LETO V. — ŠTEVILKA 2
KRANJ, 28. januarja 1966
S sej samoupravnih organov ____
NOVE OBLIKE NAGRAJEVANJA
Delavski svet tovarne »Sava« je na svoji 10. redni seji, dne 7. januarja 1966 obravnava, nekatere predloge komisije za delitev osebnih dohodkov. Ti predlogi naj bi pripomogli k nadaljnji izpopolnitvi organizacije; osnovno načelo pri vseh predlogih je, da se čim bolj približamo nagrajevanju po dejansko vloženem delu. Večino predlogov, ki jih je komisija za delitev osebnih dohodkov posredovala našemu najvišjemu samoupravnemu organu, je delavski svet v celoti potrdil, dva predloga pa je sprejel z manjšimi dopolnitvami.
ZAKAJ JE BILA UVEDENA STATISTIČNA KONTROLA?
V prejšnji -številki našega glasi- kontrolni list (SKL) opozarja na nološko disciplino, je bilo v
la smo prečitali članek z gornjim odstopanja na delovnem mestu 'naslovom. Pisec članka navaja, samem. Tu j,e sedaj dolžnost de-kaj smo pričakovali od uvajanja lavca, preddelavca in izmenskega statistične kontrole, -koliko smo delovodje, da te nap alke takoj odgovorili, da bomo imeli od tega stoanijo, v kolikor je -seveda v velike koristi, da bomo s tam njihovi moči, to se pravi, če je zmanjšali odstotek škarta in od-, kršena -tehnološka -disciplina. Še-padlka in da bomo nepravilnosti le če to ni mogoče, če do napak v proizvodnji takoj odstranjevali, prihaja zaradi Slabega tahnološke-Vprašuje se, -kakšna je vloga sta- ga predpisa, posežejo vmes stro-tisitičme kontrole, kdo id|ela na kovne službe (-RTS). Napačno tem, da ibi odstotek slabe kvalite- je namreč naše pojmo-te spravili na minimalno možno v a n j| e, id a imi o m -a Vsa k mejo itd.	problem reševati s t r o-
„ ,	.	v. . ,. kovna služba, kajti mnoge
Rad -bi njegove začete misli	ke so paSiedica ^enja tehno-
nekohko dopolnil, oziroma Skušal loSkih red ilSav	tehnološ-
nekatere probleme razčleniti. Naj |ka nedisci lina članov delovne omenim zato samo nekaj osnov- ^ na fcar	služba ne
nih principov -sodobne vloge kon- more neposredno ^1^1. Tu bi trole kvalitete.	gotovo napravili velik korak na-
Klasičem način kontroliranja -prej, če bi -uspeli temeljito pove-ima -to -slabo lastnost, da so nje- eati kakovost z nagrajevanjem.
gova zapažanja prepozna, to se p ra- Naj -navedem s tem v zvezi pri- izginejo tudi ne vemo zakaj vi, ko je proces proizvodnje kon- mer zaprtih zmesi v mesecu no- izginile. ’ Tako stanje pa je v go-čan in ne 'moremo ničesar vec vetmlbnu in decemlbru. Na osnovi —j---------------------*—*s- —
seču decembru zaprtih zmesi samo še 3,7 %.
To je seveda samo primer. In sicer slučajno Iz EE valjarne, takih primerov pa lahko najdemo mnogo v vsem našem podjetju, v vseh delovnih enotah. Tu je možen en sam zaključek: Ne sme in ne more biti nikakršnega dvoma, ali bomo delali po predpisih ali ne. Predpisa se moramo držati in to, če je predpis dober ali ne. Le na ta način namreč vemo, kaj in kako d e 1 a-m o. In če rezultira slaba kakovost, lahko študiramo, analiziramo proces in popravimo predpis. Predpis je potem lahko popraviti, če pa ne delamo po predpisu, potem tudi ne vemo, zakaj je rezul-tirala) slaba kvaliteta, zakaj so nastopile težave in ne moremo ničesar ukreniti. In ko te težave
ukreniti. Proizvodnja
------- — ------------ — --------- spodarski organizaciji najslabše.
s svojim podatkov tekoče kontrole v valjar- Torej moramo nujno spoštovati vedno večjim tempom m vse vec- nfj je -služba kakovosti opozarjala tehnološko disciplino in delati jim številom visoko produktivnih na odis,topanj-a od mešalniih pred- tako kot to določa predpis, strojev velikih odstopanj v kva- pj-sov, kljub temu je bilo v me-liteti tako ne trpi več. Kontrola secu novembru približno 6,1 % za-samo ob koncu posameznih faz p^t,ih zmesi. Služba kakovosti je proizvodnje mi dovolj učinkovita, opozarjala na to tudi na osnovi zato mora najti nove metode, s podatkov kontrolnega laboratori-katerimi nadzira tehnološki pro- ja Zaradi temeljitega ukrepa, ki
je sledil is trakovnemu posvetu, ko so izmenski delovodje v mesecu decembru takordkoč živeli na mešalnikih, da bi zagotovili mešanje po mešalnem -predpisu, torej teh-
ces. To dosežemo -s tekočo kontrolo v samem -toku procesa, postaviti moramo tak mehanizem kontrole, ki avtomatsko javlja odstopanja od zahtevane kvalitete in s tem omogoča njeno takojšnje -izboljšanje.
V ta namen je statistična metoda kontrole kvalitete (SM KK) običajno najbolj ekonamična. To je namreč metoda preglednega prikazovanja kontrolnih podatkov, je diagram-s-ka metoda opazovanja, ki nam služi kot osnova za korigiranje tehnološkega procesa -oziroma njegovega upravljanja. Uporabna je sk-oraj v vsakem tehnološkem procesu, katerega re-
Tradicija podjetja je toliko stara, kolikor ima podjetje podatkov. Brez podatkov si usmerjenega razvoja ne moremo predstavljati. Z izdelavo tehnično4chnološke dokumentacije in z uvedbo statistične metode kontrole kvalitete se tako v proizvodnji uvede red in. se s tem onemogoči pojav ma-
(Nadaljevan j e na 2. strani)
IZVOZNA DEJAVNOST IN NJENA PERSPEKTIVA
Naše podjetje je dobilo registracijo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov v letu 1956. V obdobju 1956 — 1962 izvoz ni imel večjega obsega, ker je bila obde-
veza v letu 1964 830 tisoč dolarjev, izvoz pa smo realizirali v višini 1,182.000 dolarjev, od tega na konvertibilna področja 374.000 dolarjev, ker je bil izvoz na Kubo
lava tržišča z ozirom na začetek priznan kot izvoz na zapadno pod«
precej težka. Večje uspehe, če
zultaiti se dajo oceniti z mqposred- lahko tako rečemo, smo ^dosegli v m-iim merjenjem ali z zbiranjem defektnih proizvodov. Osnova je na vnašanju rezultatov merjenja na statistični kontrolni list (SKL), iki tekoče opozarja na odstopanja na delovnem mestu samem, pozneje pa nam služi za obdelavo oziroma analizo. Najenostavnejša oblika je na primer vnašanje rezultatov merjenja v diagram, kjer so označene kontrolne meje, ki odgovarjajo do-
obdobju 1962 do sedaj. Že v letu 1963 smo imeli poslovne stike z 52 državami, brez vzhodnoevropskih. V teh deželah smo imeli preko 200 korespondeintov in smo poslovanje vodili z vsemi kontinenti, razen Avstralije. V letu 1962 smo dosegli vrednost izvoza v višini 435.000 dolarjev, od tega je bilo težišče dela predvsem na povečanju izvoza na konvertibilna
voljenim odstopanjem, če vnešeni ,področja j-n na piatsmanu do tedaj
-rezultati presežejo kontrolne meje, nastane .potreba akcije v smislu korigiranja -tehnološkega procesa.
