rudarski svetnik g. Vladimir Li- pold. Iskreno Cestitamo! Uudsko vseucilišžo v Celiu V >No- vi Dobu: St. 4 ti. vprasa uredn štvo v «nenu^oböinstva, zakaj :e Uud ko Vse" u&liSče ustaviio svoja predavanja in ce je res, da je ta sklep v zvezi s s'voj. Las objav.ljeniin sklepom društva celj- skih javni'h nameščencev. Ker uredni- stvo zeü, da bi se ta zadeva »iz niero- dajne strani ofidjelmo pojasnilax, odgo- vana podpisani na stavljeiia vprasania kakor sledi. Ko je predsedništvo L.jud- skega vseučillišča zvedelo za sklep drž. Javn.li nameščencev, ki se glasi: »Dru- «vo h n. je sklenilo enoslasno pozvati odtozßTif ."a'mešč(ince- da Izstopljo in stank «I Ver se njihovo gmotno hernega 1^^ Priöakule .^ *!?" ,- • i. . &tX naniescenca naistro/ o drsciplino m striker, • • • , ru/jJ0 ip skl'icalo za 7 • lzvajan-te sklepa,« e sklica o za 7. lanuar odbo . terstaVll:onadbornike^pra- sanjeiali sc m,a Mudsko vseuči ISsic Pndruzi r sklepu Wvn,h nanieščence-v t ZL m 0d'b0niiküv ^e je I2javüa za solidarnost z javnmi niimeSCencJ sa- mo dva odborniika sta bila zato, da'se Kidturno delovanje ne nstavi in da se še aaljc držijo javna predavanja. Naio je odbor soglasno sklenil, da se nainesto Javnili predavanj drži ob pondeljkili tc- <-aj za fiziko, če se za takšcn tcčaj o- ^lasi zadostno štcvilo udeležencev ivsaj 20). Do zadnje nedelje, do zadnjega termina za priglasitev, se ni nobeden oglasüi. In tako je nameravani iizikalni teoaj padiol v vodo. Srbsko-hrvaški kurz, ki je štel prod Božičein 35 u-dele- žencev, ima jili zdaj samo 10! Ce se prDponmi'ni, da so bila to šolsko leto jav- na predavanja zniirom preccj älabo o- biskana; da ni biilo najti zadosti preda- vateljev; da je tnka.išnje »Trgovsko društvo« počelo s strokovinmt ]>rodava- nji na drž. trgovski soli, — notein bo vsaikemu razumljivo, če se je prediscd- ništvo Stporazuiinno z odboi nuki odločilo, da 7. I. tl. sklenjeno začasno obnstavo javni'h predavanj podališa do konca te- ga šolskega leta. Medtem bo g. ravna- telj Serajnik uredil nabavljeni skiopti- kon, predsedništvo pa poskrbelo za ob- veizne peredavatelje in sestavilo program javni'h predavanj, kar letos ni bilo nio- goče. Tako bo moglo i.judsko vseuči- lišče v šolskem letu 1923-21 nadaljevaii svoje prosvetno dlelo s podvojenimi moemi. Tisti njegovi1 člani, ki so plaeali cilanarino tudi za leto 1923, io lahko na- zaj zahtevajo od nieseca januarja pri g. nadučiteljici Zupančič-evi, blagajničarki našega društva. Kdor pa tcfa ne bo storil, tistomu se bode od iu.nuarja na- •prej vplačana članarina vračunila za šolsko leto 1923-24. Za odbor iL:m. Lilek, to. predsedwik. Sestanek trgovcev. Trirov^ko dru- štvo v Celju nain javlja, da se- vr.ši v soiboto dne 20. januarja v restavracij? Rebevšek (Pri pošti) trgovski sestanok. na katerein bodo poročali delegatje o svoji:h korakih ioseta po- sebno pri ta-ko aktualnem pfred-mctu. O. MiijuSevM je obliubil nam datl svoj1 go- vor v svrho natiska na razpolago ter kide isti v kratkem v «Trurovskeni H- stu». Seja celjskega občinskega sveta. Priihodnja redna seja celj. obč. sveta se ¦vrši v pondeljek 22. tm. Na dnevnem redu je razen poročid odsekov tudi vo- litev članov v razsodišče stanovanjske oblasti. V razglasu o popravljanju volilnih imenifcov se je winila v zadnji števlki pomota. V drugeni odstavku se mora črtati, da imajo volilno pravico vsi, ki so dosegli 30.1. 1923 21. leto. Čitalnica v Celju opozaria oenjeno občmstvo, da izposojuje knücre le za 14 dnevno, k večjeniu tritedensko dobo. Nikaikor pa ne gre, da obdrže nekateri knjige po cele mesece. Občinstvo pov- prašuje po knjigah, Citainica pa po kriv- di izposojevalcev ne more nuditi zaže- lieniih knjig, ker se jih ni vrnilo pravo- časno. Knjige bi lahko medtem krožile mod čitatelji ipo trikrat, tako pa leže kje v omari, že davno preoitane. K sreči imamo udov, ki imajo tako maJo smisla za točno vrnitev, malo. Toda prizadc- vajo nam vendar Skodo. — Ako se bodo tc nerednosti nadaljevale, bode Citailni- ca primorana, ukhiiti i^posoievanje -do- tl-ej, doklcr ne dobi vseh knjig vrnjenih. Prosim-o tedaj vse, ki imaio knjige že nad en niesec, da jih vrneio i«n ne čaka- jo na pismene opomine. — Vsein, ki bi ta mesec ne vrnili knjig, pošljenro prve dni februaria pismena Oipozorila. Ako hi ostala ista brezuspesna, objavimo imena v »Novi Dobi«. — Ako liočemo, da se knjižnica iz/popoliif, moranio gledati, da se neredinosti te vrste odstranijo. Naloga vseh, k\ prihajajo v knjižnbo, jei, da nns v tetn podpirajo. Občni zbor društva staiiovanjskili liajemnikov v Celju se vrši v sredo due 24. januarja tl. ob J420. uri v dvorani hotda »Balkan« z običajnim dnevnhn I redom. Odtoor. Filaielisüciio društvo se snuje v Ceiju. FilateJisii iz Celja in okolice se vsiibijo na sestanek, ki se vrši v nedeljo 21. tm. ob 2. uri popoldne v klubO'vi so- bi hotela «Balkan». Umrla je na Kralja Petra eesii dol- goletna niitničarka tkzv. graške niitnice gospa Roza Rezar. Odgovorni uredtiik >»Napreja« pred scKliščern. V