G; zvezeli. Billi, tečaj CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 6. zvezka. ^ar'jinim častivcem...................................161 plazila sv. vere. Ljubezen do bližnjega. — Miloščinja. ............169 življenje sv. Roze Viterbske, device III. reda sv. Frančiška 4- Nasprotniki in zavezniki sv. Roze...............173 • Julijan Baljski, spoznavavec 1. reda sv. Frančiška.............176 '■ Bernardin Feljterski. V. Pogl. Dve pridigi.......178 ^estre frančiškanke, misijonarke Marijine.............181 Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista. (Dalje). . . . 184 2 mariborske skupščine lil. reda sv. Frančiška. (Dalje)............187 r'P°ročilo v molitev................................169 ahvala za vslišano molitev..........................196 J/°Ve knjižice........................................190 Kumanje v Loret.......................................191 P? kitajski misijon ..................................191 , ’msko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec junij ali rožnik.192 V GORICI Narodna Tiskarna 1910. [zhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 j< 50 h. Nasi - - - ........ ~ • • ov za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici Naši novejši prevodi dveh himnov k Sv. Duhu. V tem zvezku naznanjena molitevna knjižica „Pridi Sv. mi daje priliko nekoliko spregovoriti o naših novejših prevodih ^ nih dveh cerkvenih himnov »Veni Creator Spiritus" in „Veni Sa11 ^ Spiritus". Ob svojem času sem se namreč nekoliko trudil z enim drugim, žele, da bi se deržali naši tretjeredniki in tudi udje brat°v ščine Sv. Duha koliker mogoče dobrega besedila. Ali ni se mi srečilo. Moje poprave se ali niso sprejele, ali, če so se kje, so spet odpravile. Pa nič hudega. Zdaj me to le veseli. Saj res niso h take, da bi bile po pravici ostale nespremenjene za vse čase. Glejmo, ali so novejše prestave boljše; ali pa bi se dalo ^ še kaj boljšega, kar bi se potem po pravici ohranilo, dokler se molilo v naši slovenščini. ' f)8 Začnimo z „Veni Creator" in preglejmo kitice zaporedoma-pervem mestu naj stoji pri vsaki latinski originalj (O), za njim P časoslovni versti najprej moja perva (I.) poprava slovenske presta^’ natisnjena pervič 1. 1884 v V. letniku „Cvetja“ str. 67. in P°tel pretiskana v molitvenik „Pot v nebesa" (5. izdanje 1. 1899 str. id.); dalje moja druga (II.) poprava, natisnjena v „Knjižici za u tretjega reda“, ki jo je po skerbi nekega sobrata menda 1. 1885 * skal J. Krajec v Novoinestu". Na tretje mesto (III.) postavimo pre
  • sercu in jih radi obiskujejo, se radi o njih pogovarjajo, radi o njih kaj slišijo ali bero. Mi smo se namenili v naslednjih versticah nekaj malega spregovoriti o božji poti na sv. Višarjah, *) ki ima zlasti letos nekaj posebnega in vabljivega za goreče Marijine častivce. Ob" haja se namreč slovesni jubilej, odkar se je ta znamenita božja pot začela. Ni pa morda preteklo od tistega časa 50 ali recim0 tudi 100 let, temuč že celih 550. Zares veličastna versta milosti polnih let! Kedo naj bi preštel vse trume, ki so v tej dolg* dobi hodile častit nebeško kraljico na visoko in stermo gorovje? Kedo pa bi preštel tudi vse milosti, ki jih je Marija romarjem delila v tem dolgem času? Začetek Višarske božje poti je skrivnosten in čudovit: Žabničani, ki prebivajo pod Višarjami, so imeli staro pravico pasti v teh gorah svoje ovce, za kar so navadno imeli vaškega pastirja ali crednika. Ovce so bile že tako vajene, da so se na večer same od sebe zbirale na določenem kraju. Neke s o* bote večer v letu 1360. pa jih, kaker se pripoveduje, kar m telo biti, tako da jih je pastir moral iti iskat. In kje jih najde? Na verhu hriba, zbrane okoli brinovega germa, od keterega jib nikaker ne more odgnati. Zato pristopi bliže in v germu zagleda leseno podobo Marijino. Tedaj ga spreleti sveta grozdi tako da ves prevzet poklekne ter se sv. spoštovanjem podobo v roko vzame in jo priserčno poljubi. Nato vstane, da bi j° nesel v Žabnico g. župniku. In glej ! tudi ovce, ki so do zdaj okoli podobe klečale, vstanejo in gredo za njim kaker v pf°' *) Pišemo, kaker je zdaj navada, ne verjamemo pa, da bi bilo tako prav. To ime ne more biti od „v i š a v e“. Od kod je, ne vemo. Prava pisava pa bi se vender dala določiti, po tem, kaker se je pisalo v prejšnjih časih $ kaker ljudje v bližnji okolici to ime po domače izgovarjajo. Misliti je n> ,,Lušarje“. Ali od kod to? Morda od „olše“ (jelše). Kaker se za „olt»r nekod pravi ,,lutdr“ ali „utdr“, tako bi se reklo „Lušdr“ ali „Ušdr“ za ,,0l' šdr“. To bi bilo pervotno ime tistega hriba, in na vprašanje „kje“ bi se bd° reklov,n a OIšdrji“, pozneje „LušArji“ ali „Ušarji“. Po obliki „LU' šarji“ bi bilo narejeno nemško ime „L u s c h a r i b e r g:‘. Pri nas pa bi se bil po mestniku „Lušarji“ posnel imenovavnik srednjega spola, ki je navadefl pri krajnih imenih, torej „Lušarje“. To bi se bilo vzelo naposled za množ11* imenovavnik ženskega spola po sedanji zmešnjavi, ko se govori „n a Bre*' j a h“ namestu očitno edino pravega „n a B r e z j u“. P. St. cesiji. Ko pride pastir h župniku, začne ta vestno pnpraševati, kedo bi bil podobo na goro zanesel, ali nihče ni vedel na to nič odgovoriti. Gospod podobo prav skerbno v omaro spravi. Ali zgodilo se je česar nihče ni pričakoval: ovce, zjutraj iz hleva spuščene, jo udarijo v največji naglici naravnost na verh gore. Tukaj zopet vse pokleknejo okoli brinovega germa, kjer pastir v svoje največje začudenje spet zagleda Marijino podobo. Seveda se ne obotavlja dolgo spet jo nese g. župniku v Žabnico, ali zastonj: naslednje jutro je bila vnovič verh gore v brinjevcem Sermu. Tedaj pa župnik vso zadevo naznani svoji višji duhov-ski gosposki, oglejskemu patrijarhu v Vidmu, keterega oblast Se je v tistih časih tudi na te kraje raztezala. Njemu pošlje tudi najdeno podobo s prošnjo, naj bi odločil, kaj je storiti, ^atrijarh ves vesel sprejme poslane može ter se spoštovanjem Posluša njih govorjenje; s častjo vzame podobo v svoje roke tu veli jim: „Zidajte cerkev in postavite aljtar na tistem mestu, Kjer ste podobo našli!" Žabničani, goreči za čast Marijino, si tega ne dado dvakrat reči, kar nemudoma začno se zidanjem. Niso se strašili težav, ki so bile, kajpada, ne majhine: na tako visoko goro sPravljati kamenje, pesek in druge za zidanje potrebne reči, to uikaker ni igrača in le posebna gorečnost je mogla kaj takega 2lhagati. Te pa v Žabnici res ni manjkalo. Saj je celo neki sle-Pec, kaker se pripoveduje, na vso moč želel, da bi mogel pri zidanju kaj pomagati. In Bog je te njegove pobožne želje bogato Poplačal: dal mu je luč oči, tako da je potem res lehko polagal pri zidanju. Zgodilo se je pa takrat še več drugih čudežev, keterih sloves se je hitro razširil na vse strani, tako da so od blizu 'n daleč jeli prihajati pobožni romarji, kaker hitro je bila cer-P°stavljena. Bog ve, da niso zastonj hodili, da so prejemali °bilne milosti, keterih večina je ostala skrita pred svetom, kar Pa je zapisanih — in tudi teh ni malo — te glasno kličejo in vabijo Marijine častivce današnjih dni: pridite tudi vi k materi milosti, kamer so vaši predniki tako radi in v tako obilnem številu prihajali! Pomislite, ljubi bravci, s kolikimi težavami je bilo neke-^aj romanje na sv. Višarje sklenjeno, ko še ni bilo železnic ko so bile tudi še ceste same prav slabe! In vender šego- reči častivci Marijini niso bali dolgih in slabih poti in nobenega truda. Ali bi ne bilo torej res sramotno, če bi bili mi tolikanj plašljivi, da bi se strašili visokega hriba, zdaj ko j® vender vsaj do njegovega podnožja tako lehko priti?! Hrib sam seveda potem še dela težave, ali nikar ne pozabimo, daje romanje pokora, keteri se ne smemo izogibati, \ako hočemo na tem svetu neskončni Pravici božji vsaj nekoliko zadostiti za naše grehe. Naj nam bodo za zgled tisti, ki še dandanašnji, in sicer iz oddaljenih krajev, vso pot na sv. Višarje in potem nazaj domov peš prehodijo, če tudi bi se lehko se železnico vozili-Pisavec teh verstic sam pozna moža iz svojega kraja, ki hodi že dolgo časa vsako leto na sv. Višarje tja in nazaj peš, če tudi se pot dolgo vleče. Za vzgled si vzemimo tudi vse tiste posvetne gorečneže, ki tako rddi lazijo po gorah, dostikrat seveda brez potrebe in še celo z velikimi, tudi smertnimi nevarnostmi. Pravijo, da iščejo zdravja in lepega razgleda. Glejte, vse to morete doseči v polni meri tudi na sv. Višarjah, pa brez smertnih nevarnosti ; zraven pa bodo imele tudi vaše duše, ako bote opravili romanje v duhu pokore, velik dobiček, ki se s telesnim nit* primerjati ne da. Uterdili si bote dušno zdravje in očiščeni na vesti bote vživali razgled v nebeško domačijo. Vaš duh se bo vzdigoval visoko, visoko, še črez Višarsko gorovje, tja gori, kjer je naša prava domovina, kjer bo konec vsega romanja. Poglejmo pa zdaj še nekoliko nazaj v zgodovino te slavne božje poti! Leta 1786. je prinesla razsvitijenost, ki je bila tiste dni najbolj slepeča, tako postavo, da se naj zatero vse romarske cerkve. To je bil udarec tudi za sv. Višarje: morali so podreti lepe marmornate altarje, Marijino podobo prenesti v ŽabnicO in celo tlak v