Ne bi se spuščal v polemiko ?e izvoz' glede »iskanja prostora pod soncem« za statistično metodo kontrole kvalitete, kajti tak prostor ^“lo iz^ozTti tudi ta metoda v -svetu ima. -Obstaja evropska organizacija SMKK, naj-razvitejšim industrijskim podjetjem v ZDA je ita metoda prinesla velike koristi, ob zadnjem obisku gostov znane firme »Pirelli« pa smo tudi slišali, da si ne morejo zamisliti svoje proizvodnje brez statistične metode kontrole -kvalitete. Nadaljujem naj pri -ukrepanju, kjer -sem obstal, kajti ta problem je v našem podjetju izredno pereč.
Pisec vprašuje, ali je kontrola za -to, da registrira zgolj napake, ali zato, da napake »odstranimo«.
Jasno je, -da je treba -napake odstranjevati. Toda ali naj kootro- ne- Pri lor popravlja in odstranjuje na- zahteva pake, ki jih ni naredil, ali naj popravlja napake tisti, ki jih je storil in ima za to možnost.
Kot sem omenil v enem prejš-nj-ih odstavkov, nas statistični
še nepoznanih tehničnih artiklov, odnosno -na obdelavi tržišč za te artikle in na osvojitvi novih tržišč. V primerjavi z letom 1962 se v letu 1963 na konvertibilna -področja povečal za 100 odstotkov, poleg tega pa nam je mnogo do tedaj še neizvoženih artiklov. V letu 1963 smo imeli izvoza v skupni vrednosti dolarjev 448.000.
V letu 1964 pa smo začeli podrobneje obdelovati posamezna tržišča in dosegli pri tem tudi uspe-ke. Za izvoz' naših artiklov, predvsem tehničnih, je bilo tržišče Za-padne Nemčije najbolj interesantno in smo skušali to tržišče tudi najbolj detajlno obdelati. Predvsem to tržišče zahteva velike količine tehničnih izdelkov, kar je za nas ugodno, na drugi strani pa so cene, ki jih -dosegamo, v -primerjavi z našimi cenami, manj ugod-potniški avtopnevmatiki zapa-dnonemško tržišče plašče brez zračnic takozvane tu-be-lesis, katere pa naše podjetje v preteklem letu še ni osvojilo v svoji proizvodnji. Po zveznem družbenem planu je bila naša ob-
ročje. Vsekakor je bil to uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti.
V letu 1965 je bila obveza do Jugobanke 933.000 dolarjev, od tega na konvertibilna področja 373 tisoč dolarjev in na ‘klirinška področja 560.000 dolarjev. Izvoz smo dosegli v višini 875.848 dolarjev, od tega na konvertibilna 311.431 dolarjev. Iz tega je razvidno, da plana izvoza na konvertibilna področja nismo dosegli. V začetku leta 1965 smo imeli zaključkov za konvertibilna področja za več kot 370.000 -dolarjev in kljub temu izvoz nismo dosegli. Vzrok je vsekakor v tem, ker v začetku leta nismo imeli surovin in nismo izpolnjevali obvez do našega kupca pri termofor j ih ,predvsem pa pri vrelnih kapicah in tesnilih za vku-havanje. Z ozirom na to nam je kupec v mesecu juniju storniral naročilo za vrelne kapice im tesnila, ker je to sezonski artikel. Da nas ne bi dobilo nepripravljene, smo že v mesecu oktobru pričeli izdelovati vrelne kaipce in tesnila, vendar smo pred kratkim zvedeli, da iste sedaj ne odgovarjajo nemškim predpisom. Tudi termofor jev nismo izvozili v taki količini, kot je bilo zaključeno, ker jih, zaradi močne konkurence čeških in italijanskih firm na eni strani, na drugi pa zaradi mile zime v preteklem letu, kupec ni vzel. Tudi če do tega ne bi prišlo, mi naših obvez do kupca ne bi izpolnili v celoti, ker ni bilo toliko termofor jev na razpolago, kot jih je bilo zaključenih, kljub temu, da jih na domačem tržišču skoraj nismo prodajali.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pinvi predlog, ki je bil predložen članom delavskega sveta v razpravo, je bil predlog spremembe režijskih in produktivnih delavcev v primerih preseganja planske vrednosti -točke za 20 ali več odstotkov. V zadnjih mesecih lanskega lata se je namreč -dogajalo, da je bila povprečna vrednost, ki le pripadala produktivnemu delavcu v proizvodih delovnih enotah za vskiladitev osebnih dohodkov degresivne lestvice. Tu gre samo-za eno točko 15-20 odstotkov višja od planirane. Takšen znesek so -dobili proizvodni delavci v celoti obračunan in izplačan. Režijskim, delavcem v proizvodnih delovnih enotah, pomožni dejavnosti in strokovnih službah pa se je vred--dnost točke določalla po degresivni lestvici, ki -služi za uravnavanje posrednostl vpliva vseh režijskih delavcev na proizvodne dosežke. Tako ise je zaradi močnega padanja degresivne krivulje -dogajalo, ida so režijski delavci pri preseganju planske vrednosti točke za 20 in več odstotkov dobivali manj kot polovico presežene vrednosti.
Nova degresivna lestvica, ki jo je delavski svet potrdil, ima manjšo stopnjo -degresije in odpravlja nesorazmerja, ki so se pojavljala.
Urediti nagrajevanje v času poizkusne proizvodnje je bilo v sedanjih pogojih, ko prične obratovati precej -novih kapacitet, nujno -potrebno. Komisija za delitev o-setanih dohodkov je morala že nekajkrat reševati primere poizkusne proizvodnje. Zato je posredovala delavskemu svetu predlog za nagrajevan je v času poizkusne proizvodnje, ki vsebuje -v glavnem dve značilnosti: obdobje poizkusne proizvodnje je razdeljeno v dve fazi. Tej delitvi pa je prilagojen tudi način nagrajevanja:
a)	v prvi fazi, ki traja od pričetka poizkusne proizvodnje do izoblikovanja tehnologije in ugotovitve izdelavnih časov, so delavci, ki delajo v pogojih poizkusne proizvodnje, nagrajevani po povprečni vrednosti točke proizvodnih delavcev tovarne. Maso OD dobimo, če maso točk za efektivne ure množimo s povprečno vrednostjo -točke produktivnih delavcev.
MT . WTh = OD
Masa OD se deli na posamezne delavce odvisno od analitske ocene in časa na delu.
AO . ŠU . VTh = OD
b)	druga -delovna faza -traja od izoblikovanja tehnologije in izdelavnih časov do- ustaljene proizvodnje. V tem -času poteka nagrajevanje na isti način kot v redni -proizvodnja — torej odvisno od količine in kvalitete proizvodnje — -pri tem smatramo osnove za za izračun osebnih dohodkov kot začasne.
Čim se proizvodnja ustali, je potrebno postaviti doko-nčne osnove za izračun osebnih dohodkov. Masa OD se formira tako, da se količina kvalitetnih izdelkov obračuna s cenikom. Cenik -del vsebuje cene za posamezne izdelke. Cena je odvisna od analitske ocene, izdelavoega časa, planske vrednosti točke, ”/o za dopuste in praznike in % za dovoljeni škart in odpadek. Maso OD ugotovimo torej-:
Q . C = MOD
Za izdelke, ki so klasificirani la, se prizna 100% cena, za izdelke, klasificirane pod Ha 50 % cene, vsi ostali izdelki klasificiram nižje od Ha pa -se ne upoštevajo.
Delitev mase OD na posameznike se -deli po osnovah:
—■ analitska ocena delovnega mesta
—	učinek
—	-število ur za delo po učinku
—	število ur za delo po času
OD se izračuna:
(AO . SU' + %) + (AO . ŠU) .
VT" = OD
Talko izračunan OD je odraz dejansko vloženega dela s predpostavko, da so izdel-avni časi in analitska ocena realna.