št. 190 »Napreja« z dne 25. avgusta 1922 je dolžil neki dopisnik eeljsikega župana g. dr. lirašovca, da je on zakrivH smrt mestnega lii'Sniika Füh- lcndiahia, ker se je baje obesil raid) bede, čeprav se je dogna'Jo, da je to sto- rid te strähn pred kaznijo, ker je delal dolgove s potvorjenirn podpisom. G. župan dr. Hrašovec je iiaueri.1 tožbo proti odgovornemu urcdniku »Napreja«, ki se je prepričaJ o noiipraviCenosti o- čitkov in ie v petdiovi številki priobčil v »Napreju« izjavo, v kateri prekiieuje vsebitio omenjenega članka in se zahva- ljnje tožitelju g. dr. HraSavcu, da je odstopii od kazenskega postopanja. Japonska noč. V soboto 20. tin. pri- redi v Mariboru v Goetzoni stroSkom le 20 Din. Čisti dobicek je na- menjen za zgradbo Umctniškega pa.vi- liona v Mari'boru. Ker so zveze ugodne, priporoeamo tudi Celjanwn, da se v o- bilnem števHu udekže te res senzacijo- nclne prireditve. Policijske vesti. Dne 11. 1. tl. zve- cer je prinesel neki moški k em tukaj- šnjLh starniark sledeče prediiiete na pro- daj: 1 teninosivi ponos^'iii ženski joipič, 1 ponošeno ženslvo kriio in bhizo iz sivkasto belo-ri'žastega blaga, i pono- šono tern.inozeJeiika.sto rižjisto bJuzo z bcJLiui «uiiibi iii 1 par čniHi visokirfi z žeblji uabitih ženskiih čevJjev z visokimi .petami. Ker se prodajaJec trerovki ni ho- tel legMhniTati, 1st a Pa je vztrajala na tcm, je neznanee odšel, ter se dosedaj ni več vrnii. Iz tega razloga jc sum o- pra/v^čen, da so prcidmeti nekie ukradeni. Ti •pirodmeti so bili potein zaplenjeni, ter se naliaiajo event, strawkam na o- g'led pri policijskem oddelku v Celju, soba štev. 8. Osutnljenec je okoli 30 let star, srednje močne postave, okroglega rudečega obraza, malih očl ter je bil kmečko oblečen. — Zapk'nilo se ie pri tuinestni starinarki A. J. oib pri'liiki hiS- ne prdskave .radi sumljivega izvora sle- deče predmete: 3 nami/ue prte s črka- ni'i' S. T„ 1 namizni prt s črkami J. N., 1 brisalka s erkami M. F., 1 brLsača s črk. J. K., 1 brisaea s crk. P. L., 1 brisača s ork. L. F., 1 prevleka za zglavje s črk. S. F., 1 rjiuha s örk. R. F., 1 riuha z äztr- gatniimi črk. M. P., 1 rjnha z izrezanhni Crk.?, 1 bei nami'zni prt s črk. B. K., 4 briisa'lke z risauinii in se ne všfthni črk. L. P. in 1 brisalka s črk. L. P. — Event. okratiene stranke naj se zglase pri poli- cijskem oddelku v Celju. soba štev. 12. — Izgnana je Raspotnik Matilda, Jiez. hei Matiikie, rojena 11. 3. 18^2 v Trbov- ¦ljah, in tja prkstojna, iz niesta Celja in občinc Celje okolica za dobo 10 let. — Aretirana je bila Gomilžak iNeža, roj. 11. I. 1897 v Grazu, pri^tojna v obeino Bi- govcc, okraj Ljutomer, sltižkmja, nc- varna tatica, iz Celja in okolice izgna- na, due 12. 1. 1923, v Celju radi i>repo- vedane vrnHve v izgnano območje, tcr radi z-ločina tatvi/ne na skodo trgovca Vil'kxi Mope v Mariboru, kateremu je ob priliki sknpnega prenoičevanja v gostilni >Mar;ibor« ukradla 7000 i. K in 250.000 awstr. krön. Pogrešani sinčck. Stefan Piih, Ta- tenbahova ulica 19, Maribor javlja. da je odSel njegov sinček, 11 let stur, brez vedin-osti roditeljev v Celje ter se je zadr- ževal skozi šest dni pri1 neki njim znani družini v Celju. Ker ga je dotiena rodbr- na pozvala, da se zopet vine k svojirn stariSem, je od tarn odsel in se do danes so ni vrnil. üblecen ie bil v sivo baržu- nasto obleko, siv plašč in črn kožuhast ovratnik s šerpo in kapo. V pandüljek 15. tm. je bil opažen v Celju. Kdor bi vedel kaj podrobnejšega o njein, se pro- si, da naznani to polioi.iskeiTin uradu v Celju. Tržue cene v Celju due i5. ian. 1922. Govedma: V mesnicali 1. vrste 52—56 K, II. 48 K, na trgu I. 48—52, II. 44 K, 1 kg vampov 24--28 K, pljuč 24—28 K, jeter 48 K, ledic 48 K, loja 56 K, loja razto-pljeiiega 70 K, teletina I. 64 K, II. 00 K. jetra 56 K, pljuča 56 K; svinjina I. 88 K, H. 80 K, 1 kg pljuč ob K, jeter 40 K, glave 40 K, slanrne 1. 125—128 K, II. 120—124 K, na debelo 120—124 K, ma- sti 136—144 K, šimke 130—156 K, pre- kajenega mesa I. 130—156 K, II. 130 K, prekajenih .parkljev 40 K, prekajem? glavc 56 K jezika 110 K. Konjsko mtst I. 130 K, li. öo K. Kiobase: 1 kg kraikov- skih 1.30 K, braunšviišlve 55—60 K, hre- n-ovk 110 K, safalad 90 K, posebmh 90 K, tlacenk 80 K, svežih krauis'kfh 140 K, na i>ol suhe kranjske l komad 17.60 K, saJarni fhie 340 IC Perutnina: 1 majhen piiščanec 40 K, večji 70—80 K, kokoš 100—140 K, pcteli'n 100—HO K, domač zajec, manjši 50 K, večji 70 K. Divji za- jee 160—200 K, 1 kg srne 70 K. 1 liter mleka 12—14 K, 1 kg surovega masla 1Ö0 K, čajnega 240 K, maslu 160 K, bo- hi'njskega sira 200 K, sirčka 40 K, eno jajeu/ 8 K. Pijače: 1 liter starega vlna 40—56 K, riovega 28-40 K, piva 24 K, žganja 100 K. 1 kg belega kruha 28 K, Omega 26 K, žemlj© 5 do 5lA dkg 2 K. Sadje: jaibolka 10—16 K kg, oreht 22-28 K, luščeni 1^0 K, kg sirtiih čeSpel] 32—44 K, suhih hrušk 24—^30 K. Speoerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 240 K, Sau- Los 200 K, Riio 152 K, oružerie I, 240 K, II. 200 K, III. 180 K, kristalncga slad- korja 80 K, v kockah 88 K, kavne pri- mesi 80—88 K, riža I. 54 K, H. 32^40 K, 1 lHer naniiznega'Olja 120--128 K, buč- nega 128—130 K, vinskega kisa 10 K; navad-nega 12 K, petroleja 24 K, spirifa denat. 