cerkvi izkopati, tako da je ostalo le pusto zi' dovje. In pa še nekaj je ostalo, nekaj, česar ne more nobena postava zatreti: ostala je gorečnost Marijinih častivcev, ki je bila tolika, da se niso dali zaderžati, temuč tudi še tedaj so romali mnogi h praznemu zidovju, da so častili kraj, ki si ga je bila Marija sama izvolila, ter se tam na posvečenih tleh razjokali, kaker je jokal nekedaj Jeremija nad razvalinami Je' ruzalemskimi. S tem prerokom bi bili lehko klicali: „Kako j& °temnelo zlato, spremenila se je najlepša barva, razmetani so kameni svetišča po vogleh vseh ulic". Žal. pes. 4, 1. Tako se je Marija čestila celo tudi mej razvalinami. Serca Pobožnih so bili njeni aljtarji, na njih so se opravljale sv. mo-*'tye, tako da božja pot prav za prav tudi po tisti nesrečni Postavi ni bila pretergana. Ali naj jo preterga zdaj malomarnost naša? To nikaker ne sme biti, to bi bilo bolj žalostno kaker je bila žalostna ime-n°vana postava, bolj žalostno kaker je bilo takrat, ko so po-^irali aljtarje, ko so odnesli Marijino podobo, ko so se romarji jokaje zbirali okoli golega zidovja. Postave se namreč dajo od-Praviti, altarji zopet postaviti, Marijina podoba dobi lehko še *epši tron, solze je mogoče obrisati — kaj druzega pa je, če Pride merzla sapa iz sredine naših sere! Če ta omerznejo do Marije, kedo jih bo ogrel ? Ali se ni bati, da bomo ostali merzli 2a vselej, da sonce nebeških milosti ne bo več raztajalo ledu, k' se nam je napravil okoli serca po naši malomarnosti, po naši lastni krivdi?! Gorečnost naših prednikov za Marijino čast je bila vse aJ druzega: toliko časa so prosili, da je slednjič vender le Prišlo dovoljenje od cesarja Leopolda II., da se sme romarska Cerkev na sv. Višarjah zopet obnoviti. To se je zgodilo leta Zdaj so se romarji tako rekoč skušali, kedo bo prinesel ar>ji dragoceniši dar, tako da je postajala cerkev dan za ^nem lepša. Zlasti je-dobivala podoba Marijina vedno več °krasja. In ko je leta 1807. strela udarila v cerkveni stolp in je Cerkev pogorela, je gorečnost kmalu vse spravila v prejšnji stan in romanje se je nadaljevalo kaker prej. j Gorečnost Marijinih častivcev pa se je še prav posebno P° pokazala ob zadnjem jubileju, to je leta 1860., ko se je Rajala z velikimi slovesnostmi peta stoletnica te božje poti. akrat je cerkev vse, kar se je dalo, storila od svoje strani v P°vzdignjenje časti Matere božje. Tedanji papež Pij IX. so za as jubileja podelili posebne odpustke, knezoškof kerški pa so P°sebni okrožnici duhovnim in vernim priporočali, naj bi se °*,ilno vdeležili jubileja na sv. Višarjah, kar se je tudi zgodilo. Naj pričajo o obilni vdeležbi le neketere številke: opravah je bilo tedaj na Višarski gori 1477 sv. maš, pridig 165 in zraven še 98 kratkih nagovorov ob sprejemu in slovesu rO' marjev. Tej gorečnosti od strani duhovščine je odgovarjala tud' gorečnost vernega ljudstva, ki je tedaj zlasti pridno prihajal0 v slovesnih procesijah od vseh strani: s Koroškega, Kranj' skega, Štajerskega, Goriškega in ena celo se Saljcburškega. To so bili pa tudi v resnici romarji, ki so tedaj prihajal'1 zakaj pridno so prejemali sv. zakramente: obhajanih je na®' reč bilo nad 102.000. Kako močna in krepka in veličastna j1 bila torej vojska, ki se je zbirala na mogočnem Marijinem hrib" zdaj pred 50 leti. Ali se je gorečnost Marijinih častivcev od takrat ohladila' Ali je svet v boju zoper vse, kar je božjega, zoper vse, kar je dobrega, zadobil zmago ? Pokažimo, da ne! Pokažimo, da srt*0 še vedno zares verno ljudstvo! Ceikev nam je dala vzgledi" je krepko začela delati na to, da bi bil jubilej res Marijiv čast in-v zveličanje našim dušam: sv. oče Pij X. so podelil' s posebnim pismom za čas romanja vsem spovednikom na s'1 Višarjah posebne pravice, romarjem samim pa popolni odpu’ stek, če prejmo sv. zakramente in nekaj malega molijo na P"' pežev namen. Vse to so sedanji kerški knezškof, vsi vneti z* najbolj slovečo božjo pot svoje škofije, duhovščini in ljudstv" naznanili. Kaker po navadi se je odperlo romanje tudi letos na da" pred Kristusovim vnehohodom; končalo pase bo na rožnove"' ško nedeljo, to je 2. oktobra. Ves ta čas bo ob sobotah in pr^ prazniki zvečer po litanijah slovenska pridiga. Poleg tega sel10 obhajala dvakrat slovesna tridnevnica, namreč 13., 14. in 1" avgusta za veliki šmaren in 6., 7. in 8. septembra za mali šma' ren, torej ravno ob času, ko je na Sv. Višarjah najbolj Pr‘‘ jetno, ko nas gora že kar sama vabi, naj pustimo soparne n*’ žave in se pridemo hladit v nje prijetno senco. Da bo za prejemanje sv. zakramentov dovolj prilike, ke<*° bi dvojil, kedor ve, kako so kerški knezoškof ravno letos' tem oziru modro vredili ter poklicali na goro lepo število rečih spovednikov. ■v Cerkev je poskerbela, nikar torej ne zaostani ti, vef0 ljudstvo! Naj te spomin na tvoje prednike spodbudi, da b"5 rado in v pravem duhu romalo zlasti letos na Višarsko g°r° Nihče naj ne reče: imam Marijo doma, v domači cerkvi. ^ naj bo k večjemu v tolažbo tistim, ki se iz keteregakoli si bodi vzroka ne morejo odtergati od doma; kedor pa more, ta naj ne zamudi jubileja, ki je vender posebna milost. Naj nihče 'zPred oči ne spusti, da je sprememba v duhovnem življenju tudi potrebna in koristna, da so nadalje haketeri kraji, ketere s' je božja previdnost še posebno izvolila, da ondi prejema'čeznje in deli milosti. Kedo pa naj bi dvojil, da smemo tudi Sv- Višarje po vsi pravici takim krajem prištevati?! Ne pozabimo tudi, da imajo taki milostni kraji neko skrivnostno moč nas, da smo tako kaker na novo prerojeni. In če je tudi res, da je Bog povsod tisti, pa mi nismo povsod tisti, zlasti na v'sokih gorah se nam zdi, kaker da smo bliže Bogu. Višarska 8°ra pa je sveta, ker je polna Marijinih milosti; kedo bi se t°rej obotavljal, da jo obišče v tem letu sv. jubileja ?! Če bo P°t gori težka, težka morda tudi vest, pot nazaj bo lehka, lehka po dobri spovedi in vrednem obhajilu tudi vest, in serce Oselja polno. " P. V. K. BI. Marija Hna de Paredes, devica tretjega reda *). Marija Ana ali Marijana od Jezusa, imenovana „kitska je bila hči plemenitih starišev de Paredes. Rojena je b>la v mestu Kito (Quito) v južni Ameriki. Že ko otrok je lepo ‘n pobožno živela; goreče je ljubila Boga in zelo častila Ma-r‘j° brez madeža spočeto. V desetem letu svoje starosti je °°§u naredila tri obljube, vboštva, svete čistosti in pokorščine, *er jih je vestno spolnjevala do svoje smerti. Ko so ji pripo-Vedovali, da so trije redovniki Jezusove družbe na Japonskem Za sveto vero vmerli, se je v nji vzbudilo toliko hrepenenje, ^a je skušala iti tudi ona tjakaj sveto vero oznanjat in za njo vmreti. Zvedela je pa, da ji je to nemogoče; nato se je doma tak° rekoč zaperla, da je nemotena z Bogom občevala. Iz hiše Sv°jih starišev je hodila samo v cerkev k službi božji, ali da bližnjemu kaj dobrega storila. Dvajset let stara je bila 6. novembra leta 1639 se svojo I?^Wnjo Sebastijano de Kašo (de Casso) sprejeta v svetovni *) Decretum Beatificationis, Acta 0. M. Anno XXVIII. fasc. V. et VI. k. tretji red sv. Frančiška in je sveto vodilo vestno spolnjevala Po zgledu puščavnikov je doma zelo ostro in spokorno živela Na glavi je nosila ternjevo krono, na persih rasovnik, v obu* valo je devala kamenčke, v posteljo je stavila treske in ternjf' da je po noči malo spala in svoje nedolžno telo zatajevala Vsaki dan je šla počivat še le ob eni popolnoči; ležala je samo tri ure na omenjeni postelji, ali na golih tleh, ali pa na stopnjicah. Pred sončnim vshodom je vsaki dan vstaja^ opravljala jutranjo molitev, bičanje, premišljevanje o Kristu* sovem terpljenju in smerti, potem je šla k sveti maši in pri” stopila k svetemu obhajilu. Brevir je vsaki dan molila kakef duhovniki, drugi čas je porabila za molitev in delo. Postila se je vsaki dan, kakšen krat niti unče hrane ni zavžila; včasi je bila po osem do deset dni brez vsake jedi; zase napravljene jedi je z dovoljenjem dajala neki siromašni vdovi. DasiravnO je bila sama seboj zelo ostra, je bila vender z bližnjim vljudne in je se svojim svetovanjem in z molitvijo veliko grešniko'1 spreobernila. Za to nedolžno in spokorno življenje ji je Bog dajal n** navadne darove in milosti: dar prerokovati, spoznati misli in grehe drugih ljudi, bolnike ozdravljati, dar premišljevanja, za’ maknjenja. Neko mertvo žensko je z molitvijo k življenj11 obudila. Iz ljubezni do bližnjega je Bogu ponudila svoje življenje in je bila pripravljena vmreti, ako vstavi strašno kužno b<>' lezen. Bog je njeno ponudbo sprejel. Ko je kužnim stregla, se: je kuga nje prijela in za njo je tudi vmerla 26 let stara; kuga je potem prenehala. Vmerla je 26. maja leta 1645. Poroča se' da je po njeni smerti iz njene sterjene kervi zrastla bela lilij3, j in zato menda tudi njo imenujejo kitsko lilijo. Po smerti joj6; Bog z mnogimi drugimi čudeži poveličal. Papež Pij IX. jo j6 mej zveličane prištel 20. novembra leta 1853; Leon XIII. pa j6 dovolil obravnavo nadaljevati, in upati smemo, da bodo tre' tjerednice v nji dobile novo svetnico in priprošnjico v nebesi' v Lilijo svete čistosti varuj na sebi in pri drugih. P. A. F- Tolažila sv. vere. P. A. M. Ljubezen do bližnjega. — Miloščinja. »Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28. »Ljubite .... dobro storite!