Tretji predlog s področja delitve osebnih -dohodkov so bile osnove -nagrajevanja v dobi priuče-v-anja. Novost tega načina je v tam — do -sedaj, so nam-reč delavci -ddbivaili v času poučevanja vsa sredstva za osebne dohodke iz skupnih sredstev podjetja — da bodo oselhne dohodke dobivali delavci iz isiredstev delovne enote do tiste višine, ki bo -ustrezala -njihovemu vloženemu delu; razhko do njihovega 100 odstotnega oziroma za novince 80 odstotnega osebnega -dohodka, pa bodo dobili delavci iz -skupnih sredstev podjetja. Pri tem je komisija za delitev osebnega dohodka predlagala, da je 100 odstotni osebni dohodek enak povprečnemu učinku delovne oziroma obračunske enote. Delavski svet pa se je odločil, da se kot 100 odstotni osebni dohodek vzame trimesečni povprečni osebni dohodek -delovnega mesta, na ka-iterem se delavec priučuje. Obenem je v tem predlogu zapopaden tudi način uporabe tistih finančnih sredstev, ki jih ustvarijo vajenci v času učne dobe, hkrati pa je določen, tudi način stimuliranja delavcev, ki odstopajo svoja sredstva za delo vajencem, da se na njih priučujejo.
Nagrajevanje v stiskami obrata II je bilo že predmet razprave delavskega sveta oktobra lani; takraten predlog je bilo potrebno dopolniti in ga vskladiti s, predlogom delovne enote. Tako- vsklajen pired-
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOLGA SO POTA RACIONALIZATORJEV
Ob prebiranju člankov, katere je priobčil v našem časopisu tov. Lojze Zalar — tajnik komisije za racionalizacije pri nas, sem se zamislil, koliko milijard izgubi naša država, če vsepovsod tako počasi rešujejo predloge racionalizator-j'ev. Zaradi tega sem sklenil, da ojnšem primer enega izmed racio-nalizatorjev, ki čaka na rešitev svojega predloga.
Pri brizganju velozračnic se uporablja smukec za notranje kakor tudi zunanje opraševanje, da se zračnice ne sprimejo med seboj. Kot je vsem znano, je smukec lahek in potuje po ozračju in onesnažuje ves oddelek. Da bi to onesnaženje preprečili vsaj 60 odstotno, je prišel racionalizator na zamisel, da bi namesto zunanjega opraševanja vodili zračnice skozi kako emulzijo in s tem bi dosegli
dvojni učinek. Oddelek ne bi bil oprašen in zračnice bi bile dosti preje ohlajene in v krajšem času pripravljene za vuikanizacijo in kot tretji finančni uspeh — prihranili bi približno milijon dinarjev na smukcu v enem letu.
Predlagatelj je o vsem tem dalj časa razmišljal in se odločil, da da svoj predlog komisiji za racionalizacije, ki naj bi predlog proučila in, če je umesten tudi realizirala. To je bilo 29. avgusta 1963. Predlog je komisija, ali bolje rečeno tajnik, sprejel in ga registriral pod zaporedno številko X/100-3. Predlog je komisija obravnavala in ga dala v proučitev službi, iki naj da svoje mnenje. Po dolgem času, ali bolje rečeno po enem letu, je razvojna služba, ki bi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nadalievanje s 1. strani
Ali spoštujemo določila štatuta?
Zakaj je bila uvedena ST
sovnega škarta, če se seveda na podatke reagira.
S piscem uvodoma omenjenega članka se torej popolnoma strinjam in se mu zahvaljujem za ugotovitve, kajti tudi služba kakovosti se neprestano trudi, da bi se ukrepalo na njena poročila. Če pa na podatke o slabi kvaliteti ne nameravamo ukrepati, potem je res najbolje, da statistično metodo kontrole kvalitete ukinemo, isto pa velja potem tudi za vse ostale sodobne metode znanstvene organizacije dela, kot na primer uvajanje priprave dela, planiranje in mnogih drugih, saj,
ako na rezultate modernega obračuna proizvodnje nič ne ukrenemo, tudi ta ne bo rodil prihrankov. To pa ni naš namen.
Kljuib gornjim navedbam pa vendar lahko trdimo, da je naša statistična kontrola, čeprav je še v razvoju, pokazala, da je ekonomsko upravičena in nujna za moderno industrijsko podjetje, ki mora nujno zaradi obsega svoje proizvodnje osvajati tudi zunanja tržišča, kjer pa so kriteriji glede kvalitete še mnogo strožji kot doma.
MARJAN inž. PERPAR
Nove oblike nagraševaraia
log je bil predložen delavskemu svatu, ki iga je na zadnji seji potrdil.
Za nagrajevanje delavcev v večini enot pomožne dejavnosti lahko trdimo, da je bolj ali manj vsklajeno' z načelom nagrajevanja po delu; takšno pa do sedaj ni bilo v delovni enoti energetika. Delavci v tej enoti so bili nagrajevani kot vsi ostali, ki nimajo določenih posebnih meril za ugotavljanje višine osebnih dohodkov, po povprečni vrednosti proizvodnih delavcev, zmanjšani po degresivni lestvici. Po novem predlogu bodo delavci v delovni enoti energetika vezani na uspeh tistih proizvodnih delovnih enot, za katere proizvajajo energijo, poleg tega pa bo postavljena posebna lestvica, ki bo' določala odvisnost osebnega dohodka od porabe premoga ozi-
roma mazuta za določeno mersko enoto proizvedene pare. Ta lestvica bo postavljena, čim bodo izvršene natančne meritve količine porabljenega premoga v delovni enoti energetika.
Poleg teh predlogov je delavski svet potrdil nov interni cenik, izračunan na podlagi veljavnih faktorjev osebnih dohodkov in poleg spremembe 66. člena Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki določa novo višino dnevnic za službena potovanja. Ta višina — 4.500, 3.800 in 2.500 starih dinarjev je določena glede na spremembo zveznih predpisov, objavljenih v uradnem listu SFRJ 52/65, in zaradi precejšnjega povišanja živ-Ijenskih stroškov v drugi polovici lanskega leta.
ANDREJ KOŠIČ
Izvozna delavnost In . . .
Na zapadnonemškem tržišču je močno povpraševanje po raznih ceveh, vendar želijo iste v gladki izvedbi in različnih barvah. Teh cevi pa mi v preteklem letu nismo izdelovali, medtem ko je plasman cevi, ki smo jih in ki jih trenutno še izdelujemo, skoraj nemogoč. Vsekakor upamo, da bo proizvodnja v kratkem osvojila nov način izdelave cevi, kar bo nedvomno vplivalo pozitivno na izvrševanje izvoznih obvez. Kontinuiran izvoz smo imeli le pri veloplaščih z žičnim jedrom in velozračnicah, vendar samo s tem artiklom nismo mogli izvršiti naših obvez.
Vsekakor bomo morali biti, kadar gre za izvoz, bolj elastični v sami proizvodnji, ker je planiranje posameznih artiklov za izvoz
odvisno od trenutnih povpraševanj in stanja na zunanjih tržiščih, kjer se zahtevajo kratki roki, medtem ko je planiranje pri potre-ibah za domače tržišče bistveno drugače, ker se pogodbe sklenejo v začetku leta za celo leto.
Z ozirom na predstoječo rekonstrukcijo pa stoji naše podjetje pred novimi nalogami. V naslednjih letih bo potrebno izvoz občutno povečati, kar pa z ozirom na močno konkurenco na svetovnem tržišču ne bo lahka naloga. Perspektivni plan izvoza postavlja pred nas zahtevo po organiziranem in sistematičnem analiziranju in obdelavi svetovnega trga.
JANEZ PETERNEL
Zdaj ko posamezne službe ali posamezniki intenzivno delajo, da dopolnijo In izpopolnijo naš statut, bi se prav gotovo morali vprašati, ali smo določila statuta spoštovali? Statut podjetja je njegova ustava, je akt, s katerim se uravnavajo družbeno-ekonomski odnosi v podjetju. Določila v statutu so zato, da v skladu z ustavnimi in zakonskimi določbami zagotavljamo izvrševanje samoupravnih pravic in izvrševanje dolžnosti. Skratka je medsebojni dogovor vseh članov delovne skupnosti.
Menim, da gre pri izpopolnjevanju in dopolnjevanju statuta za nekaj bistvenih vprašanj, na katera moramo biti pozorni:
1.	Ali nas pri tem odgovornem delu vodi samo NAMEN, da naš statut prilagodimo oziroma dopolnimo v skladu z novimi zakoni in predpisi, ali nas vodi zavest, da moramo poleg tega statut dopolniti ali posamezne dele spremeniti na osnovi našega dela, na osnovi naših izkušenj.