56 K, 1 kg soll 14 K, celega popra 120 K, mletega 136 K, paprike 240 K, slaclke paprike' 340 K, riževega škroba 80—88 K, pšenlčnega škroba 60 K, te- stemn I. 68 K, II. 56 K, mila 72 K, ta- bida 22 K. Mlevski wdelki: 1 kg rrioke St. 00 K 27.60, št. 0 27.20, št. 2 25.80, št. 4 24.40, št. 6 21.60, ržena moka 23.20 K, ka5e 27 K, ješprenja 21 K, otrobov (> K, konizno inoke 17 K, koruznega zdroba 21 K, ipšeničnega zdroba 28 K, aldove nioikc II. 30 K. Na drubno pri kg 4ü vi- narjev več. 2ito: q pšenice 1850--1900 Kr Tži 1550—1600 K, jeömena 1350— 1400 K, ovsa 1350—1400 K, prosa 1500 K, nove, sušene koruze 1320—1350 K, ajde 1300—1350 K, fižola 1S00—2400 K, graha 4800 K, leče 5600—6000 K. Ku- rivo: q premoga, črni 160—164 K, ru- javi 88 K, kub. m trdih drv 500 K, 100 kg 150 K, melikih 400 K. 100 kg 100 K. Krnia: q sladkega sena 900—1000 K, pol sladkega 800—900 K, kislega 700— 800 K, slame 500—600 K. Zelenjava: 1 komad cmdi^ije 2 do 6 K, 1 kg radiča 80 K, .poznega zelja 12 K, kislega 22 K, Cetou'le 20 K, česna 48 K, Krompirja na drobno 7.50 K, na debelo 6 K, 2 kom. repe 3 K, 1 krožnik kisle repe 6—7 K, 1 kg suhi'h gob 60 K. Sokolstvo. Iz Sokolskega društva v Celju. Ju- goslovensiki SokoJaki Savez prične kon- ee bo obsegalo pri- bli'zno 20 tiskovnih pol četverke im bo üskano na papirju za uimetniški tisk. Med besedilom, ki bo rzörpno opisalo ves zlet od prvih priprav do sijajnega zaiključka, bo natisnjenih i>krog 200 slik. Celostraitskc in izredno značilne slike bodo aiatisnjene na i>osebnem papirUi. »Spomiiiisiki sd)is« bo izhajal v niesečnih zvezkih, obsegajočih po 2 poli. Brate in seslre vaibimo, da se naroče na ta spis. Naročnhia pa stopi v veljavo še le te- daj, iko vsakdo plača polovico zneska naprej (to je 100 Dm). Naročila spre- jema dritštveui tajnik do -3. tm. — Bratje in sestre, agitirajte med članst- \om, da bodo vsi naročiiiki aa naše u- radno fflasilo »Sokolski Olasnik*. Letna Straw 4. »NOVA DOBA« Stev. 8. uarocnftia znaša 25 Din. — Vacliteiji in vaditeljice, skrbite, da ne bode naia- ščainke in naraščainika, kr bi ne bil na- ročmk na »Soikoliča«. — Clans*vo, pred- vsern sestre telo va.dk c in brate telovad- ce vabi'mo, da si naroCe razun «ülas- niika« tudi »Vestnjk Tehničnega odbo- ra«, ki obravnava telovadno snov. — Gbčnl zbor Sokolskega društva v Celju se vrši v nedeljo, 28. januar.ia ob <-;9. uri dop. v telovadnici. Dnevni red: 1- poročilo funkcijonarjev: taj;iika, blagaj- nfka, nacelnLka, gospodarja in predsed- niika prosvetnega odlseka, 2. voli'tve, 3. slucajnosti. Sestiiü hi brate opozarjanio na občni zbor in naj že danes pazijo aia to, da bodo tu dan prosti in prisostvo- vali obČTiernu zboru. Upaino, da ne bo- de članice in člana, ki bi bil ta dan nc- opravičeno odsoten. — i\a pustno ne- deljo, 1J. februarja v gornjih prostorili Narodnega doma vellka sokolska ma- Skarada. V'ec o tern prihodnjič. •— Daro- vala ie Sokolu sestra Slava Basiakova 600 K. Hvaia lepa! — Plesni odbor So- kolskega društva vabi sestre hi brate, ki se nameravajo ndelcziti za'kljucnega plesnega venčka, da se zanesljrvo udc- leže v nedeljo, 21. januarja plesni'h vaj v telovadnici. Predelali odnosno pono- vili se bodo vsi plesi, ki prLdcjo pri leto- snjiJi prirediivah v pošiev. Radi eiiotiio- sti i>ri plesnih nastopih naj pridejo tudi iwii bratjo in setstre, ki sicer niso obisko- vaJi lctošnjih plesnih vaj. D o p i 8 L Polzela. Dsamatično drnštvo na PolzeK se tern potom najsrčnejše zahva- ljiije g. mi. Vi'ljcimi Laokottu, ravnatelju strojil'ne tovarnc na Polzeli za blagoduš- r.i dar, katerega je daroval doie 14. tm. v zncsku 200 K, tcr eno voja§ko bluzo v dobrem stanju za uporabo pri prirejenili igrah. Odbor. Brežlce. Dramatični odsek »Cital- mce« v BreŽicah ima svoj redni občni zbor oziroma občnj scstanek v sredo, dne 24. tin. ob 20. uri zvečer v prostorih »CfltalnLce«. Ker so na dnevnem redu zelo važne to&ke, se vabi k obilni ude- lt&bi vse ölane hi tudi nečlane, ki sc zansmajo ?a dramaUčno detovanje. Od- bor. Dnevna kronika. Veliki župun dr. Ploj v MarHKirn. V Marfibor je prispol 17. tm. z ministrotn Zu-pamicem veliki župan mariborski dr. Ploj. Odpotovalfi sta v Prekiniirje, na- kar se vnne dr. Ploj še na svole služhe- no rnesto v Pariz. Odvctniškti vesti iz Marlbora. No- vo pisarao je otvorfl v Mariboru odvet- mk dr. Tomažič, ki je btl doscdaj v Li- tiji. h državne službe je izstoDil sodinik dr. Bergoč ter stopil v pisarno dr. Bo- štjanči^a. V poclračju mariborske okro- -/ne sodnije izstopijO' 3e true sodnlki iz državne službe, ki se bodo posvetiü od- vetnKtvu. Odprto pismo rainlstru dr. Nlko Zu- panlču je objavila »Osrc-dnja Zveza jav- nih na-meščencev ni vpokojencev v Slo- veniji« v «Jutru« z dne 18. tm., v kate- rem si1 ga dovoljuje javno vprašati, kak- §no