« Mat. 5, 44. Ljubiti in dobro storiti, — bližnjemu v stiski pomagati je z°pet eno najljubezniviših in najkrepkejših tolažil sv. vere. Go-l°v° je, cja najdemo ljudje moč in tolažbo, ako se naša serca bližajo. Terpljenje, žalost in bridkost se na ta način razdeli, toraj zmanjša. Če pa vže posvetna, natorna ljubezen zelo olajša naše terpljenje, kaj naj rečemo o neprimerno močnejši in či-s*ejši kerščanski ljubezni, ko bližnjega v Bogu in zaradi Boga 'jabimo, o ljubezni, ketera nas sili, da smo nekoliko deležni tudi terpljenja bližnjega, da se zanj nekoliko žertvujemo, ker v njem vidimo otroka božjega in brata v Kristusu! Saj smo vsi ljudje, po nauku naše sv. vere le ena velika družina; vsi smo J)ratje, ki imamo enega in istega očeta, eno in isto mater, eno n isto domovino. Zato piše apostelj: „Kedo terpi in bi jaz ne terpel?« II. Kor. 11, 29. Ozreti se hočemo zdaj le na eno in sicer najnavadniše del° kerščanske ljubezni, na miloščinjo. Sv. cerkveni očetje uče, je miloščinja prav posebna vez ljubezni mej ljudmi, ki njih Serca se sladko tolažbo napolnjuje. Miloščinja ne le tolaži človeka, temuč ga tudi srečnega a> in sicer srečnega v tem življenju in v večnosti. Ako govorimo o časni sreči, mislimo takoj le na resnično Pravo srečo, namreč veselje in zadovoljnost serca. Sv. pismo Pravo, notranjo srečo jasno in razločno obeta miloserčnemu ,stijanu. „Blager mu, kedor se spominja vbogega in potreb-”ega“. ps. 2. „Vsmiljeni človek dela dobro svoji duši". re8- H, 17. „Blager vsmiljenim". Mat. 5, 7. Tako govori sv. °io še na mnogih drugih mestih, pa pomisliti hočemo raji, J govori pamet in skušnja. do ^a^er u^e bogoslovci in poterjuje sv. pismo, je ljubezen g0 bližnjega znamenje, da, neka gotova zastava, da tudi mi °ga ljubimo in Bog nas. Kedor pa ljubi Boga in Bog njega, je srečen; on ima nebesa na tem svetu. Vsmiljeni človek dela torej dobro svoji duši; miloščinja človeka v terpljenju tolaži— to spričuje tudi vsakdanja skušnja. O, koliko žalostnih in skoraj obupanih duš je ljubezen in vsmiljenost do vbogih potolažila in osrečila! O, da bi si tisti, keterim je ljubi Bog podelil mnogo posvetne sreče, premoženja in bogastva, to k sercu vzeli! Mnogo je mej njimi takih, ki ne vedo, da si na ta način lahko kupijo pravo srečo. Neki goreč pridigar pripoveduje sledečo dogodbo: Enkrat sem pridigal pri šmarnični pobožnosti o koristi in tolažbi, ketero nam daje miloščinja. K sklepu pr*' dige sem se obernil do najbolj nesrečnega izmej poslušavcev-Rekel sem mu, naj da vbogim prav bogato miloščinjo ter mu obljubil srečo in božji blagoslov. Ko se je na to pobiralo aa vboge, se je našlo mej darovi precej zlatega denarja in cel° en bankovec za 1000 frankov". Kedo je dal vbogim tako bogat dar? Gotovo, kak bogat, pa prav nesrečen človek. Drugo jutr0 je že na vse zgodaj klečal pri moji spovednici visok gospod in mi se solzami v očeh pripovedoval, da je prejšnji večer bH ves obupan že tudi sklenil še tisti dan življenje si vzeti, Pa je kaker slučajno stopil še v cerkev in slišal mojo pridigo 0 čudovitem delovanju in koristi miloščinje. »Poskusiti sem hoteli je rekel, in glej, tisti trenutek, ko sem daroval svoj dar, seje Vernila serčnost in zaupanje v moje serce; čutil sem, da se*11 si bil se svojim milodarom res kupil pravo srečo“. Še ve& dokaz čudnežnega vpliva miloščinje pa je dobil ta dan, ko s° mu bili grehi odpuščeni. Poln miru in sv. veselja me je prosili naj ta dogodek iz njegovega življenja, kolikerv mogoče tud’ drugim v prid razglasim. Molitev vbogih kliče na take vso1*' ljene in velikodušne ljudi milost božjo iz nebes. Vbogi mol*j° za svoje dobrotnike tukaj na zemlji; oni molijo za nje v ®e' besih in njih glas gane serce božje. Dobrote deliti, je pa samo na sebi velika sreča na svetu in našemu sercu bolj d0' bro de hvaležnost vbogih kot vse drugo veselje, ketero moremo za denar kupiti. Poskusite, vi premožni, in boste sp° znali, da je res tako. O, kako nepopisno vesela in blaživ°a čustva prevzamejo serce, ako smo pomagali. vbogi materii K j nima kruha, da bi ga dala svojim lačnim otrokom! O, tukal serce vse drugače čuti, kaker če v gledališčih gleda le izmišljen° revščino in nesrečo. Kolika razlika! Poskusite torej in ako P° znate bogatina, keterega teži žalost in bridkost, povejte mu to skrivnostno tolažilo; zbudite mu ljubezen do vbogih; pripravite ga do tega, da bo miloščinjo delil. Razun te notranje sreče, ketero človeku prinese miloščinja ‘n dobroserčnost, hočemo pogledati še neko drugo korist, ki je sicer manjša pa vender gotova, kaker nam vera in skušnja spnčuje. Miloščinja človeku pomaga, da si ohrani in tudi celo P°množi svoje premoženje. Bog sam govori v sv. pismu: „Ke-ti°r vbogemu daje, mu ne bo pomanjkovalo". Preg. 22, 27. »Dajte in se vam bo dalo“. Luk. 6, 38. „Kedor se vbogega Vsmilii na obresti posodi Gospodu". Preg. 19, 17. Dandenes si 'jiidje mnogo glavo belijo s tem, kako bi boljše svoj denar Vložili, le redko kedo se pa spomni na to, da bi svoje bogastvo pri vbogih naložil. Na ta način človek ne more ogo-ijufan biti. Gotovo poznate ketero družino, ki si je veliko pribila s tem, da je vboge rada podpirala; gotovo pa ne boste ene našli, ketera bi bila zarad tega obožala. Miloščinja ni e nikoger na beraško palico spravila. Tako se je vedno go-v°rilo; tako se še dandenes govori; mora že resnično biti, 0rej miloščinja izprosi božji blagoslov tudi za naše posvetno Premoženje. Dobroserčnim in vsmiljenim dušam pa je še veliko lepše ln tolažljiviše plačilo obljubljeno. Z miloščinjo si ne kupijo le asne vreče in blagostanja, temuč tudi večno slavo in veselje nebesih. Miloščinja nam daje nekako pravico za večno zvečanje; zakaj ljubezen je spolnjenje postave. Kedor ima de-'no ljubezen do bližnjega, ta hodi po varnem potu. „Lju-e »n storite dobro!“ „Blager vsmiljenim, ker bodo vsmiljenje ^segii«. Mat. 5, 7. Če si tudi grešnik, tvoja ljubezen do bližji e§a ti bo enkrat le sprosila milost in odpuščenje; zakaj „Lju-ezen pokrije obilnost grehov". 1. Pet. 4, 8. „Dajte vbogajme ^ tega, kar imate; in glejte! vse vam je čisto". Luk. 11, 41. * noscinja pomiri vest in nam da nebeški mir. — O, vbogi ^rešnik, da bi ti le to vedel, da bi bil tudi ti radodaren do v*3°gih in sicer, koliker tirjajo tvoji mnogoštevilni in veliki ^rchi, kako srečen bi bil tudi ti! Zato kličem tudi tebi tako, ^cr sem zaklical bogatinom v njih bridkosti: Poskusite en-t in sicer še denes! Daruj Bogu v osebi njegovih vbožcev Vec° miloščinjo in okusil boš bogastvo njegovega miru in njenega vsmiljenja! Najlepše plačilo dobroserčnega in radodarnega človeka pa je gotovo upanje na večno zveličanje, ketero se vpira na slovesno božjo obljubo, da, več kot obljubo, to je pisana sodba, slovesno izrečen izrek sodnika, keterega vsak pozna : „Pridite, blagodarjeni mojega očeta! posedite kraljestvo, ketero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sem bil in ste mi i dali jesti". Mat. 25, 34. 35. Ko pride enkrat večni sodnik sodit svet, si bo ljubezen vzel tako rekoč za pravilo in merilo svoje sodbe; pri sodbi se bo torej pred vsem gledalo na to, ali smo bili do njega, svojega sodnika, v osebi vbogih in ter-pečih, vsmiljeni ali ne. . . . „Lačen sem bil in ste mi dali jesti; pridite torej vi blagodarjeni! —- Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti; poberite se spred mene, vi prokleti!“ — Nič ni bolj resničnega, ko ta božja beseda. Vsaki dan vidimo, kako se prav očitno poterjuje vže v tem življenju, posebno pa v smertni uri. Vbogi svojih dobrotnikov ne zapuste; oni ne terpe, da bi se ti pogubili; oni molijo za nje tukaj na svetu, pa tudi g°r‘ pred tronom božjim. In ke bi jih tudi ti pozabili, potem se j’*1 bo prav gotovo spominjal naš dobri Zveličar, čigar serce je neskončno zvesto in hvaležno za vse, kar smo Njemu storil' in kar nam je on obljubil. — „To ste meni storili; lačen sem | bil in dali ste mi jesti". K sklepu hočem povedati še eno jako tolažljivo delo vsff'* ljenja božjega. Videli boste, koliko tolažbo je miloščinja, d"> eno samo delo ljubezni do bližnjega prineslo dvema osebam" v njiju največi stiski. Neki bogat gospod, ki se ni zmenil ne z" Boga, ne za njegove zapovedi, je ležal na smertni postelj' s kletvijo v ustih in obupnostjo v sercu. Njegova pobožna žen" je molila in jokala zanj noč in dan in ž njo je molil neki duhovnik, prijatel te družine; pa zdelo se je, da je Bog gluh za vse prošnje. Hitro se je bližala smert in poteze na obrazu bol’ nikovem so kazale, da ni več daleč. Kar se vzdigne žen" njegova, ki je bila vsa iz sebe, ko je spoznala, da bo mor"*a kmalu za večno ločiti se od njega, keterega tako goreče ljub‘’ vstane in zapusti hišo. V silni žalosti bega sem ter tja P° mestnih ulicah, da bi našla kakega vbožca. — „Vboge boste vedno mej seboj imeli" je rekel nekedaj naš Odrešenik m resnici, ni ji bilo treba dolgo iskati. Kmalu sreča vbožca, ^ mu bogat dar in ga prosi za njegovo molitev. Pa glejte, ravn° j v tem trenutku prime vmirajoči mož, duhovnika za roko, jo Poljubi in moči se solzami ter