Če bomo delali po prvem, bomo formalnostim sicer zadostili, naš statut pa bo izboljšan samo za toliko, kolikor je spremenjena splošna zakonodaja. Če pa nas vodi oboje dejstev, bo naš statut prilagojen našim pogojem in našemu delu. Prav gotovo smo v statutu, ki je v veljavi skoraj dve leti, opazili marsikakšno pomanjkljivost, čutili potrebo po spremembi. Pa bomo dali zdaj možnost, da, če že ne vsi, pa kar največ delavcev, to pove in predlaga?
2.	Delavski svet podjetja je naš naj višji samoupravni organ, je zbor voljenih predstavnikov nas vseh. Nekateri menijo, da o sklepih tega organa nimamo več .kaj razpravljati, češ da smo volili v ta organ najboljše sodelavce in da so le-ti morali sprejeti najustreznejši sklep. Trdim, da je to popolnoma napačno, kajti v tem primeru odrekamo samoupravi j al-ske pravice vsem ostalim sodelavcem.
Naloga predstavnikov delovnih enot v delavskem svetu podjetja je predvsem v tem, da na sejah zastopajo interese vseh delavcev. Temu pa dostikrat ni tako. Posamezniki v delavskem svetu podjetja premalokrat izražajo mnenja sodelavcev, to pomeni, da poslanec ni v kontaktu z volivci, vse prevečkrat pa izraža svoje osebno mnenje.
Za to so večkrat objektivni vzroki: člani delavskega sveta podjetja ne dobivajo pravočasno materialov za seje, zaradi dela ne morejo organizirati razgovorov v svoji enoti ipd.
3.	Prav gotovo so od sprejetja statuta do danes bile kršitve do ločil statuta, vendar pa nam ni
znan primer, da bi bil kdo zaradi podobna vprašanja obravnavati in tega disciplinsko obravnavan. veliko pozornosti posvetiti izpo-Družbeno-politične organizacije polnjevanju statuta, so v prvi vrsti dolžne takšna in	JOŽE ŠTULAR
Ali je namen naše poklicne gumarske šole samo praktičen in teoretičen pouk v gumarski stroki ali morda še kaj več — moralno-estetska vzgoja. Posnetek je bil narejen v garderobi učencev poklicne šole v obratu I. Slika nudi zelo žalostno podobo, ki ji pa daje še bolj žalostni
prizvok na tleh ležeči zanemarjen dnevnik dela. Menimo, da vzgajamo človeka, ki bo moral skrbno ravnati z družbenim premoženjem in ga moramo na to tudi navajati in učiti. Mogoče bi inštruktorji v bodoče pazili tudi na to!
Dolga so
morala ta predlog realizirati, le dala svoj odgovor, da bo omenjeni predlog sprovedla v dejanje. Od tega časa je ponovno minilo eno leto, ko so se spomnili, da predlog še ni realiziran in da bo zaradi tega treba celo napraviti pregrado čez ves oddelek, da bi se izognili opraševanju žičnih velo-plaščev, ki so v neposredni bližini brizgalnega stroja. Smukec je namreč otežkočal konfekcijo teh plaščev.
Kot vidimo, se bo le uresničila zamisel o odpravi smukca kot zunanje opraševanje velozračnic. Stroj so si končno ogledali in ugotovili, kje bi bile potrebne spremembe, da bi se predlog dalo realizirati. če bi se služba zavzela za predlog malo resneje, bi lahko že 2 leti koristno uporabljali predlog racionalizatorja.
Kot je že omenil v svojih člankih tov. Zalar, se pri nas zavzemamo za predloge, ki presegajo večmilijonske vsote. In ravno to je zgrešeno. Veliko lažje se bodo našli predlogi, .ki ne dosegajo teh vsot, kot pa ravno obratno. Zamislimo se, da vsak član kolektiva da predlog za kakršno koli izboljšavo ali racionalno izkoriščanje surovin v vrednosti stotisoč dinarjev. V kolektivu nas je 2000 in če to pomnožimo z vrednostjo prihrankov, ugotovimo, da bomo letno prihranili za 200 milijonov dinar-
OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV
pota . . .
jev, kar je več kot porabi vsa tovarna za enomesečno izplačilo osebnih dohodkov, ali pa bi ta denar delili na koncu leta kot trinajsto plačo, katere bi bil vsak vesel. Zato mislim, da je bolje, da iščemo predloge v manjših znes-ikih, katerih je veliko več, kot pa onih drugih.
Upami da mi ne bo avtor anekdote, ki je član našega kolektiva, zameril, če jo napišem. On vprašuje, če kdo ve, .kakšna je definicija dela komisije za racionalizacijo. Odgovor se glasi: »Racionalizacija je enaka polžu, ki se je odpravil na pot okoli sveta in takrat, ko bo potovanje zaključil, bo predlog rešen.« Upam, da avtor ni preveč pretiraval s svojo definicijo. Samo če pogledamo, kako dolgo se rešuje kak predlog, bi se morali zamisliti in ugotoviti, kje so tisti vzroki, da se predlogi ne morejo uresničiti. Zato tudi ni nič čudnega, da smo na zadnjem mestu v evropskem merilu pri registriranju takšnih patentov in izboljšav, ker predlagatelji nimajo interesa tako dolgo čakati na rešitev.
MIHAEL ČUHALEV
P. S. uredništva
Žal, tudi s tem prispevkom še ne vemo zakaj se predlogi racio-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Občni zbor zveze borcev tovarne »Sava« se je vršil 18. decembra lani, povezan pa je bil s proslavo dneva JLA in 20-letmico osvoboditve. Za proslavo so pripravili program učenci poklicne gumarske šole.
V imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je zbor pozdravil tov. Pavel Gantar; v imenu organizacije Zveze borcev tovarne »Iskra« Kranj pa tov. Kramar.
Poročilo o delu ZB je podal tajnik tov. Ivan Omers. Omenil je V. komigres Zveze borcev Jugoslavije, ki je bil med sedanjim in prejšnjim zborom. Ta kongres je v svojih sklepih jasno nakazal bodoče naloge in reševanje problematike borcev in pozval zdravstveno službo in delavce, da v okviru vsakoletnih programov svojega dela zagotovijo organizirano in stalno zdravstveno kontrolo udeležencem NOB.
Nato je omenil gospodarsko reformo ter dejstvo, da bodo morali pri izvajanju dede aktivno sodelovati vsi borci. Posebno tisti, ki so v vojni in po njej pridobili mnogo izkušenj, si morajo prizadevati in doseči, da bodo vsi sodelavci sodelovali pri reševanju nalog, ki jih prinaša gospodarska reforma.
Udeležba članov na proslavah ob 20-detnici osvoboditve naše domovine ni bila zadovoljiva. Udeležili smo se proslave v Ilirski Bistrici, Žirovslkeim vrhu, Ajdovščini, Dachauu in v drugih manjših krajih.
Odbor je imel st ali no skrb za bolnike in tudi naredil več obiskov na domu. V letošnjem letu se je upokojilo 10 članov ZB, za katere je odbor na zadnji seji sklenil, da se jim za prizadevnost v našem podjetju podeli majhna knjižna darila.
Poročilo obratnega zdravnika tov. Jaka Vadnjala je bilo sledeče: Od skupno pregledanih 127 borcev je bilo zdravih 13 odstotkov, težje bolnih pa 6 odstotkov. Od navedenih ima eno bolezen 17 odstotkov 'borcev, dve bolezni 47 odstotkov, tri in več bolezni pa ima 26 odstotkov pregledanih borcev. V največji meri imajo ti bolniki živčne in psihične bolezni, na drugem mestu je -revmatizem, na tretjem obolenje srca, žil in podobno, na četrtem pa obolenje prebavil.
V diskusiji je tov; Ivan Pintar obravnaval V. kongres zveze borcev Jugoslavije in novo gospodarsko reformo. Poudaril je, da so pri tem borci izvršili svoje dolžnosti. Dotaknil -se je tudi vpraša-
nja kvalifikacije delavcev; ne zdi se mu prav, da nekvalificirani delavci, zlasti borci, ne morejo pridobiti kvalifikacije -ali vsaj pol-kval-ifikacije. Saj so to v glavnem delavci, ki isamo -delajo in od družbe ne zahtevajo ničesar.
