93. šiev. V CELJII, četrtek 5. avgusta 1920. Poštnina plačana v gotovini LETO II. Izhaja tiafc t«r«k, 6«trt«K m ••bftto. - C*M i Za celo feto 80 K, M pol let« 40 kron, za četrt lela 20 K, ta 1 mesec 7 kron. Ntamena ttovllk« •*•*• I kroM. Na pismffi« naročbe bres pošsljatap denarja L• ¦• moromo ozira$. Naročnfkl n*j pošlljajo naročninp po poHni nakaznici. Rektamaetfe •lode lista so postnine proste. Nf> franklranl dopisl se ne sprejema)ö. N« dopise brec podplM se ne ozlra. ffr«MlMv0 in tipravnlttv* M n«h«f« v ZtmttI tjfkarat v Cesiu, t«r««»waj«rjeva «Hoa tt. 1. OgU*l se računajo po porabljcaiai arorioru fct alcer: z* mvdmt oflate poMtUl jmn, u potlana, ai- ¦Mnila oWttrti aVwtfv, mmu«»«* aarti, «ahrAk *1. Kl-ft* o4 1 «4 M MkMMie notice awd tdbsMat 9 K IZDAJJL IM TISKA ZVEZNA TISKARHA V OELJU. OBOE ODflOVORHI UREDNIK VEKOSLAV »PINDLER. Vladna kriza v Beogradu. Vesniču zopet povcrjena sestava vlade. B c o g r a d , -. avg. Proti veecm Je poklical regent k scbi Ljubo Davidoviča. flposvetoval sc jc ž n.iim. pnzneje še * Protieem. Sesravo vlade je nato poverll zopet Vcsniču. Ta je najprcj vprašal de- rnokrate, če stopijo v küiiccntracijo im podlagi Protičevega agrarnega progra- ma. Demokrati so to odklonili in predl.i- gali, nai se agrarno vprasanjc izloči Iz vladnoga program;», ki se naj omeji le nn. volitve. Protič noče biti več minister? B c o g r a d , 3. avg. Odkar. se je Protič potegnil v o/.adje, potekajo poga- .anja ugoduejše. Protič je izjavil, da sma- tra sodelovanie /. demokrati za bres?- uspešno in jc odpotoval sinoči v Krapi- no, kjer ostane ool mescc. V bodočo Ves- ničcvo vlado noče vstopiti. Minister z» konstituanto bi postal hrvaški starčevi- čanee dr. Polio, ki je že prišel v Beo- grad. (Op. in-,: To vest je priobčila Ijub- ljanska ».lugoslavija«.) Sporazum blizu? l)i;u g r a d , 3. avg. Na sestauku dr. Vesniča z Davidovieem sc je dosegel sporazum skoro v vseli točkah, razuii v agrarnem vprašanju. Hr. Vesnie je v teni vprašanju ublažjl prejšnje Protičevu : zahteve. Zahteva, da se begom izplača ' hak, kinetje pa, ki so samolastno zasedl! begovsko zemljo. se naj sniatrajo kot un- jeinniki. 1VANPREKORSEK: K pogSavju o nems fednakopravnosti. Celjski list «Cillier Zeitung«, glasilo celjskih nemških trgovcev in industrijaf- cev, nemških držuvnih nradnikov. oti- vetnikov in zdravnikov se dosledno pri- tožuje nad krivieami, ki se gode pri nas iiemškemii življu ter zahteva za preosta- lo nemško manjšino, ki jc ob prevrain skopnela kakor sneg nasolncu, vso pra- vienost in enakopravnost. Skozi deset- letja snio bili mi Slovenei v boju z Nem- ci, prosili in beracili snio za najprimitlv- nejše drobtinicc"človeških in narodnili pravic. Koliko snio dosegli, ve vsakdo iz- med nas, pretrdo in pregrenko smo «ži- vali to ncmško pravičnost, da bi jo mogll kar čez noč pozabiti. in vendar smo tvo- rili kompakten na-'od od Spilja do Trsia, in le redko posejanc so živele med Jiami nemSke naselbine, ki so itnele «lavno o- poro v irnportiraneni neinsk';! l i.radni- stvu po mestih. Po številu slabe so se le neniske kolonije med nami krepile s pri- tokom inanj zavednega in gospodarsko 'odvisnega obrtniškega in trgovskega narašeaja. ki sc je doscljeval iz sloven- ške kmečke eeline ter se je v mestih u- dinjal od državc imietno vzdrževani vla- dajoei nemški večini. Prilieno