se želi spovedati. . . . Ko se je žena vernila domov in stopila k smertni postelji, se ji približa duhovnik in ji z roko pokaže proti nebu. Bolnik se je lepo z Bogom spravil, prejel pobožno sv. popotnico in mirno umeri. Miloščinja in molitev vbožca je rešila zgubljeno dušo! Žena se je sicer jokala pri smerti ranjkega, pa ko se je ozerla na križ ■n proti nebu, je našla sladko tolažbo in terdno upanje, da bo enkrat v nebesih zopet videla tistega, keterega je na svetu tako niočno ljubila. In ti, dragi bravec, imej vsmiljenje se svojo dušo; tolaži jo, reši jo; zagotovi ji večno zveličanje in stori kuj dobrega, kar bo primerno tvojemu terpljenju, posebno pa velikosti tvojih grehov. V Življenje sv. Roze Viferbske, device lil. reda sv. Frančiška. (P. E. P.) 4. Nasprotniki in zavezniki sv. Roze. Javno življenje sv. Roze se je pričelo. Toda preden to Popišemo, se moramo seznaniti z deržavnimi in političnimi izmerami takratnih časov. Le ako te poznamo, bomo vedeli Prav ceniti delavnost sv. Roze. Poglejmo torej na kratko, kakšno Je bilo takrat versko, nravno in politično stanje v Italiji, zlasti Pa kakšno je bilo vse to v mestu Viterbo. Poglejmo nekoliko nasprotnike, proti keterim je nastopila naša svetnica, in zaveznike, ki so jo v njenem delovanju podpirali. Boj mej papeži in cesarji, mej duhovno in svetovno oblastjo je besnel skoraj 200 let. Tedaj je nastopil Friderik II. naj premeteniši zastopnik cesarstva in največi nasprotnik cerkvenih pravic. Poglejmo nekoliko cesarja, keteremu je tako neizprosljivo nasprotovala sv. Roza. Zgodovinarji reda manjših bratov silno grajajo tega moža. Temu se ne bomo čudili, ako Pomislimo, da je bilo njegovo mišljenje in ravnanje vzvišenim oameram sv. Frančiška in njegovih sinov naravnost nasproti. Friderik je hotel staremu paganstvu zopet pomagati do pravic v javnem življenju. Mišljenje njegovo in mišljenje manjših bratov je bilo mej seboj tako nasprotno, kaker so si v nasprotju vera z nevero, zahteve mesenosti sč zatajevanjem, neomejene pravice samovladarjev z ljudskimi pravicami, ki so jih odločno zagovarjali manjši bratje. Brezbožni cesar je po sporočilu zanesljivih prič večkrat izrekel grozno bogokletstvo: „Trije goljufi so varali svet: Mojzes,- Kristus in Mohamed". V svoji zaslepljenosti je nadalje terdil, da je vera na včlovečenje Sinu Božjega vera norih. Po tem takem se pač ne bomo čudili, ako beremo, da je bil ta nesrečni cesar naklonjen krivovercem, da je imel v Italiji v svoji službi 20.000 mohamedanov in da je sklepal na Jutrovem zveze z neverniki zoper kerščanske križarje, ki so hoteli kristijanom pridobiti svete kraje. Da, zgodovinarji celo terdijo, da mu je bilo posebno všeč, ako so ga imenovali antikristovega predhodnika. Kaker pa je zaničeval kerščansko vero, tako je preziral ta mož tudi kerščansko nravnost. Friderik II. je želel vpeljati tudi v j Evropi turške navade in turško mesenost. Pustil je, da so morski razbojniki ropali kerščanske device in jih prodajali maho-medanom. Glavni njegov namen je pa bil na mesto kerščan-skega kraljestva in na razvalinnh kerščanske prostosti postaviti pagansko cesarstvo in ajdovsko suženstvo. Proti vsaki pravici se je imenoval *cesar Rima in celega sveta", hotel je vzeti papežu vse pravice in samega sebe postaviti za poglavarja od papeža ločene cerkve. Boj mej gveljfi in gibelini, ki je divjal ob času sv. Roze, nikaker tedaj ni bil le boj za papeževe predpravice, bil je m a-riveč boj za kerščansko vero in nravnost, za pravice vesti in za prihodnost prostosti. V teh bojih je imela po božji previdnosti naša tretjerednica zavzemati prav odlično mesto. Take so bile torej namere Friderika II. Poglejmo še sredstva, keterih se je posluževal brezvestni cesar. To je bila nezvestoba in surova sila; podpihoval je po svojih prijateljih mesta in jih ščuval k zarotam in uporom. Gorje mu, kedor je nasprotoval cesarju! Ako ga je dobil v pest, je moral v zapor ali pa^v pregnanstvo. Neusmiljeno je preganjal plemstvo, ter-govce in priprosto ljudstvo, vse, ki so hoteli braniti svoje pr°' stosti. Tako je n. pr. 1. 1247. pri obsedanju mesta Parme ver-gel nad tisoč meščanov v okužene ječe, v keterih so umeri1 od bede in gladu. Zgodovinarji nam pripovedujejo, da je bilo terpljenje teh jetnikov tako strašno, da so zavidali one, ki so J'h peljali na morišče, in prosili so, naj se skaže tudi njim ta milost. Namestniki cesarjevi so bili svojega gospoda vredni služabniki. Mej njimi se je posebno odlikoval Ecelin, njegov zet, k* si je podvergel 1. 1236 Vičenco in 1. 1237 Padovo. Neusmiljeni mož se ni zbal nobene sile, ako je bilo treba popolnoma ukrotiti še vedno uporni mesti. Vsaka plemenita družina je m°rala dati svojega zastavljenca. Hiše begunov je poderl dtf tal, plemiče in meščane, ki so bili sumljivi, je dal kar na očit- mestu obglaviti. V Padovi je dal sezidati strašno ječo ; noter Je zapiral vsak dan nove jetnike, ki jim je dal prej izbosti oči ali pa roke odsekati. V ječah so nepokopana gnjila njih trupla, k° jih je smert rešila. V Veroni je dal Ecelin jetnike žive za-2‘dati. Tej zverini v človeški podobi je izročil Friderik II. celo severno Italijo. In tega trinoga cesar nigdar ni grajal, mariveč Sa še ob koncu svojega življenja pismeno hvalil. Prav tako kaker s premaganim ljudstvom je ravnal Fri-^erik II. se sv. cerkvijo. Na cesarjevo povelje so vojaki skruni cerkve, ropali sv. posode, podirali aljtarje in tergali sv. podobe. Cesar je imel vedno zapertih več menihov in mašnikov. ^eta 1241. je polovil kardinale, nadškofe in škofe, ki so se od-Pravljali na cerkveni zbor v Rim; vklenjene je dal spraviti na •adije in jih odpeljati v Salerno. Da, 1. 1244. je hotel vjeti sa-mega papeža, toda Inocencij IV. je pravočasno zbežal po noči. Nerona in Dioklecijana vredni naslednik, je dal 1. 1239. na ger-^adi sežgati vse, ki so sprejemali ali pa drugim izročali papeževe listine, v keterih je bilo oznanjeno njegovo izobčenje. Leta 1240. se je zbrala pod vodstvom Gregorija IX. križarska v°jska, ki je imela braniti papeževe pravice. Ko je cesar to izvedel, ni poznala njegova besnost nobenih mej več. Vsacega, Li se mu je zdel sumljiv, je vergel v ječo. Neketerim je dal užgati križ na čelo, drugim odsekati roke ali noge. Neketeri so Lili obglavljeni, drugi sežgani na germadi. Zlasti je divjal cesar z°Per duhovnike in redovnike. Škof mesta Katanije, ki je bil nekedaj cesarjev učenik, škofje mest Taranto, Čefalu in Alife s° umerli v pregnanstvu. Dekana otoka Maljte je dal vtopiti, nadškofa napoljskega in kantorja mesinskega je pustil gladu u,Ureti v ječi. Pri teh bojih je vsled svoje lege važno mesto Viterbo grozno terpelo. Vrednost in pomen tega mesta ste dobro spoznali obe stranki. Cesar se ga je polastil 1. 1240 in si dal sezidati tam krasno palačo, ki je imela vterditi cesarjevo stališče v mestu. Palača je bila postavljena v spomin cesarjevih zmag, na mesto, kjer je poprej stalo 40 hiš. Kako je moral boleti našo svetnico pogled na ta spominik sile iz trinoštva! Friderikovi pristaši pa niso ostali dolgo časa gospodarji v Viterbu. Se svojim nasilstvom so sami zbudili upor. Meščanstvo je napadlo cesarjevo palačo in jo oropalo. Hiše njegovih priveržencev so razdejali, njegovega namestnika so vergli v ječo in razglasili zopet papeža za svojega gospodarja. Ko je Friderik vse to zvedel, je zaklical: „Ke bi bil že v nebesih, bi prišel zopet na zemljo, da se zmaščujem in pokončam Vi-terbčane". . (Konec prih.) BI. Julijan Baljski, spoznavavec 1. reda sv. Frančiška. O tem blaženem mašniku frančiškanskega reda smo govorili že v 5. zvezku XXV. tečaja. Tam smo izrazili željo in upanje, da se kmalu poterdi njegovo nepretergano češčenje, in to se je res zgodilo 23. februarija *). O življenju bi. Julijana, nam vedo stari pisavci prav malo povedati, več pa o njegovem nepreterganem češčenju. Gotovo je, da je bil rojen v gradu (vasi) Valle (Bale) v Istri ko sin premožnih starišev Cesarel, pozneje Cesarello, imenovane rodbine. Ko mladenič je Julijan zaničeval bogastvo in časne reči ter stopil v frančiškanski red v bližnjem samostanu na hribu sv. Mihaelja. V tem samostanu je prav pobožno in spokorno živel. Ko je mašniško posvečenje prejel, je ko misijonar hodil po Istri ter v mestih, gradovih in vaseh sč vso gorečnostjo pridigal, verne varoval krivih ver, skregane miril in grešnike vodil na pravo pot zveličanja. Zavoljo tega apostoljskega dela ga slikajo ko frančiškana, ki ima *) S. R. C. Decr. Parent. et Polen. »Ad septimum Ordinis Minoru® conditi saeculum« d. d. 23. Febr. 1910. v eni roki knjigo (sv. evangelij), v drugi pa križ.