Tov. Borič je smatral, da bi se vsi člani ZB morali zavedati, da imajo poleg svojih vsakodnevnih obveznosti tudi širše dolžnosti do družbene skupnosti in da bi se morali, v večjem številu udeleževati raznih sestankov, proslav ZB itd.
Tov. Miro Hribljan je poudaril, da so nekateri borci po vojni dobili vsakovrstno pomoč, dobili so delovna mesta, ki jim ustrezajo itd. Mnenja je, da je -tistim borcem, Iki gradijo s težavo stanovanja, treba več pomagati.
V diskusiji je bil tov. Jože M-ra-vinc mnenja, da se danes mora -povsod gledati na šolisko izobrazbo. Vendar pa meni, da delavci, ki so v podjetju 20 ali 30 -let, nimajo pa šdlske izobrazbe, lahko več pripomorejo k uspehu podjetja kot pa novinci, ki pridejo iz šol.
. Tov. Kepic — predsednik občinskega odlbora ZB — je dejal, da je prav, da so se borci povezali
(Nadaljevanje na 4. strani)
19 LET GUMARSKE ŠOLE • 1947-1966
delavnica). Prostor je bil razdeljen na dva dela:	v prvem
je bil prostor za dnevno bivanje in učenje, v drugem pa spalnica. V njej so bile enonadstropne postelje, imenovane pogradi. Vstajanje je bilo ob pol šestih zjutraj, učenci so v iko-loni odšli v tovarno ina zajtrk in delo. Praktično učenje je bilo organizirano ipo oddelkih, in -sicer ta-ko) da se je vsak učenec (vajenec) v treh letih šolanja inaiučil delati na vseh strojih, kar jih je bilo v tovarni (itudi v laboratoriju in mehanični delavnici). Po zahtevnosti in raznolikosti dela v posameznem oddelku je bilo določeno, kolikšen čas za praktično priuče-vanje je potreben v posameznem oddelku, in sicer od enega do treh mesecev. Po tem je vsak opravljal praktični izpit pred inštruktorjem (ki je bil samo eden) in pred mojstrom (vodjo oddelka). Talkšen način praktičnega pouka je bil tedaj potreben, saj so se absolventi razporejali po vsej tovarni, tam, kjer so bile potrebe po strokovnem kadru najbolj pereče.
V prvem prospektu, ki ga je šo-lai zdala 1948. leta med drugim piše:	»Po dovršeni šoili postane
učenec kvalificiran delavec. Vendar je absolventom šole odprta pot za nadaljnje šolanje in izobraževanje na višjih strokovnih in srednjih šolah. Sposobni in talentirani učenci dosežejo lahko takoj po dovršeni šoli in specalizaciji položaj preddelavca ali mojstra, ne da bi jim bilo treba obiskovati zato še kakšne posebne šole. Kameno morejo doseči učenci gumarske šole brez dodatne izobrazbe celo položaj nižjega tehnika. Učencem ki se bodo odlikovali s
Letos bo poteklo 19 let, odkar je bila v »Savi« ustanovljena gumarska industrijska šola.
Delavci v gumarski industriji so si tedaj pridobivaili kvalifikacijo za kvalificiranega delavca z opravljanjem izpitov po 3, 4 ali šestmesečnih tečajih.
»Gumarska industrija je ena od najvažnejših panog. Ne moremo si misliti modernega prometa brez proizvodov naše industrije. Šele z uvedbo pnevmatike (to je avto-plaščev in avtozračnic) je bilo mogoče, da se je razmahnila motorizacija prometa v takem obsegu, kot je sedaj, da ne omenj-a-mo ogromnega pomena za osebni -promet. Tudi za predmete široke potrošnje je industrija naše stroke zelo važna, o 'tem naj pričajo gumijasta obutev tar nešteti izdelki vse do 'najfinejših medicinskih pripomočkov.« (Iz prospekta Gumarska industrij-ska šola).
Zaradi vse večjih zahtev po strokovnem znanju pri našem dtilu in zaradi perspektiv razvoja gumarske industrije so leta 1947 vpisali učence v prvi letnik gumarske industrijiske šole, ki je bila ustanovljena kot sestavni del tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj in je bila registrirana po št. 11.835/14-52. Ustanovitev lastne šole se je v teku devetnajstih let pokazala vsekakor osnovana, saj smo v tem času pridobili nekaj sto kvalificiranih delavcev. V prvi letnik je bilo vpisanih 18 slušateljev, toda že pred zaključkom prvega letnika jih je izstopilo pet, tako da je prvi letnik in prav taka drugi in tretji končalo 13 učencev.
Prvo bivališče, internat, je bilo v hiši pod Jelenovim klancem, v prostoru, ki je meril približno 35
dijo h kulturnemu udejstvovanju.«
Učenci so imeli vso oškrbo v internatu — od svinčnikov, zvezkov, do enotne obleke in čevljev. Vsak učenec je dobil letno eno obleko, čevlje, srajce in ostalo perilo, poleg tega pa jim je šola nudila vse potrebne šolske ptrebščine. Vse to seveda brezplačno.
Poleg tega pa še:	»se učenci
udeležujejo pod vodstvom svojih vzgojiteljev poučnih ekskurzij (izletov v druga industrijska podjetja, v muzeje, umetnostne galerije, obiskujejo poučne filme, gledališče in koncerte). Tudi vse navedeno jim nudi šola brezplačno.
Prvi upravnik industrijiske gumarske šole je bil tov. Matija Golob, vzgojitelj pa tov. Franc Bračič, ki je skupaj z učenci obiskoval vsa predavanja.
Kot povsod, ma vseh šolah je tudi GIŠ doživljala vrsto reorganizacij, pripadala je v pristojnost ustanovitelja, to je tovarne »Sava«, pa okraju in nato občini in spet ustanovitelju in v zadnjem času zavodu gumarskemu izobraževalnemu cenitru. Prav tako se je spreminjal režim in pogoji življenja v internatu. Ko so prvi učenci gumarske industrijske šole (13) zaključili praktični in teoretični poulk in opravili zaključne zpite, so nekateri takoj odšli k vojakom, ostali pa so se zaposlili.
V reviji Tovariš 1. julija 1949 je bila cela stran posvečena tej šoli: »Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju vzgaja svoj kader v lastni triletni industrijski šoli. Učenci bivajo v internatu ob Savskem logu, kjer je tudi šolsko poslopje. Uživajo popolno brezplačno oskrbo. Dopoldne imajo štiri ure praktičnega pouka, popoldne pa prav 'toliko časa teoretičen poulk. šola sprejema učence v starosti od 14. do 17. leta, ki so dovršili popolno ‘sedemletko ali dva razreda gimnazije, v izjemnih primerih tudi učence, ki .so vsaj s prav dobrim uspehom dovršili štiri razrede osnovne šole.«
Torej drugo leto bo preteklo dvajset let od ustanovitve poklicne gumarske šole. Prav bi bilo, da bi ta jubilej primerno proslavili.
Prvotna oblika industrijske šole ni več ustrezala novim pogojem dela in učenja, zato je bila 1960. leta GIŠ ‘reorganizirana — preimenovana je bila v Poklicno gumarsko šolo, učna doba pa je trajala dve leti. Absolventi poklicne šole pa se lahlko naprej izpopolnjujejo, izredno seveda, na naši srednji tehnični šoli in naprej na 1. stopnji fakultete za naravoslovje in itehnologijio. Gotovo ta način izobraževanja daje boljše rezuita-
Takšna je bila naslovna stran prospekta, ki je vabil v Gumarsko industrijsko šolo. Izdelal ga je tov. Matija Golob, upravnik GIŠ. V njem so bili podatki o šoli, načinu šolanja, o življenju in delu vajencev.
te — vendar pa zahteva študij na nični 15 in na 1. stopnja FNT 17. srednji šob in 1. stopnji maksi- V eni prihodnjih številk bomo mailne napore slušateljev.	več pisali o izrednem študiju pri
Na naši 'poklicni šoli imamo nas in o slušateljih, danes 60 učencev, na srednji teh-	JOŽE ŠTULAR
Gornja slika prikazuje vajence prvega in drugega letnika Gumarske industrijske šole 1948. leta. V sredini sedijo; sekretar podjetja tovariš Praček, direktor tov, Mikuž Makso in upravnik šole tov. France Rant.