stališčc namerava zavzofi v vladl glede zadovolirvc rešitve gmotnega vprašania aktivnih in vl>okoienih držav- nih nameSöencev. O. Z. opozarja v pi- smu na najvažnejše potrebe: Enotna 'm motderna ureditev službene^a razmerja do države, odprava maksimiranja rad- binskili dokJad, enotno in primerno u- reditev pokojnin, vdovnin i» slrotnin, riajbolj pereče vprašanje pa je, da se brez odloga zvtšajo draginjskc doklade. Podplsana sta za O. Z. Maks Lilleg. predsetlniik in Joža Bekš, tajnik. Proslava 50-letnico beograjskega glcdallšča. Dne 16. tm. se je pričela pro- siava 50-letnice beograjskega gledaliSča. Navz.oči so bili zastopni'ki vseh jugaslo- vanski'h in vclikih slovanskih giledališč. Predvseni so bili zastopaui: Narodni di- vadlo v Pragi, Narodni divadlo v Brnti, sofiisko Narodno gledališčc, gledališče v Ljirbljani, Zagrd)ii. Skoplju ltd. I>ne J7. tm. je bil otvorjen v dvorani parla- mentn prvi kongres slovanskih gicda- liSč. Kongrcsu je predsedoval pisatelj Branislav Nušič. Navzoče je po&dravil prosvetni minister MiŠa Trifunovič, za njmi je govoril ravnatelj skopljanskega gledali'sca, imcnoin beograjskega gleda- lišča pa Milan Orol, ki je predllagal, naj bi se ustanovila skupna slo-vanska ilu- strovana gledališka revija, ki bi priob- čevaila mi'sli, natrte hi gi'banja v posa- nieznih gledališčih. V imenu zagrebške- ji'a gledališča je spregovoril intendant Benesi'c, za praški Narodni divadlo di- rektor Svilar, za ljubljansko upravni'k Hubad, za sofiisko direktor Cankov, za brnsko direktor Štef. Za ustanovitev revije je bil izvoljen posoben odbor, ka- lerega clan je tudi Ni. Hubad. Povodom ivroslave je brio odltkovanili vcč gleda- liškiJi uimetnikov. Med druigimi je bil od- liko'van pisatelj in naeelnik umetniškcga oddeL'iija v ministrstvu prosvete g. Bra- lnsb.v NuŠič z redom sv. Save I. stopnje. Sprejoiii praktikantoy v zdravstve- iio upravno službo. Zdravst\ eni odsek za SlDveni'io v Ljubljani razpisuje pet niest upravnih ipraktikantov za bolnioe v Ljubljaiii, Mariboru, Ccliii in Bre/io.V! ter za blaznico v Ljubljani. Pevski krožek »Konišija« pii'iedi v so bo to zvcčer na Vranskem pri Slova- iii! koncert. Silcn padec dinaija. V go^podarskih kroigi'li je iizzval silen padec dinarja nui- Con vtis in ostro kritiko. Kurzi beležijo dosedaj najnižje stauje naše valute. Kot vzrok se navaja ponesrečena devi/na rHjlrtika novega finaivinega ministra in pa forsirauje tevoza. Žalostno je, sanio io nam ni znano, ali so tega padca naše vatu'te v očeh hudobnili slo-venskili de- magoigov krivi zopet demokrati, k\ v\- rrwjo s tern nikaikega posla. S padeem valute raste draginja najpotrebnejšili življenskih potrebsci'u v tako nczasliša- .tie vinline, -kakor iili še tiismo doživeli. Odkar je bil pogažea od novc rndi'kalske \ladc od mi'nistra za sociialno poluiko dr. 2erjava im bivšega fiiiiančnega mkii- stra dr. Kumanuidija princii) zabranje- valnih izvoznih carrn na glavne življen- ske potrebščine naroda, gre duevno na stotime in stotine vagonov nroti iugu in severu v tujino, doinače prebivalstvo trpi' bedo, ponianjkaiije i.n glad — in na- Sa valuta pada. Seveda, prokleti denio- kratk ki niso ničesar storili! Preuos S"tJonburšk|h žrtev. Vsled lipora v Jii'denbuirgu je bilo leta 1918 po prekem sodu ustreLjeiuh več vojakov bivšega 17. pešpolka. Te ostanke teh vo- ¦akov nameravaio prepeliati v domovi- no, za kar se vrSe tozadcvni sestnnKr; TriglavanskJ pies v Mariboru. Ka- kor smo že poročali, se vr5i dne 3. febr. v Mariboru velik triglavanski pies, ki bo brezdvornno najk.rasneiša prireditev yezone. Plesa se udeleži če/ 250 akade- miikov iz Ljubljane, Zagrtiba, Dunaja in Qradca ter vse napredno obeinstvo iz biv.se Stajerskc in deloma tudi Kranjske. Vaibila za Celje in okolico se te dni raz- pošiljajo. Če pa kdo vo po-moti ne bi prejel vabMa, sc naj oylasi pri dr. Milku Hrašovcu, odvelniku v Cr.'ju. Q«. starejilne .}. \. \\ »rriglav< o- pozarjamo, da se vr.sl dne 3. februarja ti. v Marilsori! v -iKk triglavanski ?bor vseh gg. stare.išin in aktivnih Triglava- nov združen z elttnim plesoni. Ker se bodo obmvria\ aid važna načtlna vpra- $anja, je ŽJieti, da se eg. starcjsine zbo- i4i v kar najV'.vrrn stevil.i iidc'c.v.' Na- ia-.^nejbi sporeJ zootji se praw^asno objavi. ZdHavlla so se podražlla. Mwiistr- stvo za narodno zdravje je izdalo novo tarifo za zdiravila iai razne lekarnrške prddmete, ki je že stopila v veljavo. No- vi tarif rzkazuje 25—30-odstotno povi- šanje cene surovega materi'jala, pri predmetih, ki se uvažaio iz hiozemstva, so se zvišale cene tudii 100 in 150 odstot- no. Cena kinina se je zvišala za 100, morfija in kokaina za 510 odstotkov. Vzrok je visoka carina in vis ok a cena nemški.h lekarniSkih izdelkov. Požar na Iad.fi. Na .potniški ladj'i »Bankoslav« sc je büa viiela večia mn-o- žiuia benchia. Požar je uničil krov. Pot- niki, ki so se nahaiaii na ladji. so klicali na pomoč. K sreči U bil v bližini ne«cl vlačilec, ki je sprejel potnike iu jih pre- peljal v Beogrtd. Prošnle