*) Pisavci ga lnienujejo apostola Istre in Daljmacije. Poln zasluženja za ne-^sa, je vmerl prej ko ne 1. maja ne vemo keterega leta pred stoletja. Verni so ga že od negdaj ko svetnika ča- Pa ni« Naša podobica, posneta menda po starem bakrorezu, sicer ni taka, ne de, prave podobe blaženega iz njegovega časa menda sploh ni. stilf; prebivavci njegovega rojstnega kraja so ga izvolili za svojega patrona. Trikrat na leto obhajajo njegov spomin: 1-maja ko patrona vasi s popolnim odpustkom; v juniju oblet' nico posvečenja njegovega oljtarja, in v juliju pa obletnico nje-govega prenesenja. Njegovo sv. truplo počiva zdaj v novi, krasni župni cerkvi, ki jo deli dvanajst lepih stebrov v tri 1*' dije. Ta nova cerkev je bila 15. oktobra 1882 posvečena v čast Matere božje in bi. Julijana *). Do zdaj so opravljali tamkajša* duhovniki za njegov god navadne cerkvene molitve o spozna' vavcu ne škofu; zdaj imajo za bi. Julijana pripravljene lastne pesmi (himne), ketere mora le še skupščina za svete obrede poterditi, da se bodo smeli rabiti v cerkvi. BI. Julijan je živel nekako mej leti 1300 in 1390. Leta 1395. je p. Bartolomej Pisanus končal svojo knjigo „De con-formitatibus" in v nji prišteva našega Julijana že mej blažene- P. A. F- BI. Bernardin Feljferski. p. B. \?. Poglavje. Dve pridigi. Najbolje bi mogli vedeti, kako je pridigal naš blaženi, ke bi imeli njegove pridige ohranjene, kaker jih je sam spisa*’ ali ni se ohranila niti ena; še celo od tistih tri sto mantov' skih pogrebnih govorov, ki za gotovo vemo, da jih je sam sP*j sal, ni ohranjen nobeden. Le iz druge roke imamo dve njeg°v' pridigi, celotni sicer ali ne dobesedni, ker ste bile pozneje spi' sani iz spomina. Ena teh pridig se nahaja v rokopisu v florentinski knjižnici. Pater Marcelin Čiveški (da Civezza) jo je 1. 1881 obenei*1 se štirimi pridigami patra Mihaela Milanskega dal natisniti (P0** naslovom : Cinque prediche a monache, di due celebri France scani del secolo XV. Prato. Tipogr. Bonieri Guasti). To je na slednja pridiga, ki jo je imel bi. Bernardin Feljterski pri *,e nediktinkah v Florenci: *) M. Tamaro, »Le citta e le castella deli’Istria« 1893. Tom. II. pag- ^ k izvoljenim nevestam svojim: »Podpirajte me s cvetli-Cami“, storite, da ne bom ničesar pogrešal; dobro me se vsem Preskerbite. O tem vam bom to jutro govoril. Ženin hoče cvetlic četvero različnih verst. Perve imajo ^ti zlate, druge bele, tretje modre, četerte erdeče ali bolje °§njene. Teh cvetlic vam hočem podariti s polnimi rokami. Ve Pa jih lepo pomešane v venček spletite. Ali še niste opazile, se barve: zlata, bela, modra in ognjena močno razločujejo ‘n venderle skupaj čudovito vjemajo ! Mislimo si, da je vaša lep četverokoten vert in da vsak kot ponuja raznih cve-Kaj pomenijo ? Perve, zlate, so vsklile iz pokorščine; ^ruge, bele, so vsklile iz devištva; tretje, modre, spominjajo na vboštvo, ki jim je dalo rast. Naposled četerte, ognjene barve, S° Plod svete ljubezni. Glejte, to so cvetlice, ki jih Ženin zah-te'a od svojih nevest, ko jim pravi: »Podpirajte me s cvetličarni !“ In zdaj vzemimo pervo cvetlico, tisto sv. pokorščine. Go-V°r'l bom po domače, priprosto. lit je Bernardin opiral pokorščino'. Volja je kraljica. Krono j^stosti nosi na glavi. S pokorščino pa vzame z glave krono r J° položi k nogam predstojnikovim. Ona sama sebe oropa. Dobro poznamo drugo reč, zato ker ji je nasprotna. Ošab-n°st je nasprotna pokorščini. In ker je vsacega greha ošabnost mora biti pokorščina mati vsake čednosti. Ona zatira ^.u i zapira pekel in celo vice. Ona spreminja vse v zlato.— 1 'mate ketero novinko? Tiste, ki imajo belo zagrinjalo, bi ^°rale biti. — Postavim, da mi poreče ena izmej njih : „Jaz Prišla semkaj, da bi storila kaj dobrega; pa sem storila svetom veliko več". Jaz ji odgovorim: »Mej svetom si t a divjak; prinašala si droban ter kisel sad. Pa poplemenitila Je pokorščina in sedaj prinašaš okusen sad". Ko sem se mudil v Rimu, se mi je dogodilo, da so povedali o nekih ženskah, ki prebivajo skupaj pri cerkvi s?* Petra in nikoli ven ne gredo. Reklo se mi je: „Brat Bernardih ali hočeš te ženske videti ? to so svetnice". Jaz pa sem odgO' voril: „Pojdi, pojdi; jaz ne verujem v svetnike, ki delajo, W sami hočejo. Jedo, kar hočejo, keder hočejo, koliker hočejo ifl najboljši kos jih čaka pri mesarju. To je — njih lastna volj3' O da! najlepši kos! Ali imate knjigo Janeza Klimaka? Hotel bi, da bi jo mogle brati. O! to je lepo in dobro berilo. Se zerfl' cem soli seveda jo je treba brati. Zelo podučljiva je. O kak° lepo govori o pokorščini! Za tem je Bernardin navedel nekaj odlomkov iz te knjige. Presrečne moje hčere, ali hočete dobremu nasvetu slediti' Ne imejte nobenega hrepenenja po predstojništvu, in ne P° nobeni oblasti. Pomilujte tište, ki vas vladajo, zlasti to vbog° Mater {predstojnico) — ne vem je li tu pričujoča —, ki bo m°‘ rala račun dati ne le od svojih del, ampak od vas vseh, ki s*e j njene hčere. Ne glejte v nji nje same, ampak glejte v nji sv Benedikta ali sv. Sholastiko. Preidimo k beli cvetlici, ali sv. devištvu. Je li tu sakfi' stanka? Keder pride čas lilij, pervo, ki se razcvete, vzame oo3 in jo nese na aljtar. In lilija napolni vso cerkev se svojo v° njavo. Ali pazi naj, da je ne rani, ker zvenela bi in razširj3 joč neznosen smrad končala. ... Tu slede p.orahni nasveti in nauki opreznosti, ki se je nio>'a) I redovnice deržati pri občevanju se svetom. Naposled se mu zdi, ^ mu jedna izmej njih kliče: Zakaj pa si ti prišel semkaj? Ali ne' da bi nas videl? — O! nikedar in nikoli, {odgovori. BernardiI zagotovim vas, da ne. Jaz sem zapustil svet, da sem sem Pr‘ k«' r? šel govorit o rečeh, o keterih bi se lehko govorilo v raju, tere umeti pa so nezmožni posvetni ljudje. Samo to me je P1 peljalo v vašo sredo. Jaz bi vam govoril, ke bi bile zagernjel,e tudi z brezštevilnimi zagrinjali, prav tako lehko, kaker vai” . 'Lt govorim v obličje. In zelo me veseli, da je vaš duhovni 0 tukaj, da sliši moje besede. Ah! koliko posvetnih prestopi Pr 5 vašega samostana. Bežite, ne pustite, da bi vas videli. Spolfl njam se, da sem nekedaj moral vstopiti v neki samostan f dovnic. Videl sem dve ali tri iz potrebe, ki so bile se zagrizi* lom zakrite. Druge so zginile hitreje kaker kune, ki se p°s^fl jejo v svoje luknje. Bernardin se je spustil tudi v bolj kočljive podrobnosti, ali z obrano nežnostjo, in semtertje je raji besedo pustil kakemu cerkvenemu očetu, da bi svojemu podučevanju dal večo veljavo. Govoreč tM priliko o vboštvu je mej nasledovavci sv. Benedikta in sinovi sv. Frančiška naredil lepo primero. Pripoznal je razloček, Pa sklenil je z dovtipom: Smo si v rodu, Bog nas blagoslovi! Daši je v benediktinskem redu vboštvo menj ostro, spol-ujevanje vboštva venderle ni manjša dolžnost. Pazite (je rekel), ^ ste dale slovo morju sveta, da v kozarcu vode ne vtonete. tu je povedal strašen zgled, kako je sv. Gregor Veliki, ko je bil °l>at, kaznoval nektga svojega redovnika, ker se je pregrešil' zoper zbostvo. Preostaja še četerta cvetlica, ki je ljubezen. Štiriverstna Je: postrežljiva ljubezen, sočutna ljubezen, složna ljubezen in Udinjajoča ljubezen. Ko je pojasnil drugo za drugo, se je spustil v podrobnosti, in vzbujal s tem dobrim redovnicam večkrat smeh. K Ustrežljivi ljubezni: Glejte kuharico, bolničarko: oh! kako pomilujem vboge kuharice. Da bi me Bog obvaroval, da bi nikoli ne imel te službe! Raji bi vmerl, kaker da bi imel najmanjšo takšno čast, itd. . . Sočutno ljubezen potreba skazovati zlasti starim sestram. Ne recite: Eh, neznosne so; kašljajo, pljujejo, 'td.; ta-le se je napol pootročila. Pazite! Vam se more goditi Prav tako in še huje. Kar tiče slogo: v samostanu je neob-hodno potrebna. Ako si dve redovnici rečete žaljivo besedo in Se razserdite kaker mački, prosim mater opatico, da jih ne Pusti iz obednice, dokler se niso spravile, in ako se nočete po-uižati ter odpuščenja prositi, naj se jima ne da kaker kruh in '°da in na tleh — na tleh, kaker mačkam. . . . (Druga prid. prih.) r'/\SX2/'/'» Sestre frančiškanke, misijonarke Marijine. Pred blizu 19 leti, v X. tečaju „Cvetja“ na strani 341 in smo pod tem naslovom pervič poročali o blizu najmlajši najkrepkejši mladiki na drevesu sv. očeta Frančiška. Naš namen je bil spremljati v duhu nadaljno rast in razširjanje te mladike. Spominjali smo seje res tudi še pozneje, tako v XVIII-tečaju na str. 277, v 3£IX. na str. 59. Ali okoliščine so nanesle tako, da nam je ostalo neznano, ko se je presadila celo v naše cesarstvo; in tega bo zdaj kmalu 12 let. Ker nam torej zdaj ta redovna skupščina več ni tako oddaljena kaker v začetku, moramo pač skušati, da tudi naši bravci in bravke kaj vec zvedo o nji, o njenem širjenju in njenih vspehih. Prav lehko, da se tudi mej našim slovenskim ljudstvom najdejo pogumne, krepke device, ki se bodo čutile poklicane ko frančiškanke misijonarke Marijine delati za razširjenje kraljestva božjega. Leta 1898, 4. dan rpeseca velikega serpana, je naš cesar sprejel in zaslišal vstanoviteljico skupščine frančiškanek miši' jonarek Marijinih ter dovolil, da se naselijo v Nižji Avstriji-Škof šenthipolitski jih je sprejel v svojo škofijo. Pervih pe* sester je živelo z novicinjami, ki so vstopile, dve leti v neki kmetiški hiši; 23. maja 1899 pa so položile glavni kamen svojega novega samostana. Pri tej slovesnosti je nadomeščal škofa prelat Griinzweig in pričujoča je bila tudi zaščitnica frančiškanek misijonarek Marijinih v Avstriji, nadvojvodinja Marija Anun-cijata, in po nji se samostan imenuje Anuncijatin samostan (v Eichgrabnu v Nižji Avstriji). Hčere sv. Frančiška so se preselile v to svojo novo domačijo 17. majnika 1900. Samostan h*1*1 jako lepo in zdravo lego na