OBVESTILO
5. februarja ob 15. uri bo v Obratu I (jedilnica) občni zbor gasilcev naše 'tovarne. Za vse gasilce je udeležba obvezna.
Posnetek vajencev GIŠ. Od leve proti desni stojijo: Janez Stopar, Niko Luthar, Franc Dolenc, Matija Golob (upravnik), Ivan Zakovšek, Maks Jereb, Franc Pleško; sedijo: Tone Bračič, Martin Zorko, Jože Kopač, Marjan Beravs, Jože štular, Bruno Kovačič; na tleh sedita Nejko Toplak in Vinko Šeško.
— mo za pridobivanje učencev ▼ v poklicno gumarsko šolo
,	.	.	,	svojim znanjem in marljivostjo,
^v"™.®t'rov l'PozneJe Je 'btla t3™ se bo omogočila praksa in višja slaščičarna, mato akumulatorska strokovna izobrazba v inozemstvu
----------------------------------(SSSR, CSR itd).«
Takšen pa je naš sedanji 0bljut)e so bile torej lepe, zato prospekt, katerega uporablja- )’ ,CrUg'j6.1?1* (sollsko leto
1948/49) pridobili v internat kar 36 učencev, naslednje leto pa le 22.
Ker so bili prostori na Ljubljanski cesti skrajno neprimerni za nadaljnje bivanje učencev, so leta 1948 pričeli graditi v Savskem logu na Stari cesti nov internat, ki je služil svojemu namenu vse do lanskega leta.
Učenci prvega letnika so takrat sami hodili pomagat postavljati barake, zabijati temelje in planirati prostor. Pri tem delu so skoraj vsi napravili približno tisoč prostovoljnih i(iudamiških) ur. Teoretični pouk ni bil vedno na | enem mesltu, saj za to ni bilo proste učilnice in je bil včasih na kranjski gimnaziji, včasih na šoli Simona Jenka ali pa v prostorih vajenske šole v Kranju. Organizacija teoretičnega poulka pač ni bila težka, saj se je vedno našel prostor za trinajst učencev. Predavali so Ikranjiski profesorji ali učitelji, strokovne predmete pa od vsega začetka inž. Fran iPrislan (igumarslko tehnologijo), ing. Helmut Turzanski ('Strojeslovje, gumarske stroje, in strojne elemente) in tov. Korošec (ustavo, raču-novodlstivo in družbene vede).
V prvem prospektu:	»Namen
poučevanja splošnih predmetov je v tem, da se razširi učencem umsko obzorje in da se izpodbu-
»Micka, oglej si no žensko stranišče, tretja vrata ob vhodu, spodaj v pritličju!« Ta telefonski klic je zvenel kot SOS in še posebno zato, ker je prihajal nekaj dni zapovrstjo, me je le prisilil, da sem si vso zadevo ogledala, čeprav to ni moje področje.
Ugotovitev na licu mesta in prizor, ki se mi je nudil, ni bil tako strašen kot je bil telefonski klic. Vendar pa menim, da tudi to, kar je, ne bi smelo biti; vodovodna pipa brez vijaka za odpiranje vode, plošča na tleh kot valovila kritina na strehi, namesto primerne vrvice za poteg vode navadna zamaščena »špaga« in nekaj odpadkov v kotu. Za primerjavo sem si ogledala še druga stranišča — no, približno enako je tudi po drugih straniščih. Iz.glcda, da nekdo, ki mora skrbeti za red in čistočo, ni bil pravilno razporejen kot temu pravijo v zadnjem času pri nas v »Savi.«
»Micka, fižol je pokvarjen in še kuhan ni!« je bil drug telefonski klic v teh dneh. Ustrašila sem se — kaj pa se vendar dogaja. Mar bo kar naprej zvonil telefon — Micka gor, Micka dol! Zdaj s strahom čakam, kdaj mi bo nekdo sporočil, da mu je počila varovalna ploščica pri dvo-valjčniku, kdaj bo v pnevma-
tikami zmanjkalo materiala in tako naprej. Sicer sem vse to pripravljena prevzeti na svoj hrbet vendar zahtevam za to nov naziv: organizator prenašanja čenč in v skladu s tem tudi novo AODM (saj veste, kaj je to, ne!). No, vseeno sem si ogledala tisti fižol, odnosno hotela sem ga pokusiti. Vzela sem vilice in krožnik s spornim predmetom ter se vsedla za mizo. Saj veste, sem radovedne narave, zato sem gledala okrog sebe — medtem pa nosim, nosim — prinesti pa ne morem. Gledam — vilice, ki bi morale imeti štiri roglje — imajo samo dva. Stopim po druge — spet! Po zaupnih virih, ki so blizu DR, sem zvedela, da je takih vilic več. Gotovo so lete vzeli iz rezerv, z ozirom na to, da imajo nekateri naši sodelavci doma že kompleliran jedilni pribor (če se bodo kdaj slučajno poročili). Predlagam, da takim damo posebno priznanje, kajti to je dokaz izredne privrženosti kolektivu, če še na jedilnem priboru hočejo imeti vtisnjeno »Sava«.
No, naprej o fižolu. Ker nisem imela vilic, sem ga »preizkusila« kar s palcem in kazalcem. Prvi mehak, drugi trd, tretji mehak, četrti trd in tako naprej. Povprašala sem, v kuhinji, zakaj to, pa so mi povedali, da so tak fižol pač dobili v najboljši veri, da je dober.
Micka Gumica
Podjetje so zapustili:
Ivan Hafner — starostno upokojen, Eva Grobovšek, Stanislav Rozman, Tatjana Prijatelj in Anton Jereb — sporazumno, Rudolf Sirnik — odšel k vojakom, Mihael Todorov, Alojz Kocjančič — samovoljno prekinili delo, Matilda Milefc — invalidsko upokojena.
ZAPOSLILI SO SE:
V času od 1. decemlbra 1965 do 15. januarja 1966 so se na novo zaposlili:
Marijan Hafner — graver II, Josip Vilčič — transport avtozrač-mic, Anton 'Zorman, Jože Gubane, Franc Janko, Janez Mrak in Ivan Pučko — premazovanje protek-torja, Moroslav Lapuh in Ignac Perhoč — prirezovalci protdktorja, Cilka ŠeSt, Nika Kobal, Marija Bačar — oblaganje klinastih jermen, Marija Leskovec — ročno izsekavanje prešanih izdelkov, Ivan Kukec, Franc Medvešček in Valentin Nemec — opraševale! zmesi m a M-18, Stanislav Rakovec
—	pomožni vulkanizer na BOM prešah, Viktor Ječnik in Momir Perovič — pomožna delavca pri brizganju, Jože Horvat — pomožni delavec pri štirivaljčnem ika-landm, Stane Zupan — vulkanizer na prešah 1000 x 1000, Franc Štefe
—	vulkanizer klinastih jermen, Matevž Jugovič — stiskanje spoja, Milan Vidlemšek — obrezovalec plaščev, Janko Gogala — pomožni ključavničar.
Kal imamo v naši
strokovni kniižnici
Naša strokovna knjižnica je bila ustanovljena leta 1958. Začetno delo pri urejanju je bilo zelo težavno. Knjige so ležale po oddelkih in nihče ni vedel, koliko jih je v tovarni, saj niso bile nikjer vpisane. Delo pri zbiranju knjig in revij je oviral še neprimeren prostor, saj se v prehodni sobici, kjer se je urejala knjižnica, skoraj dihati ni dalo.
V	jeseni, leta 1964, pa je dobila knjižnica nov prostor. V njem je urejena itiudi čitalnica. Žal pa tudi ta prostor ni najbolj primeren, saj moti delo v knjižnici ropot strojev pod njo. Verjetno pa bo tudi -ta nevšečnost polagoma odstranjena.