za dopotovanje biozemsklh delavcev. Ministrstvo socialne po-lvtiKe je odredilo z razpisom St. 771 z dne 7. janiiarja t. 1. sledeče: Ministrstvo socf- alne politike jc konstatiralo, da reSevanje rošenj za dopotovanje inozemskiih delav- cev otežkoouje zaradi tcga, ker predlo- že pros'Mci svoje pro^nje preko lokalniri oblastev ali delavskih Dosredovalme, insipekci'j dela itd. Vsled tega potuiejo tc prošnje od instance do instance tcr pre- ide mnogo časa, preden dtospo na .min»- strstvo socialne politike, ki je edrno prl- stojno, da izda pravompene odločbe. Da 1)1 se1 zadeva pospesila, poziva ministr- stvo iinteresirane podjetnike, da pošiljajo prošnje za dopotovanje delavcev iz ino- zemstva direktno ministrstvu socialne politike, od.seku za posredovanjc dela, Id jih bo brez odUišanja resevalo in dio- stavljalo miinistrstvu notranjih zadev v svrlio iizdajanja potrebnih obvestil našrm konzularnini zastopstvoin v inozenistvu kailvor tudi zai'iitercsiranim prosilcem. Prošnje za dopotovanje inozemskih cte- lavcev niorajo vsebovati poleg iniena in ipri'iiinka zaprošenih delavcev tudi nji.li specialno stroko, državljanstvo, nainoa- nosl, družinskei razmere kakor tudi po- datke, iz katerih je razvMno, da ima prosllec protokolirano finno, ki se bavf z navedenimi poslK Za nekvalificirane delavcc se v obče ne bo izdajalo dovoljc- nje ter so take prosnje brezpredmetne. Razne vesfi. Ljudi-3 dvoživke. »The Illustrated London News« prinasa poročilo nekega angleškega časinika o al'rikanskein ljud- sKeni plemciiii, ki živi na otokili v Ru- doliovem jezoni. Prvi belokožec, ki je vidiel tc- zamorce, jc bil leta 188S. neki mailžnr.ski grof" Samiud Telecki. Napisal jc knj:gu o njih. Kasiieje jih je üiirmiü It!c!i lovec slouov, neki Neumann. Te zamorce so medteni . skoraj iztrebili. Njiih oioki so se naiureč večinoma zdru- žHi s kO'pno ziL'.mljo, ker se je voda u- imknila v tia. Za(o so jih sosednji' rodo- vi l;ihko luipadali 'in pobiiali. Potnik Sti- gaiid je iKu'-ocal leta 1910., da so ti za- morci že nuil-one izginili ki le majhne osranke so zdaj še našii na dveh pešče- nM! otokili blizu gore Kukul. Zovejo* se »lil Molo«, ka:f i^revaja grof Telecki z besedunn »Bedni vragi<. Boijšega ime- na zanjc res ni. Danes iili z'tvi baje le še 70. I/, nckdanjega plenicna stotisočev le še 70! »Vlaicb« jih slepi glavar Albertaj. Svoja bivajišča si napravljajo sami iz palniovih vej, ki jih ostrega vetra hi žgočili solnčnili žarkov la stobo ščitijo. h debla palm si delajo tudi strove spla- ve. 7, njiini se v-ozijo po jezeru in ri'ba- rijo s sulteamii ali z grobimf mrežami. Ker jedo ^karaj izključno le rtbe in pi- Je}o Je*ersko vodo, kl je i>oliia sode in ker .se zeiiijü te nud seboj, so d-ocela degenerirali. Propadli so po telesu hi duhu. Vecin-cirna iniajo noge detformiiraii'e in pcjJolnoma pohabljene. ^ivljenjc rodn »Kl Molo« je skoraj dvoiivsko. Dalje nego eno uro namreč ne vzdrže na kop- neim. Potem rnorajo v vodo, ker drugače iim otecejo iistnice in jim krvavc. Nji- liov jeziik je hanri'tskega izvora, g'ovore pa vsi tudi v doliaii Nila razširjeni sum- burski jezi'k. Mladi'na se noče več učiti prvotnega jezika, ker ji zadošča sum- b-urski. Se niivkaj desetletij in »El Molo« izgiiie s sveta. Dober tek. Pred mojimi nogarni je iežala čudno zvita kača, delosna ie bil nj'vin terirni hrbet, deloma jivetla spodnja plat navzgor obrnjena. Že sem mislil, da io jc pokončala nepoučena roka mla- dine ali1 poučenju nedostopen odrasli Clovek. Toda nasprotno — kakor hitro sem jo dregn 11 s palico, se je kača ga- nila. Vendar je bežala tako Jeno, da je vzbudila mojo pozornost. Iz gobca ji je molel še utripajoči repek slepiča. Kaj sem hotel storiti? Potrebne posode ni bilo ,pri rokah. Prisilil sem požeruha, da je zlezel v moj klobuk; hotel sem ga nainreč doma natančnejšc preiskati, v koliko je že prebavil svojo žrtev. Pri ščitkah se n. pr. dogaja ta proces s tako uaglico, da je glava ka'kega večjega ple- na še neprcbavljena, dočlm ii visi rcp- ua phivut še iz gobca. Niseni še hodil dobrih pet m.inut, ko se je nenadonui slcpčev repek krčevito zvil. Kača je ši- roko zazijala in v mojem klobuku sc je liipoma zvijalo dvoje živali, gož in sle- pič. Morda je gožu pri nepnestanicm ujč- kam>u postalo neprijetno, ali pa je mislil, da bo olajšan lažje pobcgnil. Nisem ve- del, čemu bi se bolj čudU: da je slepec brez vsake poakodbe zlezel u žrela, ali dejstvu, dia se je gož spravil via žival, ki je obsegala dobršni dve tretjini njcgo- vega telesa. Slcpic ie bil razinnljivo vt-s medel in si je opomogel v tekn pol ure na raibarbarinem listu, da jo je zo- pet lahko odkuQil. Muogožerec pa je mo- ral v zbirko. (Po »Kosmosu«.) Koliko las iniajo ljudje na glavl? V tern, ko se pLisniki bavijo s hvalo žen- skih las, štejejo Angleži posamezne la- se na g-lavi. Oni so izračunali, da na en četvorni centimeter pride 1000 las, torej ima človek na vsej glavr okoli 120.000 las. Plaivdasci imaio navadno precej več las na glavi nego