hribu, ki gospoduje nad vso okra-jino. Poglavitna dolžnost sester v tem, kaker v drugih njih samostanih je češčenje presvetega Rešnega Telesa, ki je izpostavljeno v kapeli vsak dan od jutra do večera. Ali ne le p°' božno moliti, tudi pridno delati imajo sestre frančiškanke, streč* bolnikom, odgojevati otroke, učiti v šolah, pagane pripravljat* na sveti kerst, na izpoved in sveto obhajilo, delati za cerkve, napravljati in popravljati cerkveno obleko, sploh opravljaj0 vsa ženska dela ter si prizadevajo se skerbjo za telesne P°' trebe doseči tudi dušam zveličanje. V Vanvah blizu Pariza imajo celo tiskarno, kjer l°t°s menda že 24. leto izdajajo svoje letopise: „Annales des Fran* ciscaines missionaireš de Marie". Berž leta 1901 so začele tud* avstrijske frančiškanke izdajati svoj nemški časopis, ki se je v začetku imenoval „Morska zvezda" (l)er Meeresstern), pa je knial** opustil to ime, da se je imenoval po zgledu francoskega Pre' prosto „Letopisi frančiškanek misijonarek Marijinih" (Annalo*1 “er Franziskanerinnen Missionarinnen Mariens). Tudi glede °blike se je vravnaval popolnoma po francoskem zgledu. Kmalu so dobile sestre še drugi samostan v avstrijski nadvojvodini in sicer prav na Dunaju samostan sv. Leopolda, *n tja se je preselilo tudi vredništvo njih časopisa, ki izhaja Z(taj v 10. letniku. Kedor bi si ga hotel naročiti, naj pošlje ko m'sijonsko miloščino na leto vsaj 3 krone pod naslovom: „Fran-z*skanerinnen Missionarinnen Mariens, Kloster St. Leopold. ^Fien, XX. Engerthstrasse 105“. *) Nadalje bomo skušali večkrat kaj povedati iz tega časo-P'sa, kar se nam bo zdelo, da bi vtegnilo mikati tudi naše ^avce. Za enkrat podamo tu nekaj številek, ki kažejo, kako Se je že krepko razrastla ta mlada veja Frančiškovega drevesa. ^ansko leto je šlo 71 sester iz evropskih samostanov v misi-! j°ne, iz Marselje jih je šlo 15. julija 1909 v Mandalaj v Birmi v Indijo 2, na Sejlon 2, iz Varšave na Kitajsko 2. avgusta v Japan 2, iz Genove na Kitajsko 17. avgusta 7, 17. oktobra 'z Antverpna v Kongo-deržavo 28. oktobra 9, iz Le Havra v Severno Ameriko 7, iz Napolja v Severno Ameriko 5, iz ^r'ndizija v Betlehem 6, v Mitilene 6, z Dunaja v Carigrad 6. S prav posebnim veseljem so šle v Betlehem. 11. decem-*3ra je ena za tja odločenih sester naredila svoje obljube in nekaj ur nato je klečala se svojimi petimi tovarišicami pred Svetim očetom, da izprosi njih blagoslov. „Kako rad bi šel z Vami!« so rekii sv. Qče. Ob enem je bilo pred ' papežem šest ^rugih sester, namenjenih v Mitilene, stari Lezb, v Egejskem 0l0rju, kjer so imele odpreti šolo. Drugi dan je odpotovalo Vseh 12 sester v Brindizij, od koder sta imela dva avstrijska *°jdova parnika ene čez gerško na njihov otok, druge v Jafo ^Peljati. 22. decembra so prišle sestre v Betlehem in so imele Veselje božično noč prebiti v betlehemski votlini in svoje delo, °skerbovanje neozdravljivih in gobavih, začeti na dan, ko so nev^edaj angelji peli na betlehemskih poljanah : „Slava Bogu na v'*avah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje". *) Za leto 1910 so pervič izdale tudi prav lep „Kalender der Franziska-^htinen Missionarinnen Mariens1'. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. X. (Dalje). Naj se povernem zopet nazaj h gosp. škofu. Dne 16. no-vembra so zapustili Šia-pa-ho ter odšli v Či-švei. Kaker so bili lepo sprejeti, tako so jih verni tudi slovesno spremljali 7 k daleč. Pot iz Šia-pa-ho do Čišvei je dolga okoli 70 li; vender so štirje kristijani iz Či-švei prijahali na konjih škofu na-proti skoro do sredi pota. Par dni pred prihodom v mesto Pa so jih pričakovali kristijani in katehumeni v prav velikem številu in jih sprejeli s posebno slovesnostjo, kaker nisem pričakoval. Spremljali so jih v dolgi procesiji in kazali svoje spoštovanje z resno počasno hojo ter se zastavami in z napis*-Mej potjo so godli razne verste godci — lepo menda le za ki' [ tajska ušesa, streljali so, vdarjali na zveneče rene in neprestano bombardirali noter do misijonske postaje. Da je radi tega mnogo paganskih radovednežev zraven prišlo, to si lehk° mislite. Mej zvonjenjem Vašega lepo donečega zvona so šli škof naravnost v razsvitljeni in primerno okrašeni oratorij, kjer so blagoslovili obilno zbrano čredo — pervikrat v središču tega misijonskega delokroga. i Bodi še omenjeno, da je za dostojni sprejem drage volje pomagal tudi tamkajšni okrajni mandarin Si-pi-kuan, ki je škofa osebno obiskal in jim v znak spoštovanja izročil veliko skledo* okusnih jedil polno. 17. in 18. novembra so mil. škof delili zakrament sv. birme-Vseh vkup je bilo 86 birmanih; ž njih odgovori so bili škof pri spraševanju prav zadovoljni. Znano jim je pa tudi, da imate Vi, mili dobrotniki, pri tako naglem napredovanju te misijo*1' ske postaje ne malo zaslugo; to so tudi, polni veselja, omenil*- Dalje so pa tudi spoznali, da bo tukajšnji oratorij kmal*1 premajhin in da bo treba sezidati primerno veliko cerkev, * keteri bi bilo prostora za kakih 1000 ljudi. Ta postaja stoj* namreč nekako v sredi obširnega okraja in še celo v okrajnem Slavnem mestu, kamer je vsem priročno prihajati. Zato je pa gotovo, da bo kmalu postala osrednja postaja za cel ta okraj. Treba je torej, da dobi veči ugled, ker bi morala biti seveda lePŠa kaker pa so hiše malikov. Prostor za njo je že priprav-ljen: na lepi višini ob reki s prijetnim razgledom. Bog daj, da ^ jo bilo tudi kmalu mogoče postaviti! Dne 18. novembra so mil. škof po končanem opravilu od-proti postaji Ši-ma-fan, ki je oddaljena 55 li. Došli smo tja že skoro v mraku. Ob vhodu na postajo nas je pričakovala ®ajhina skupina kristijanov in katehumenov. Okrožje te postaje je nezapopadljivo terdo za nauke naše Sv- vere. Misijonarji prihajajo tja že 45 let, pa v celem okrožju n'mamo še 45 dobrih kristijanov. Nekoliko je krivo to, ker leži ta postaja precej v stran, glavna ovira pa prihaja od ne-keterih stariših kristijanov, ki se svojim slabim življenjem ljudstvo od kerščanske vere odbijajo. Posebno gerdo se je ve-'lel do zadnjega časa neki star zaveržen katehist. Prisiljen sem k’1 to pohujšljivo gerdobo nekajkrat zatožiti pri okrajnem man-^rinu. Tako sem ga vender vsaj nekoliko ugnal. Ta garjevi k°zel, koliko škode je napravil se svojim pohujšljivim vedenjem ! Na tem mestu Vas, ljubi bravci „Cvetja“, prosim, molite 2a naše verne, da bi stanovitni ostali na pravi poti, da bi napredovali v čednostih ter neomahljivi v veri dajali dober zgled Sv°jim še ne spreobernjenim rojakom, kar bi močno pospešilo naše misijonsko delovanje. Na postaji Ši-ma-fan jih je le 20 prejelo zakrament sv. klrihe, 8 pa v bližnjem oratoriju Nien-ce-ngan torej skupaj le pa še ti so bili, razen par, kerščeni v zadnjih letih. Mil. škofu so bile slabe razmere teh dveh postaj že znane. Spodbujali so me pa k serčnosti ter odredili, naj v nastopnem letu oratorij v Nien-ce-ngan prenovim ter ustanovim vsaj za-asno šolo, za kar so mi obljubili nekaj pomoči iz ubožne mi-s'jonske blagajne. Dne 22. novembra smo mil. škofa spremili po isti poti, keteri smo prišli, in dalje na malo misijonsko postajo Lou-Sen~kan. Pot se je vlekla skoro 80 li. Mejpotoma so škofa P°Vsod pozdravljali bližnji kristijani, pri čemer so se po- .. . L sebno izkazali tisti iz okolice terga Šin-pu, ki so za njih Ib za vse spremstvo pripravili dobro kosilo. V tej okolici je že precej kristijanov, pa tudi mnogo katehumenov, je torej upanje, da se bo v nekaj letih razvila lepa misijonska občina. Nekaj li pred prihodom v Lou-sen-kan so nas pričakovali ondotni kristijani in katehumeni. Ker so večinoma ubogi* sem jim že poprej prigovarjal, naj si nikar ne delajo za sprejem prevelikih stroškov, ali videti je, da Kitajci rajši dajo denar za take slovesnosti, kaker pa za prave misijonske P°' trebe in tako so tudi ti ubogi ljudje pri škofovem sprejemu skušali posnemati slovesnost sprejema v mestu Či-švei, kjer so bili neketeri izmej njih pri sv. birmi, 24 pa jih je zdaj domu prejelo ta sv. zakrament. Od tukaj smo takoj po končani sv. birmi, na dan 23. novembra, odšli v terg Lan-či, kjer so mil. škof imeli priliko videti kupljeni prostor z ubogo misijonsko bajtico vred. Spoznali so, kako opravičene so prošnje ondotnih kristijanov in pa mojo serčne želje, naj bi se skoro mogla postaviti ondi vsaj pripr°' sta misijonska hiša, v keteri bi bilo prostora za oratorij in za šolo, za kar bi bilo treba okoli 1500 kron denarja. Lepe želje> lepe prošnje, mil. škof so jih tudi vslišali in dali dovoljenje za zidanje, ali pomoči niso mogli veliko obetati. Kar imam denarja v ta namen, je 200 kron, ki jih je dal preč. p. Kasijan * kedaj jih bo pa 1500?! Vse dni škofove vizitacije je bilo jasno in gorko vre®®-Zadnji dan, to je 23. novembra pa je nastala popoldne hud® : burja. Vsled tega je bila reka Jan-ce-čian silno razburkana* tako da čolni niso mogli voziti in tudi mi ne iti dalje ' Haan-se-kan, kamer smo bili namenjeni. Prenočili smo torej ' Lan-či v omenjeni slabi bajti. Drugi dan je burja vsaj tolih0 ponehala, da smo si upali oditi, imela je pa še toliko moč, da smo se vozili s čudovito naglico in prišli v dobri uri v 30 & oddaljeni Huan-se-kan, od