V	knjižnici imamo sedaj že 1785 strokovnih knjig; strokovnih revij, publikacij in časopisov pa imamo kar 965 letnikov, ki pa niso vsi kompletni, kar je velika škoda, ker nekateri članki izhajajo v nadaljevanjih. Če ima morda kdo $zmed elanov kolektiva kakšno številko strokovne revije v svojem predalu, maj jo, prosim, pošlje v knjižnico. Vse nam bo dobrodošlo.
Za leto 1966 isimo naročili 24 inozemskih publikacij. Domačih revij in časopisov bomo prejemali 47, nekatere celo v več izvodih.
Koliko strokovnih knjig bomo kupili v letu 1966 še ne moremo določiti, ker nas naše založbe o izidih posameznih knjig sproti obveščajo.
O nakupu strokovnih knjig, revij in časopisov odloča posebna komisija.
Za nabavo knjig in revij je tovarna vložila že precejšnja denarna 'sredstva. Žal pa je med nekaterimi člani kolektiva vse premalo zanimanja, da bi se posluževali strokovne literature, čeprav je to za razvoj podjetja nujno.
Želimo, -da bi bilo v letu 1966 več bralcev, kot dosedaj.
Predstavljamo vam nekaj revij, ki prihajajo v našo knj-ižmeo:
Rubber wotrid — ameriška revija, kjer najdemo strokovne članke iz gumarskega področja, novice o uspehih in izdelkih gumarske industrije križem po sve-
tu. Vsaka številka prinaša tudi initervjuje s posameznimi strokovnjaki in vodilnimi osebnostmi v -gumarski industriji in raziskovalni -dejavnosti, podatke o novih strojih in merilnih aparaturah za potrebe gumarstva, statistične podatke za cene, porabo in prodajo gumarskih surovin in izdelkov. V reviji so objavljeni tudi najnovejiši patenti v gumarstvu, kratki izvlečki iz novo izdanih knjig, koledarji raznih sestankov in simpozijev gumarskih strokovnjakov itd.
Rubber Journal — angleška revija, ki s -svojim pisanjem sega v področje raziskav, tehnologije, tehničnih obvestil, drobnih novic in strojne opreme v gumarstvu.
Revne generale du caoutchouc et des plastiques — francoska revija, kjer objavljajo francoski strokovnjaki in proizvajalci članke iz gumarskega področja. V reviji dobimo tudi statistične podatke, drobne novice, podatke iz literature, nove standarde in patente.
Kautschuk und Gummi-Kuns t-stoffe — nemška revija s podobno vsebino kakor Ruber world.
Elektrotehnični vestnik: slovenska revija, ki prinaša članke s področja elektrotehnike, kratke vesti, izvlečke iz vsebine novo izdanih -knjig doma in po svetu, nove standarde, koledar srečanj in konferenc elektrotehnikov, personalne vesti itd.
Varilna tehnika — glasilo društva za varilno tehniko SRS. V reviji najdemo strokovne članke o -varjenju -in tehniki varjenja, vesti in zanimivosti s področja varjenja po svatu, poročila iz mednarodnega inštituta za varjenje, nove -standarde, članlke o vzgoji kadrov itd.
Kaučik i rezina: — Ruska revija s področja -gumarstva, ki ima večji poudarek na strokovnih in znanstvenih člankih. V reviji mi zaslediti toliko malih novic, statističnih podatkov in personalnih vesti. Revija s svojimi članlki včasih poseže -tudi v področje ekonomije, planiranje in organizacije v gumarski industriji.
BOŽA SOTLAR
Konferenca organizacije ZK
Pred nami je konferenca organizacije ZK, ki naj s svojim delom prispeva delež k razreševanju notranjih nalog in analizira dosedanje delovanje članov organizacije ZK ter drugih dogodkov v podjetju. V soboto, 15. januarja 1966 je TK ZK sprejel sklep, da bo redna letna konferenca za naše podjetje 13. februarja 1966.
Težišče razprav pa bo moralo biti na vključevanju našega podjetja v gospodarsko reformo. To ne pomeni nič drugega kot to, kako pristopamo k reševanju ekonomskih vprašanj, med katerimi zavzema materialni položaj člana kolektiva prvo mesto. Ob tem se takoj postavlja vprašanje -delov-vamja samoupravnih organov ter komunistov v teh organih. Večina članov -kolektiva že jasno ve, da -pomeni -samoupravljanje, takšno kot je začrtano, veliko oporo delovnemu človeiku pri njegovem aktivnem vključevanju v vsakodnevnem dogajanju znotraj in izven podjetja. Tu pa moramo takoj povedati, -da gradimo in moramo izgraditi takšne pogoje v podjetju, da bomo kot samoupravi jalci v -središču odločanja. Odgovornost komunistov pri tem pa je nedvoumna. Delo komunistov ise tudi ocenjuje po tem, kakšna stališča zavzemajo, njihovo razpravljanje na samoupravnih organih, aktivna podpora vseh zdravih -predlogov in onemogočanje kakršnih koli postopkov proti članom kolektiva, ki objektivno komentirajo -posamezne pojave. Delo na delovnem mestu in v družbenem dogajanju v podjetju
je naša izkaznica. Izkaznica sama še ne pomeni, da je imenovani res 'komunist.
Takšen odnos komunistov do vseh stvari Jje velika odgovorn-o-st pred na-daljinim razvojem. Zato je potrebno delovati prepričevalno. To so tudi naloge, ki jih je sprejel VIII. kongres ZKJ. Komunisti morajo biti v središču boja za napredek. Poslovno sodelovanje, sodelovanje znotraj komune, izmenjava izkušenj-, -sodelovanje z drugimi družbenimi političnimi organizacijami so pota, da se še bolj usposobimo v prizadevanjih izgradnje višje materialne osnove podjetja kot tudi pogojev za uspešnejše delovanje samoupravnih organov.
Mnogo problemov, ki niso našteti, bo morala konferenca analizirati, obravnavati ter sprejeti ustrezne -sklepe za nadaljnje delo. Pri item bodo nam lahko pomagali tudi ostali člani kolektiva, iki jih pričakujemo na konferenci in bi s svojo razpravo doprinesli svoj delež v prizadevanjih, -da se odkrito pogovorimo in -sprejmemo takšno politiko za prihodnje leto, ki bo odraz potreb v podjetju.
CIRIL HABE
Dolga pota racionalizatoriev
Nadaljevanje z 2. strani	nje, kaj več povedale, kako je s
nalizacij tako počasi rešujejo. ‘enl delom, kakšne težave imajo Uredniški odbor je na svoji zad- Pri preizkušanju predlogov in kanji seji o tem razpravljal in meni, ko organizirati to potrebno in komaj bi nam razvojna služba ali ristno dejavnost v našem podjet-ostali, ki so dobili racionalizacij- ju.
s.ke predloge v strokovno reševa-	Uredništvo
• STRELCI POZOR • STRELCI POZOR •
Obveščamo vse strelce, da se je začel zim-ski trening v streljanju z zračno puško. Talko kot prejšnja leta, bo streljanje v jedilnici obr. I. vsako sredo in -petek od 19. ure dalje.
Tudi letos bo v okviru treninga organizirano takozvano prvenstvo pod naslovom »Liga« itakmovanja. V tem tekmovanju je zastopana vsa Slovenija. Ugodnost tega tekmovanja pa je v tam, da vsaka strelska družina tekmuje doma na svojem strelišču in pošilja rezultate Strelski Zvezi Slovenije. Istočasno ■pa se -bo to tekmovanje, tako kot ostala lota, štelo za prvenstvo »Save«. Po devetih
preizkušnjah se -bo objektivno pokazalo, kdo je prvak -»Save« za leto 1966. Poleg tega je v programu, da bo prvih 10 -strelcev prejelo lepe maigrade.
Pri vsem tem pa ima strelski odbor bojazen, da se bo tekmovanje moralo nekje v sredini prenehati, ker bo zmanjkalo sredstev. Namreč strelska družina »Sava«, ki je bila še pred kratkim ena naj-iboljših -strelskih družin, je začela pešati, saj ni že eno Leto dobila -nobenih finančnih sredstev za svoj obstoj.