črnolasci. O PLEŠI IN LASEH.) (Revija »Cas<.) (Konec.) Podedovana pleša se kaže čisto na poseben način. Lasje sei začno na vrhu Rlave vedno bolj tanjšati. Pozneje se i'azredcijo po celi glavi. Na taki glavi vidirnio še nekaj časa nekak nuh, ki ga iiinogt smatrajo v prevelikem optimiz- nni za novo rast las, potem pa izpade tudi ta in glava postane pojJolnoma gola m gladka. Lasje ostaneio samo na seneih in zadaj na vratu, kamor pleša sploh ne seže. Zoper tako plešo nimamo nika- kega zdravila. Največ kar moremo sto- riti, je to, da skrbimo kolikor inogoče za glavo. S tem obdržimo läse dostt delj, in ko se ti stanj5ajo, se tudr tisti pull delj drži. Druge vrsle pleša je taka, ki jo po- vzročajo tc'zke bolezni. Semkai spad:i pred vsem legar, pljučnica, infkienca in sploh vse tiste bolezni, ki so v zvezi z vi'soko vročino. Ko clovek oboli, zaono izpadatr lasje, počasi odkraia, pozneje pa ved'no hilreje. Nazadnje ji;h clovek iahko kar cele pesti ^rinese z glave. Večkrat postane koža in lasižče v talkeni shičaju jako občutljivo. Posebnost tega izpadanja las je ta, da nniogokrat iz- padajo vsi lasje, 'tudi po seneih in za vratom. I'uako izpadanje las pride rado, ee kuaino težke skrbi, strah, čc smo jako trudiii in tudi če nas kaj zelo ipre- trese, posebno kaka zdravniška opera- cija. Ce je clovek rnlad ali če drugače dobro ozdravi od težkili slučaijev, inu večkrat vzrastejo popohiotma novi lasje. Tretja pleša pa je posbdica kake ncpravjl-riosti v zrnu, odkoder rasto la- sje. Te vrste plcša ie po mnenju zdrav- nikov bakteričnega izvora, je torej bo- lezeni in se da ozdraveti, če imamo pra- vHna sredstva. Začne se navadno s tem, da uas koža po glavi srbi in da dobimo prhaj. Ce se nc pazimo, začno lasje po- stajati vedno tanjši in v dveh ali treh leti'h se zacne kazati jasno na glavi. Ampak kot smo rekli prei glede prhaja: Ifjer po-menja ;:dravo luSCenje Kožc, v<\»> ne škoidii če si čistimo glavo. Na trgu imamo nešteto »zdravil« proii izpadanju las. In vsako ima lep pop is ali kako žensko z velikimi lasmi. Ljudt ni mogoče prepričati, da lasje ra- sto s pomočjo krvi — če imamo reden dotok v našo glavo, potem lasje dobe dovolj hrane in so močni. Ne rečeino, da nci pomaga nekoliko tudi dobra o- skrba našc glave od zunaj. Ampak v vseh slucaii'h moramo pred vsem vedcti, kaikšne vrste plešo imamo. Kier je ple- 5a v rodbinj; tarn ostane, pa ce porabi- mo vsak clan škaf teh pripomočkov. Pri- kaže se planota na glavi, navadno kma- iu po tridesetih letih in svoje posebne vrste. Zani'inivo je namreč. da imaio pleše pri enem rodu svoje posebnosti in kakor ie bil plešast oče, ta'ko je navad- no tudi sin. Včasih je kdo izmed tistega rodu, ki ima dobre lase>. A del njegovih otrok postane zopet plešast. Kar se tiče drugili dveh ple^, od bo- lezni ali vsled bakterij, se da kolikor toliko ipomagati. In najnovejši pripo- moüki so takozvani vijoletni električni žarki. Te elcktrične žarke dobimo, če gre električni tok skozi cev, v kateri je živo srebro. Ti žair.ki imaio to posebnost, da po- magaio razvijati telesu zdrave celic;;. Vničujejo razne infekciie in iritaciie na koži. Na kak način pomagajo, tega ne vemo. MogoČc je njihova skrivnost v. tern, ker dajejo ozon, ako gredo skozi zrak, kjer jc kisik. Ce jih vporabljamo za naše lase, ie njiliov učinek najprej tak, da iritirajo ko- žo in odpro majhne žilice, da pride koli- kor mogoče dosti krvi pod kožo. Nova k.ri prežene nirtve krvne celice in za- lije vse lasišče s svežiml silami. Pomori vse tiste bakterije, katere tepodjedajo korenkie našili las in povzročajo nowo, krepko rast. Več slučajev imamo, ko je bil človek že čisto plešast, pa je dobil popoliioma nove lase, če ie izpostavil glavo večkrat tem žarkom. Povedali smo že, da rasto lasje» na ta načiin, da se pod kožo delaio vedn° novi obročki, kateri izpodrivajo ves las» da postaja daljši in daljši. Kaj pa, ^e izpade ali izpulimo kak las — koliko ^' sa vzame, da dobimo novega? Navad-fl0 se rnisli, da vzame kvečiem par tedno^' Štev. 8. »NOVA DOB A Stfftfl 5. r Uslanovliena IBM. Hranilnica mestne občine Celje UstanovljiDfl 18H. 52-51 V lastni palaoi ppi kolodvopu. ¦ =se Stanje hramilnih vlog K 42,000.000. =g Vrednosf rezervnega zaklada K 8,000.000. "rlRANlLNE vloge, ki se sprejemajo od usako- 'jnr, DŽiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- plačuo na razpolago. Renlnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA ludl u uarno shrambo od si rank in sodiSč raznc urednostne papirje, uložne knjf- iice i. 1. d. Daje u irajem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ strankn sama, OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na- knp useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- 5uj€ za n]e tudi inkaso in drugs denarna opra- üila najkuianineje. IZPLAČILA u inozemstua izredno ugodno in promptno. I UJ L Posojila vseh wr«t pod najugodnejšiml pogoji. Brezplačna pojasnila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. J i\ resnieu je. da vzame