koder so se mil. škof še tisti dan s parobrodom odpeljali v Han-kow, jaz pa sem jo tudi takoj P° njil^odhodu odrinil s čolničem na postajo U-šie v okraju Kuan-®*' Ali ker sem ravno omenil postajo Huan-se kan, naj ' a'11 povem še par važnih reči iz tega kraja. Najvažniše bo pač to, da se zdaj na rečnem obrežju 16 misijonske postaje lesketajo 4 visoka poslopja, namreč: en° nadstropni dom za sestre kanosijanke, na zahodnji strani doU1 Za ženski katehumenat, na vzhodnji naš misijonski dom se še-st'mi izbami in hodnikom v podobi križa, mej tem in mej do-ni0n' za sestre pa se visoko vzdiguje nova veličastna cerkev v obliki križa in z majhinim zvonikom, v keterem gospoduje tretji manjši zvon izmej onih treh, ki ste mi jih Vi poslali. Kaker se govori, plačale so skoro vse velike stroške za *a zidanja delavne sestre kanosijanke iz njih misijonske blaznice, kar ni mala reč, ker segajo do 40:000 kron. Naslednjo Pomlad se bodo te sestre ondi naselile ter bodo začele z no-misijonskim delom, kar bo gotovo velike važnosti, za našo delavnost na vzhodni strani tega vikarijata. Pomagale nam bodo namreč spreobračati in podučevati tukajšnje neza-Vedno in terdoserčno ženstvo; ob enem pa bodo tudi prevzele v oskerbo sv. Detinstvo, ketero je bilo do zdaj po teh krajih 2el° zanemarjeno. Od zdaj naprej pa bo tudi nam misijonarjem z njih pomočjo lažje v tem oziru kaj storiti. Glede cerkve bodi še povedano, da znotrajne oprave še Prav nič nima, ne oltarjev, ne klopi, ne kaj druzega, ali upa-nie je, da bo do prihodnje Velike noči vse napravljeno, kar Kristijani daleč na okrog z velikim veseljem pričakujejo. Pri vsem tem znamenitem delu pa ima ne malo zasiug tudi naš verli in delavni nadmisijonar p. Kasijan, ki je skerbno '°dil in nadzoroval vsa dela od začetka do konca. Koliko je *a imel hoje dan na dan in tekanja sem in tja, zdaj h zidar-Jem> zdaj k mizarjem in h tesarjem! Ali to še ni bilo najtežje; Kujše preglavice mu je delala nerazumnost in poveršnost, goljufivost in nepoštenost neketerih delavcev. Vse te težave je P- Kasijan se svojo pozornostjo in natančnostjo srečno pre-°lagal in je proti koncu leta prejel krono za svojo delavnost n gorečnost ob prav izredni slovesnosti. (Dalje prihodnjič). Iz mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška. (Dalje). Za zgled, kako se v naši skupščini delajo zapisniki o ime-110Vanju predstojništev po posameznih župnijah naj stoji tukaj Pervi v polnem obsegu: Lecturis salutem! Pri shodu in vizitaciji udov 3. reda sv. Frančiška v Ma-kolah dne 18. aprila 1909 je bilo sledeče predstojništvo imenovano in sicer za tri leta. Za moško skupščino: I. Ravnatelj; Mihael Lendovšek, kn. šk. konzistorjalni svetnik in župnik. II. Predstojnik: Pavel Žolnir, posestnik, Varož h. št. 21- III. Namestnik: Simon Verdnik, posestnik, Ložnica, št. 6- j IV. Svetovavci: (Sled malega števila udov se služba sve-tovavcev ni oddala). Za žensko skupščino: I. Ravnatelj: Mihael Lendovšek, kn. šk. konzistorjaln' svetnik in župnik. II. Predstojnica ali mati: Neža Žolnir, posestnica, Dešno j h. štev. 113. III. Namestnica : Roza Curk, samica, Štatenberg h. št. 94 IV. Svetovavke: 1. za okolico: Sv. Ana: Katarina Hajšek, kmetica, Sv. An® h. štey. 49. 2. za Jelovec: Marija Kropeč, posestnica, Jelovec h. št. 34 3. za Dešno-Varož: Uršula Pšeničnik, žena posestnic®' ; Dešno h. št. 33. I 4. za Pečke-Mostečno: Ana Poharc, samica, Pečke h. št. 1”- j 5. za Stopno: Marija Godec, žena posestnica, Stopno j štev. 63. , 6. za Štatenberg: Roza Curk (ob enem namestnica) sa‘ j ) mica, Štatenberg h. št. 94. 1 7. za Ložnico : Lucija Verdnik, žena posestnica, Ložnic® ^ h. štev. 6. Makole, dne 18. aprila 1909. P. Filip Benicij Perc m. P-(Mesto pečata župne vizitator. cerkve sv. Andreja). Mih. Lendovšek m. p- v žp. Za nadaljne župnije bo zadosti, da postavimo sem le šte' S| vila in imena, Štev. I. (to je: ravnatelj) je vedno dotični gosf' župnik za moško in žensko skupščino^ naj stoji torej le enkr®1' ^ Puščava. I. Gašpar Zrnko, župnik. — II. Mih. Hostnik®r’ , dninar, Činžat 58. — III. And. Bezjak, žagar, Ruta 1. — I^- * i Za Činžat: And. Krampi, žagar, Činžat 53. — 2. za Kumen : Peter Gorjup, dninar, Kumen 50. — 3. za Sv. Lovrenc: Janez Lip, Sam- žagar, Sv. Lovrenc 82. — 4. za Ruto in Rotenberg: Ja- Jesenik, sam. kamnolomec. — II. Terezija Hauptmann, Wtica, Ruta 16. — III. Regina Perše, kmetica, Činžat 49. — L za Činžat: Marija Klinc, prevžitkarica, Činžat 38. — 2. Za Kumen: Marija Korman, prevžitk., Kumen 55. — 3. za Sv. Lovrenc: Marija Zink, trška hči, — 4. za Ruto: Antonija Host-n’Lar, dninarica, Ruta 24. — 5. za Rotenberg: Marija Capi, ^Lla, Rotenberg 8. Remšnik. I. Anton Podvinski, župnik. — - II. Anton Kral, Lniet na Radiu h. št. 2. — III. Valentin Golob, kmet v Vesi, L-št. 33 — IV. L za Radi in Brezni vrh: Martin Kašman, J10*- — 2. za Remšnik, Ves in Kozji vrh: Aleš Gregl, mož.— L Marija Krelj, dekle na Breznem vrhu h. št. 1. — III. Alojzi4 Koležnik, dekle v Remšniku h. št. 4. — IV. 1. za Brezni !rh: Marija Holcman, dekle. — 2. za Radi: Magdalena Krel, Zena. — 3 za Remšnik: Lucija Ofič, dekle. — 4. za Ves in °zji vrh: Neža Golob, kmetica. Svetinje. I. Franc Bratušek, župnik. — II. Jožef Hab-JanK, kmet v Libanji, št. 14. — III. Marko Javšovec, viničar Vv Mihalovcih št. 56. * 55. <11. x, IV. Franc Kaučič, želar v Veličanah II. Ana Zadravec, žel. hči v Veličanah štev. 50. — erezija Novak, kmetica v Žerovincih štev. 8. — IV. 1. za . anjo in Pavlovski verh: Marija Habjanič, kmetica v Libanji ’*•> ■— 2. za Žerovince in Hujbar: Elizabeta Pichler, km. hči ^ er°vinkih štev. 4. — 3. za Cerovec in Veličane: Kristina ljaz> km. hči v Cerovcu št. 14. — 4. za Ivanjkovce in Miha-Vce‘- Jera Spešič, samica želarka v Mihalovcih. —5. za Bre-r°Vnik; Ana Kolarič, želarka v Brebrovniku št. 94. (Dalje prih.) k Priporočilo v molifev. 8, ^ pobožno molitev se priporočajo rajni udje III. reda apščine brežiško: Neža Kene iz Artič, Ana Šepec iz Ka-^ ’ Marija Žgalin iz Brežic, Ana Golob, Ana Živič in Anton j^e iz Pišec, Marija Sluga iz Dobove, Jožefa Ban, Terezija n'k> Marija Moškon in Marija Župevec iz Zdol; gor jan- s k e: Neža (Elizabeta) Urh; p a z inske: Ive (Frančišek) Ka' lac (vstopil v III. red 1. 1885, f 4. maja 1910); ljubljanska Lovrenc (Anton) Cedilnik od Sv. Jakoba ob Savi]; tretjerednik Peter Škerl iz Prema. Dalje priporoča neka tretjerednica ljubljanske skupščin svojo hčer, da bi srečno dostala maturo in prav izvolila svoj prihodnji stan, tudi svojega sinu, da bi se poboljšal ter se na* dalje bolj pridno učil; J. in R. Š., da bi se neke pravde o zen1' ljiških razmerah srečno in po pravici izišle ; neka tretjeredni®2 iz Noveštifte za pomoč v mnogih dušnih in telesnih potrebah' Zahvalo za vslišano molitev naznanjajo: br. Kamil Mejavšek v Nazaretu za milosti prejet® po priprošnji prebl. Dev. Marije, sv. Jožefa, sv. Frančiška 'n sv. Antona; Franc Vrečko, posestnik v Ponikvi ob juž. ze" da se je oboleli živali povernilo zdravje, ko se je obernil, k®( ni bilo mogoče tako naglo dobiti štiri ure oddaljenega živio0 zdravnika, se vsem zaupanjem do sv. Antona PadovanskeS2’ sv. Štefana in sv. Frančiška z obljubo, da v „ C vetju" nazna”1 zahvalo. Nove knjižice. Pridi Sv. Duh. Molitvenik birmancem v spomin' stavil duhovnih kapucinskega reda. Z dovoljenjem cerkven' ih 1 redov, višjih. Vimperk in Novi Jork. Katoliška založba, tiskaf1 knjig in umetnin. J. Steinbrener, c. i kr. dvorni knjigot'8^ Ko primerno darilo birmancem je ta knjižica ravn° pravem času izešla. Obsega v pervem delu nauk o Sv. v drugem pa navadne molitve in pobožnosti v čast Sv. obred sv. birme, devetdnevnico za birmance in neketere zn pesmi. Knjigoteržci naj si jo naroče pri založniku J. Steinb^ nefrju, dvornem tiskarju v Winterbergu (Bohinervvald). Cen po razliki vezave različna : 80 v., 90 v.„ 1 K, 2 K. . Žrtva kitajskih progona. Preveo fra Adalberto T 'fl franjevac. Treče izdanje. Krv. katoličko tiskovno društ'0 Zagrebu. 1910. Cijena 20 filira. Ta knjižica govori o enem najnovejših frančiškanskih niarternikov, kitajskem misijonarju p. Viktorinu. Mi smo podali njegovo smert v XVII. tečaju „Cvetja“ na str. 173 do ^6. Obširniše je popisal življenje blaženega mladeniča leta 1901 Sedanji škof „Georges Monchamp“ v knjižici „Vie et lettres du P- Victorin Delbrouck des Frčres-Mineurs". Po tem in še neketerih drugih virih je posnel mladi hervaški frančiškan bogoslovec br. Adalbert Trux svoj spis, ki je zbudil toliko nav-^ošenje, da se je razprodalo dvoje izdanje v treh tjednih. Mi Priporočamo knjižico tudi našim bravcem, keteri so zadosti 'ešči hervaščine. Pomniti pa je, da se po pošti ne pošilja izpod ® izvodov. Romanje v Loref. , »Naša Gospa Lurdska" mesečno glasilo hervaški h ppucinov, ki izhaja na Reki v 23.000 izvodih, napoveduje v et°snjem 5. broju romanje V Loret, ki se ima zveršiti posled-■le dni mesca rožnika (junija). Romarji se odpeljejo s posebnim ?arnikom z Reke naravnost v Ankono (Jakin) okoli šestih zve- , er 28. dne rožnika; v Jakinu bodo drugo jutro okoli petih, Putein se odpeljejo s kolodvora v Jakinu s posebnim vlakom Toret in bodo v Loretu okoli osmih. Nato bodo imeli skupno V' mašo in hervaško pridigo. Po službi božji bodo ogledali namenitosti cerkve-bazilike. Po poldne se bodo ob treh spet ra'i k službi božji v baziliki ter se po blagoslovu odpravili Procesiji na kolodvor. O petih se bodo odpeljali nazaj v Ja-11 Mi Ankono. Ob osmih zvečer se verne parnik iz Jakina /Mi Reki, kamer se pripelje drugo jutro ob sedmih. Cena za r In II. razred je 18 K, za III. razred 14 K. Samo po sebi se hQZUUle’ da b°do morali romarji za hrano sami skerbeti. Du-. 