Da to je res, se je pokazalo tudi na zadnjem tekmovanju za počastitev dneva JLA, ki je bilo 20. -decembra lani v »Sa-
vi«, kjer so naši strelci nastopili brez treninga in se od osmih ekip uvrstili na -peto mesto.
Ce pogledamo nazaj, so naši strelci prejšnja leta na tem tekmovanju osvojili prvo ali drugo mesto. Vse kaže, da bo streliška družina »Sava« izgubila svoje priborjeno mesto in da bo, če bo še naprej ostala brez sredstev, slabo zastopala svoj kolektiv. Nikakor ni prav, da propada tako uspešna športna panoga zaradi neaktivnosti tistih članov kolektiva, ki so zadolženi, da -skrbijo za nadanji razvoj rekreativnega življenja.
BLAŽSTUDEN
KEGLJAČI V LETU 1966 • KEGLJAČI V LETU 1966
V eni prejšnjih številk časopisa smo že poročali o uspehu kegljačev na vsakoletnem turnirju v Zagrebu, od koder so prinesli vse tri pokale za prva mesta. Kegljači se zahvaljujejo naši sindikalni -podružnici, ki je krila stroške itega tekmovanja.
Danes pa še nekoliko o domačem —■ kranjskem prvenstvu v borbenih igrah, ki je potekalo vse minulo leto. Zaradi zelo izenačenih ekip se je prav doma v Kranju že vsa leta najtežje uveljaviti. Cilj naših kegljačev je bil, da se uvrstijo na eno od vodilnih mest. V -tem so sedaj po nekaj letih tudi uspeli. S tekmovanjem je začelo 13 deset-
člainSkih vrst. Do -konca leta je tekmovanje vzdržalo devet krožkov in se takole uvrstilo: 1. Elektn>Kran.j 3371, 2. Borec 3210, 3. Sava-Kranj 2985, 5. Plamlka^Kranj 2795 itd. Številke pomenijo porušene keglje v devetih nastopih. Zelo borbeno je potekal zaključni novoletni turnir, na katerem je tekmovalo 9 vrst: 1. Elak-itro-Kranj 456, 2. Sava 407, 3. Tekstilindus 402, 4. Borec 348 itd.
V -minulem letu smo začeli tudi z mesečnimi tekmovanji v disciplini 6 ikegljačev po 100 lučajev. Za ta način tekmovanja je bilo med kranjskimi kolektivi več zanimanja in je nekaj krožkov nastopalo kar
z dvema vrstama, tako tudi Sava. Ekipa kakor -posamezniki so dosegli lepe rezultate. Najbolj bojevito je bilo prav zadnje decembrsko srečanje, na katerem je tekmovalo 18 vrst. Z enim samim kegljem manj in z odličnim rezultatom je bila Sava druga.
1. Elektro-Kranj 2482, 2. Sava 2481, 3. Tekstilindus 2477, 4. Borec 2465, 5. Planika 2399 itd. Posamezni naši kegljači so porušili: Ambrožič 477, Ja-‘kupak 459, Potušek 412, Grašič S. 389, Grašič M. 375, Robar 369 kegljev.
Letošnji cilj pa nam bo, da se bomo -konec leta uvrstili v ospredje.
AVGUST POTUŠEK
Občasno prihajajo v naše uredništvo posamezniki, ki pripovedujejo, da našega glasila ne dobivajo na dom, včasih tudi po več mesecev ali celo leto. Zato preberite tole:
® V uredništvu imamo vaše naslove in ijih tudi redno dostavljamo tistim, ki časopis razpošiljajo. Vendar je med vami veliko takih, ki ste se preselili, spremenili naslov. Morda ste to javili kadrovski službi ali referentu za vojaške zadeve, toda mi pa tega ne vemo. Zato vas prosimo, da ob spremembi naslova to sporočite
tudi v uredništvo, da vam bomo časopis pošiljali na pravi naslov.
# Ob pritožbah posameznikov smo tudi ugotovili, da včasih poštarji ne oddajo časopisa, čeprav je naslov točen. To se zgodi, če se na terenu zamenjata raznašalca pošte. Zato nam tudi sporočite, če več kot dvakrat ne boste prejeli našega glasila, prejeti ga morate namreč vsakih štirinajst dni.
• Nekaj naših sodelavcev, ki služijo vojaški rok, tudi ne prejema »Save«. Bodisi zato, ker nam niso poslali svojega naslova, bodisi, da njihove-
ga obvestila nismo prejeli. Nekateri, ki so pri vojakih, dobivajo časopis na dom. Zato prosimo vse svojce ali prijatelje naših sodelavcev, ki služijo vojaški rok, naj nam pišejo in pošljejo njihov naslov. Prav isto velja za naše upokojence ali bolnike, ki so že dalj časa na bolniškem dopustu.
Naš namen je, da bi »Savo« jj — glasilo našega kolektiva — j§ dobivali prav vsi, da vam bi g bila prijatelj in informator. J Za uresničitev tega pa prosi- g mo za pomoč vse sodelavce, g
Uredništvo
Občni zbor ZB
Nadaljevanje z 2. strani
•	z mladino, drugo ipa, da skrbijo in -rešujejo vise dnevne težave, ki nastajajo v zvezi is istamovanj-i, delovnimi mesti in podobno. Zelo dobro je tudi to, da je do podrobnosti precenjeno zdravstveno stanje članov kolektiva oziroma članov zveze borcev. Želel je, da bi novi odbor tudi v bodoče uspešno nadaljeval dosedanje deilo odbora.
Nato je bil izvoljen novi odbor, v katerega so bili izvoljeni tov. Jože Kocijan, Ivan Omers, Francka Drolc, Tone Kavčič, Peter Kne, Ivan Pintar, Pavla Kovač, Marija Ravnik in Alojz Rosič.
•	Za novega predsednika Zveze
borcev so izvolili tov. Jožeta Kocijana.	SILVO VIDIC
Reševalcem križank
Za zadnjo nagradno skandinavsko križanko, ki je bila objavljena v novoletni številki »Save« smo prejeli nekaj manj .kot sto rešitev. Veseli nas, da je odziv velik, saj nam to potrjuje, da je prav, če občasno objavimo tudi kakšno večjo križanko, ki vam med prazniki ali prostimi dnevi krajša čas.
Opozarjamo pa vas, da ni potrebno, da pošiljate križanke v ovojnicah, četudi jo samo spnete skupaj in napišete nanjo naslov, bo zagotovo našla prava vrata.
Pa še to: Rok za oddajo rešenih večjih križank (ki zavzamejo vsaj eno četrtino časopisne strani) ife vedno 15 dni po objavi, manjših
križank in ugank pa 10 dni po objavi. To velja vedno, kadar ob križanki ali uganki ni posebej objavljeno, kateri rak je zadnji za oddajo rešitve. Prav tako pa opozarjamo vse reševalce, da križanko, ki jo oddajo v uredništvo, ni več mogoče popraviti, če so se spomnili morebitne nepravilnosti. Zato priporočamo, naj vsak res dobro pregleda rešitev, predno jo odda, saj je mnogokrat ravno površnost — in ne neznanje — krivo, da izžrebani reševalec ne prejme nagrade. Komisija, ki pregleduje križanke, ugotovi, da napake dostikrat nastanejo tudi pri prepisovanju.
Za novoletno križanko pa so bili izžrebani naslednji reševalci s pravilnimi rešitvami: 1. nagrada 8.000 din — Jože Zupan, 2. nagrada 7.000 din — Jerca Zupan, 3. nagrada 5.000 — Mara Zupan, 4. nagrada 3.000 din — Marija Zupan, 5. nagrada 3.000 din — Ivan Petelinšek, 6. nagrada 3.000 din — Francka Kolman, 7. nagrada 2.000 din Jože Rugale, 8. nagrada 2.000 din — Anica Sajovic, 9. nagrada 2.000 din — Marija Ankon, in 10. nagrada 2.000 din — Mateja Kolman.
Uredništvo