štiri leta, predno «".ore lasiio zrno poka/ati nov las na ¦ ..;:» iilavi. Nonuaini zdravi lasje so mocni in eJasttöni. l)va čevlja dob? kis se da raz- tesniti tako. da men tri ccvlje. Ako nm niiveztMiw kako vtež. more držati od .'L irrfci do eetrt fiinta. Koliko las rma elovek na slavi? To Se zopet ravim po barvi. Najmanj las i- majo ljudjc z rdečimi lasini. nainrec po- VT-Tccno 35 tisoč. Iflavih uli kostanjevah las ie ua fflavi okoli sto pet tisoč, iorej staro trikrat toliko. Najvec las iinajo tfe>n. ki imaio plavc lase, namrcc do -¦'^etdesct tisoC1. Na kak način dobimo sivc oziroma belt lase? Povedali smo prej, da imamo PtfStfbiw bezgavko, ki addajc barvo la- •^Jf-, ko rasto. Ako pride kaka bczKav- kz do tega. da ne more redno o-ddajati JwrvaJa, ostane' votlina v lasu prazna. »Ci^ü'ln.iena z zrykom in las ie bel. Vsak !a> ie bel, prediio pride barva vanj. Ycaüih so prh)orocali izmivati lase. kra in kadar ie bilo mogoče. Danes so pvtipričani. da ni slabšejca kot vedno )>vočenie hi izmivairje. Las.ie so bili pri c!i>rs;nrti v kožo in potem še bolj izmtti- Vc kopaniu so navadno lasje suhi — ueba.iitn je nekaj umetne hrane. In naj- »<».TJsa je eisto olivno ol-je. katere^a o -kdaipakdaj kožo. Tudi lasem pomaga jako dobro, če jih j>rimemo na koncu in j>h potaRoina potegujemo. Zivci zavpT- ie;cx to se pravi: zaboli nas nekoliko in 'f ^vzroči nov dotak krvi Najčvrstejše hforenme ima tisto drevo, ki ga najbolj 'Kj|ejo viharji. Komur ni zaprno, ie najbolje čtstilo »i, tee in lasišče navaden petrolej. So slaeaji, ko so popolnoma plešastim za- čeii rasti novi lasje. Ampak pommte- pri vs'jh lastnh pomadah ne pomasajo toliko '/dravfla sama, kot pa tisto drffiijenlc tti pofvzroča, da pride nova, sveža kri. Zu kar skrbimo, se kažc hvaležno. Ako kultrviranio nekoliko naše lase, back) btfljsi- in lepši. Par niiiiut vsak dan se \z- Diača— ne tedaj, kadar se kaže že svet- «öha na gla\"i, ampak tedaj, ko fmamo 5e v-vrste in krep-ke lase. Ohranimo jih lah- *o, dokler so zdravi — kadar bolehaw, J«* Je težko vrnrtr njihovo rnoč. h torcj jwmii tako kot z vsemi drugimi deti ' i»«ga telesa. Öä««»«b ? Kateri gostilničar je voljen rOÄüP« dati proti plaCilu cno sobo za upeljavo JgSrgfSfcVSafo«1 ŠivavČiča : bureka. Cen). ponudbe pod »Rentablo« r upravo lista. 1( ÄV?n7 UL-rednik: L|C- EdVard Simn'C ]zdaia ln Ig^Zvezna «skarna v Celju. i na 103 -----Prlporoča se brivnlca i=z M. Bukovcan Oeljey Kralja Patra o- S7 ToČna in Čista poslrežba. — Spre- jema tudi britve v brušenje. 104 malo posesfvo tik fame cerkve, obstoječe iz 2 zidanih his, gospodarskega poslopja, velikega sadnegu yrta, 3 njiv, ttavnikov in gozda. Pripravno je za vsako obit, 3/4 ure oddaljeno od po- staje Sv. Peter v Sav. dolini. V hiši je bila mnogo let trgovina in gostilna ter je pripravna tudi za pe- kamo, leer v okolici enaka ne obstoji. Proda s? tudi sama hi§a z električno na- peljavo in vrt. — Natančneja pojasnila daje samo osebno F^anj© Kopun 92 2—1 Št. Jurij ob Taboru. Kontorist-(inja) zmožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja, po mogoCnosti stenografije, se ldče za korespondenčni oddelek za eno tovarno v Celju. — Reflektira se samo na dobro moč, katera je v obeh jezikih in pi- savi popolnoma zmožna. Ponudbe, pisane v obeh jezikih z navedbo referenc, je po- slati pod »Trajno mesto« na upravništvo 100 »Nove Dobe«. Denaria ni 5—2 draginja je velika, zaslužek pa maj- hen. — Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo ne- kega izdelka gotowo do ZOO R na dan zaslužiti mi pošljtte v pismu svoj na tančni naslov in znamko za odgovor. Joslp Ballčt Lttlja 31. Zoezna tisHarna o Getju Naznanilo. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občlnstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s Klobuki In slamnlkt v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—44 Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah lOOORnagrade onemu, ki mi preskrbi veČ|O nemebltao sobo s predsobo, Najemnina po dogovoru. Po- nudbe na upravništvo lista pod »Mima stranka«. «7 JBTIKA! Dr. Pečnik ordinira izven torka in petka vsak dan v Št. Jurju ob juž. žel. za jetlčne. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Ivan |V[astnak Celje Kralja Petra c. IS Celje priporoČa za nakup lastno izdelanlh površnikov, oblek, posameznih hlač 10 itd. za gospode in dečke. 