'niki naj vzamejo sebo talar in roket. Kedor se želi vdele-0 ’> °aj to berž naznani in ob enem denar pošlje podpisanemu r§anizatorju. O. Bernardin Škrivanič Provincijal kapucinov na Rek i. Z& kitajski misijon v nadalje poslali k nam: Mara Bohinjec (p. Sentjurij pri Kra-. ) za odkup dečka, ki naj se kersti na ime Jožef: 10 K; Legat (p. Dovje): 2 K 25 h. Rimsko - frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec junij ali rožnik 1. sreda: bi. Jakob Strepar, šk. l.r. 2. četertek: osmina presv. Rešn. Telesa; bi. Baptista Varani, d. 2. r.; sv. Marcelin, Peter in Erazem, m. 3. petek : presv. Ser ce Jezusovo; bi. Andrej Hispeljski, sp. 1. r. P. O. V. O. 4. sobota : sv. Frančišek Karačolo, sp. 5. nedelja, 3. pobink.: prikazanje in kronanje bi. dev. Marije na Sv. Gori pri Gorici; bi. Pacifik Čeredanski, sp. 1. r. 6. pondeljek : sv. Norbert, šk. 7. torek: bi. Štefan in tov. m. 1. r. 8. sreda: sv. Marija Magdalena Pa-ciška, d.; bi. Jernej Puči, sp. 1. r. 9. četertek : sv. Pavel Kriški, sp.; sv. Primož in Felicijan, m. 10. petek : bi. Jolenta, vd. 2. r.; sv. Margareta, kraljica. 11. sobota: sv. Barnaba, ap. 12. nedelja, 4. po bink.: bi. Gvi-don, sp. 1. r. ;sv. Basilid in tov. m. 13. pondeljek: sv. Anton Padovan-ski, sp. 1. r. P. O. P. O. 14. torek: sv. Bazilij, šk. c. u. 15. sreda: sv. Janez od sv. Fakunda, sp.; sv. Vid, Modestin Krescen- 16. četertek: bi. dev. Marija od P5 moči. 17. petek: sv. Bonifacij, m. 18. sobota: sv. Avguštin Kenter^ rijski, šk.; sv. Marko in celijan, m. ; 19. nedelja, 5. po bink.: bi. lina, vd. 3. r.; sv. Gervazij 1 Protazij, m. P. O. J 20. pondeljek: osmina sv. Ant011 Pad.; sv. Silverij, pap. m- 21. torek: sv. Alojzij, sp. 22. sreda: sv. Pavlin, šk. .j 23. četertek: sv. Vincencij Pavelj5 sp. 24. petek : rojstvo sv. Janeza nika. P. O. 25. sobota: sv. Viljem, opat. K*1' nut 26. nedelja, 6. po bink: in Pavelj, m. 27. pondeljek: bi. Benvem bijski, sp. 1. r. 28. torek (post); sv. Leon II-> 29. sreda: sv. Peter in Pav^l’ P. O. V. O. 30. četertek: spomin sv. Pavla, cija, m. J Znamenja, kaker v prejšnih zvezkih. — P. O. pomeni popolnoma j stek za ude »pobožnega zedinjenja sv. Antona Padovanskega*. — Gle . peževega blagoslova so italijanski tretjeredni listi različnega mnenja; e J vijo, da velja le dvakrat, kaker ga je dovolil papež Leon XIII tretjenu* j| drugi sodijo, da šestkrat, ker ga je že papež Leon X. dovolil pervem* r J krat na leto. Po naši misli je dvojljivo le to, ali je poslednji štirikratni z^..(' s popolnoma odpustkom ali ne. In to bo imela določiti skupščina sv. jj keteri se imajo po pismu »motu proprio« sv. očeta Pija X. od 7. apr-predložiti v poverjenje vsi novi in stari odpustki. J > Povdarjala ko samostojen pridevnik; tako ohrani svoj pomen, kar je 113 korist poeziji sami na sebi, in vsled krepkega povdarka peivega 2'°ga dobi druga dipodija verza svoj „ictus“, kaker ga zahteva ritem. ^er je potem lastno ime edino »Duh", kaker v izvirniku »Spiritus", J'e »sveti “ pisati z malo začetnico. V 2. v. je »tuorum" v IV. napak nadomeščeno z „nas sirot ; ^edor je Svetega Duha, ta ni sirota. »Vernikov" ne bi bilo tolikanj naPačno; vender se rodivnik samega imena namestu posesivnega pridevnika naši slovenščini vprra. Zato sem se bil odločil za „obišči duše vernikom" po zgledu »polajšaj skerbi starišem". Ali najbolje bo, da ostanemo pri izvirni besedi „tuorum“ : „svojih“ in v izpolnjenje nietra dostavimo »vseh ; vender ne: »svojih vseh", temuč kaker se aavadno pravi „vseh svojih z glavnim povdarkom na „vsčh“ in »svo-I'h“ po staro s povdarkom na končnici: »obišči duše vseh svojih'. V 3. v. dela nekoliko težave „superna“. Po pomenu ne bi bilo naPačno: „napolni z božjo milostjo"; ali tako nagovarjati Sv. Duha vender ne bi bilo prav, ker je on tudi Bog kaker Oče in Sin. Primerno bi bilo torej: napolni s svojo milostjo". Vender se deržimo rajŠi izvirnika. Za „supernus“ ima cerkvena slovenščina lepo besedo kar bi dalo naše »višnji, a, -e , ali pri nas jo je za-m°nla »višnja", c. sl. bhiiihh; jaz sem jo torej nadomestil z »višja", ^ar je pa primernik in torej tu ne prav. Cerkvena slovenščina pa ima 2a »supernus" tudi ropHbHb in ta beseda je tudi pri nas v istem P°tnenu ohranjena: »gornji, -a, -e". Čemu bi torej težavo iskali, kjer n>; 3. v. je posloveniti: »napolni z gornjo milostjo'. Najnovejša poprava: »Napolni srca z milostjo, — ki so od tebe vstvarjena", je pač najslabša! Da je »superna" izpuščeno, še ne bi bil tak greh, in »napolni srca z milostjo" je sam na sebi dober verz, a*' »ki so od tebe ustvarjena" za »milostjo" ni na svojem mestu, Pasivna konstrukcija je neslovenska in verz neritmičen ; perva dipodija 'ma povdarek na četertem zlogu namestu na drugem. V stariši in tudi nekih novejših prestavah in popravah je 4. v.: »serca, katera vstvaril si", kar tudi ne velja. Acc. plur. namreč ni .sered", temuč edino „srca“ z nagi. na „r“; »sered" (t. j. srca) je gen. sing. Jaz ^eiT1 poslovenil „quae tu creasti peetora" : »ketera vstvaril serca si". ^ Prozi bi besede seveda ne mogle stati v tem redu; ali v poeziji Se ga bilo treba privaditi, ker bi bil le na korist našemu pesniš-11111 jeziku. Pa za »ketera vstvaril serca si" zdaj vender le nisem. Bei Se^a »keteri" kaže namreč tudi ko relativum na izbiro iz množine; vseh Pa nesmemo misliti le na neketera serca, kaker ne bi bil vstvaril vzeti moramo torej pravi relativum »ki" (iz starega „kir“, kar ’z pervotnega „(k)-iže“) ter prevesti : »ki vstvaril si jih, serca nam." perva kitica, vvod našega himna, bi bila potemtakem: „0 pridi, tvarnik, sveti Duh, — Obišči duše vseh svojih, — Napolni z gornjo kostjo, — Ki vstvaril si jih, serca nam". Naslednje štiri kitice, jedro himna, so prav za prav en sam se-,ljen stavek ; perva dvojica: predstavek (prothesis), obsega češče- v obliki nagovora, druga : zaključek (apodosis) v zvezi nekoliko glavnih stavkov več posebnih prošenj do Sv. Duha. Perva teh štirih kitic je -relativen stavek, odvisen od nagovora „ti“ (tu) v drugi. Na to je pomniti, če hočemo prevode prav soditi. 2. 0. Qui diceris Paraclitus, — Altissimi donum Dei, — Fons vivus, ignis, charitas, — Et spiritalis unctio, — I. Ime je tolažnik tvojč, — Najvišjega o dar Boga. — Lju- ! bežen, ogenj, živ izvir, — Duhovno pomaziljenje. II. Ki ti je tolažnik ime, — Najvišjega Boga poklon, — Lju-bežen, ogenj, živi vir, — Duhovno pomaziljenje. III. Ime je- tolažnik tvoje, — in dar Boga neskončnega, " .ljubezen, ogenj, živi vir, — duhovno pomaziljenje. IV. Ime je tvoje tolažnik, - O dar Boga najvišjega, — Lju' bežen, ogenj, živi vir, — Mazilo sveto naših duš. V. Ime je tvoje Tolažnik, — In dar Boga najvišjega, — Lju- i bežen, ogenj, živi vir, *— Duhovno pomaziljenje. Pervi verz bi bil morda najpriprostejši, kaker v IV. in V.: „Inie je tvoje Tolažnik" ; ali ritem zahteva zlog „-nik“ na mestu glavnega povdarka, zato v I.: „Ime je tolažnik tvoje". Da se ohrani relativni stavek, imamo v II. : „Ki ti je tolažnik ime“ ; ali tako perva dipodija , nima povdarka in stoji pet kratkih nenaglašenih zlogov zaporedoma kar se ne da zagovarjati. Postavimo torej besede tako : „Ime ki t0' j lažnik ti je“. V 2. v. sem v I. popravi vzel besedo „dar" za nagovor ter postavil „o“ pred njo. To je bila zmota. Po pervotnem latinske® tekstu, ki je bil pred metrično prenaredbo papeža Urbana VIII.: »Qu‘ paraclitus diceris — deique donum altissimi", so vsi nazivi te kit®e imena Sv. Duha, ki se mu v resnici dajejo v sv. pismu. Prav je torej postavljeno v III. in V.: „in dar Boga“. V II. sem poskusil ,Aa[ \ nadomestiti s „poklon', ker potrebujemo „dar“ berž v 1. v. naslednje kitice za „munere“. Po Pleteršnikovem slovarju bi „poklon“ res tnog'0 pomeniti tudi „donum“ ; vender menda le v nekem posebnem Pr‘' j meru ko dar nižjega višjemu. Na tem mestu bi torej ne bilo oprav’ čeno. V 3. v. so prevodi edini, le I. ima po starem „živ izvir" na®' „živi vir“. Poslednje je pravo, ker je tudi „fons vivus“ ime Sv. Dnha in tako sestavljena imena imajo pri nas vsaj zdaj pridevnik v doloc obliki, prim. mali traven, veliki traven, velika nedelja" itd. V sta risih časih se je rabila seveda nedoločna oblika, prim. „velika noč> Beograd, Novgorod" itd. ;! Naposled v 4. v. spiritalis unctio“ ne more biti prav kakor ^ IV.: „mazilo sveto naših duš“ ; ime ne more biti tako in „maz> ; je tudi le .unguentum ne unctio". Težko bo najti kaj boljšega I40 j .duhovno pomaziljenje". Druga kitica bi bila torej : „Imč ki tolažnik ti je najvišjega, — Ljubezen, ogenj, živi vir, — Duhovno Čislanim prijatelom in sobratom, ki so se me 7. majnika prijazno SP° .• nili, najpriserčniša hvala in Bog poverni! P- J _ In dar Bog3 pomaziljenje ■ (Dalje prih’)