2 IVAN fliaSTlK CEL3E Rrfllja Petra c. IS priporoča svojo zalogo prvo- vrstnega sukna, hlačevine ter ^j vseh krojaških potrebščin itd. Naznanilo! Dovoljujem si cenjenemu občinstvu v Celju in okolici naznaniti, da sem ctvoril v Celju, Gosposfca ulica štev. Z6 (prej Fapel) tryovino z usnjem in čevljarshimi potpebščinaml. Potrudil se bodem cenjenim strankam postreči najbolje in z solidnimi cenami. IVAN ULAGA, trgovlnt i usnleiu In ievlj. polrebižtal, Celje, Gtaposka ulica ale?. 26. Največje, domače elektrotohnično podjetjei ELiM družba za elehtrotehnicno industrijo d. z a. z. Elin Elin Elin gradl električne oentrale in omreijai prolxvaja in dobavlja v«e elaktrične slroje in elektrotehnične aparate In Izdelkef projektira brezpladno vse naprave in obrate, ki so v zvexl x elektrlko. ^21 25—16 TehnlCne plsarne In zaloge: Ljubljana, Dunajska cesta, Marlbor, Vetrinjska ul. 11. Palaöa LJublJ. kredltue banke. ru-unj.njuu-u-ru-uvu'u»<» t iVn* •••" IS > x: I ^ i i S : I IS I Strossmayer" Jeoa ttfica ši. 1 Pkw! Slomii obisl^ cijfldflo wm\ do M m irpio po- polims prenovii in oH mi. Dojliope trg. iw mi p duett Rar&ščojoči drapji obkpojq nidili mw «i. ojjnlceoi use vrste 'wmW U090 noitoliše luMi po najnažjth cesiah. h mmW\ M se tljodio priporoči Irpio i speteripn in boloopn blQfiom ter itezelnii pridel. Jlajbotje urejena ftnjigoveznica ^ GUMENE PETE.N „UMENE POTPLATE I MajbolJ« varstve proti vlagl I mraza I Sfea« 6. »NOVA DOBA< Štev. 8. S/iiNii Illfllli iT 11 ( i If 111 1L %sJ kaJ \J *J 1 JLjk I I I %** m 1 ML/ V* ^* LI *Jr AJI &»f ante luranllnili v»og; eesc K 64,000.000- flarodni dom (na oglu u pritličju) Stasrje hrcuniflnil* vlog Lez K 64,000.000- Sprejema turanilne vloge na Itranilne Rnjižice in tekoči račun ter jifi etorestuje odl.Jan.1923 naiprej po J%lnrez odpovedi, 5%% <*o 6°/o as odpo- vedjo, večje sftalne naložbe In naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obewlja v§e denarne, kredltnc in posoflltra trainsetkcij® najkulantneje. tteftttfe! Itogistrov. kreditns in etovbena lidrugazom.zav. 4*^11 ¦¦ !»i*«fternovt ul. 15 w «OyU "LASTNI DOM" Spreiema hranilne vloge In jih obreattwjja po 6% to je 6 Din od sto, proti odpowedt po S'/^/o Din od sto. Pri večjih naložbah i, ' •'• po dogovoru. ^ Hiša 1 na prodaj! obstoječa ix 4 stanovanj, električna razsvet- Ijava, pri glavni cesti, 10 minut od mesta Celja. Zraven je cna ali tri njive, kakor je kupcu ugodncje ter gospodarsko poslopje. Zelo pripravna za obrtnika. Proda sa po ngodni ceni. Več se izve pri Jos. Verbnik, tesarskl mojster, Celje-Oaberje štev. 134. /Obi. konc. posredoualnica ^ za promet z realilelami: ^ 1 flnton P. arzensek CEL3E HPQlja PBtPB C. ZZ CEL3E Posredujepri prodaji ozir. nakupu zemljišC, ni5, vil, gradov, velikih in i malih posestev, industrijskih podjetij | itd., itd. vestno in točno. 45—31 1 Drva zasion J! Vam nc moremo dati, pač pa po znatno znižani ceni in sicer JSL 136- za XOO Icgr suhih, žaganih bnkovih drv. BRATA BATIČ, 75 Savinjsko nabrežje. 2-2 Čevlje inoške, ženske in otroč- je najboljšl tu- in ino- zemskl fabrlkatl kakor tudl kmečke in delav- ske čevlje domačih čev- Ijarjev kupite v velikan- skl izbiri hi po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini R. Stericlii, Celje. Soliden železniški uradnik išče s 1. marcem 1923 ni»:prasi Za kurjavo skrbi sam. — Ponudbe na Anončni in PBklamni zeuod 3. DagerBdrug 98 Cankarjeva ulica 10, Celje. Kupujem suinec (star—odpadki) Janko BODHfl, 6 Celje. 4 ALAME s ^^r prve vrste nova roba povsem zrela se dobiva povsad! I. hpv. tvornica salam, suhega mesa in masti M. 6avrilovič sinovi, ü. d. Petrlnja. Ant. Lečnik O wraa* in juwelii* o Celje, Blflsni frg št. V (pre| Pacchiaffo). 4i Vedno sveže pra2eno kavo, riž, Čaj, prlstno staro slivovico, čajnl rum, konjak, likerje, traplstov- skl sir in vse drugo äpecerljsko in kolonijalno blago priporoča po zelo zmernlh cenah tvrdka Anton Fazarinc Celje poieg bivže graške mitnice Kralja Petra cesta štev. 27 58 Kupuje deželne pridelke. 50-2 Patria Cognac medicinal cisti vinski cleatilat. Sušilnico za hmelj še prav malo rablieno (srednje vclikosti) proslaitl po zelo ugodni ceni. 85 4-2 Graščlna Gutenbichel, Soštanj. Blagajničarko t zanesljiva in dobra računarica, žell službo premeniti. Naslov v upravi lista. ^roda se enonadstropn; v Celju. Cena 55.000 dinarjev.j Vpraša se v Celju, Oregorčičeva"; ulica št. 2, 1. nadstropje na levo. Žetiitii in neve&be] Poroetie prstane kupite najbolje pri R. SRLMIC - CELJE flHRODHI DOP -Ä"<Ä Kupujem ataro zlato in srebro po dnevnih eenah. Kože Ki Kože v mall In veliki množlttt kupu)em shozl celb leie RunjBve jelonoye ildro» hozjß(Bflms) dehorjeve ,nninB llittii spn!"B. jazbečBve ppasicjc medyedjB jsnchoue, poIčjb klMfiiedMe oycjc, hrtoüE öele, erne dlaUe voluhapjm mačjB, diujB ueuerlcaf „ domncB podlasicns zajeje, diujE poihove „ domace hpchoy« ltd. itd. D. Zdravič S^ Liubljaua ^c^VJn Oglejte si manufakturno trgovino . KUDIS (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mlina NA OROBNO! 55 50-2 J PRIPOROČA |. NA DEBELO! swojitn cenjenim odjemalcetn veliko množino ino- lemskega biaga kakor sukno za ntoškc in ien- ske obleke, oefir, ^ifon, vae krojaAke pOtrebädi- ne ter raznovrstno manuffakturno blago po zelo nizkih cenah. Manufahtupo (sukno, platno, cefir, barhent, druk za predpasnike itd.) prodaja po nizkih cenah novootvorjena trgovina Ernejc & Repovs, Celje. I v vogalni hiši Kralja Petra c. 23, UllOl) y VodnikOVi Ulicl- Vino v buteljkah od „Dinarija" Ptuj se dobi po originalnih cenah: Ijutomerski „Rizlingu Ijutomerski „Qomila(( Ijutomerski „Traminec" v špecerijski in delikatesni trgovini KARL LOiBNER, Celje MGS