taka je bl- la slika celejra ponemčevalnega sistema med nami skozi deset- in desetletja. In tako se je inoralo dosledno izvršiti ono, cesar tndi danes pri najveeji objektlv- npsti in vsej oni mirnosti in pravičnostl, ki je nam lastna, ne smemo in ne more- nio pozabiti, da je tvoril ta priselicni sio- v^enski živelj v takozvanih nemških me- stih sčasoina tričetriinsko, da, eelo Stin- petinsko premoč »nemškega mestnega« 'nrebivalstva. Ko je s. polomom Avstrije padel v dneh prevrata tudi nemški državni, iia- silni sistom med nami tcr smo si v svo- bodni odloeitvi zgradilj temelje svoji na- cijonalni državi. je bilo za vselej tudi ko- nec limetno vzdrževanih ncmških kolo- iiij na Slovenskem. Nad nasiljem je zmn- ga!a pravica, pred i csnico je morala zgi- niti stoletna laž. To je kratka skica zgodovine nem- skih kolod ostal isti V tej zvezi se nam zdi u- mestno, da naše nemške pridigarje pra- vienosti in cnakopravnostj vprašamo, kjc smo mi Slovenei podobno ravnali, dasi bi bilo pri nas marsikaj razumljivo in upravičljivo z ozirom na vso dolgo preteklost našega brezpravja. CloveSkih pravie in svobode se ne krati pri nas ni- konuir, jezikovno in nacijonalno smo prej prepopustljivi, ko da bi kedaj delali komu krivico, za par nemških otrok vr.- držujemo v Celju nemške razrede in nemške učitelje, in to mi Slovenei danes, ko ninia nemski narod za deset-in deset- tisoee naših zasu/.njenih bratov na Ko- roškem in v raznih našili kolonijah nn nemskcm Stajerskem in drugod za na^ ničesar. Kaj ima ^e danes nemški narod /.a nas. to nam zopet kažeta dogodka v Špiljn in Radgoni. Siuovi takega naroda «as Slovencev ne bodo učili pravičnostl in enakopravnost«. Kedar pa bomo govo- rili in razpravljali o nemskcm narodu. bomo inisiili na nemski narod v Avstriji in Ncinčiu, s kojim na vežejo in nas bodo vezali živahni gospodarski in trgovski odnošaii. Maioštevilni po Sloveniji raz- skroplieni nemški kolonisti, ki živc v nn- ših državnih službah ali Pa kot trgovci in obrtniki od uašega naroda, pa so mod nami deležni vseh državljanskih pravic, ako vršc tudi svoje državijanske dolžno- sti. obravnavati pa ž njimi kot x nckini posebnim narodom zgolj iz naslova, da so nekdaj nad iKimi nasilno s pomoejo nniia.ia ffospodiiriü. ni\ vendar ne niore- mo, ker bi to pomeuilo nasilie in greh nad nnrocl'Mn in dr/nvo. | I'M', luro Korent: ! Tešinsko vprašanje. | Praga, 29. ji.il. I Ravnokar je poslaniška konferenca v Spaji razsodjla zadevo, ki jc za Čeho- slovake skoraj enakega pomena kot za Jugoslavijo jadransko vprašanje, razrc- šila je tešinski vozel. Tešinsko ozemlle, ki vsled svoje naravne lege in vsled #o- spodarskih stikov ue pripušča dtlitve, je bilo razdeljeno na dva dela: zapadno po- lovico ima dobiti CehoslovaSka, doeirn pripade vzhodni del z odlomki oravske in spi/kc župe v bivši Ogrski Poljakom. S tern seveda ta spor me'd dvema slovanskima liarodoma še davno ni kon- ean, kajti na obeii straneh so z rešitvljo nezadovoljni in antanta je nudila zopet dokaz, na kako slabih nogah tcmeljilo vse mirovne pogodbe, kajti. kar je bilo pred enim Ictom riribito in sveto, danes ne drži in nc velja vee. Pod thkom novili razmer se porajajo novi dogovori in no- va gesla, ki iniajo istotako kal nevel.itv- nosti, prehodnosti v sebi. kakor vse d: scdajne pogodbe. Jugoslovani smo se jgy odkrito receno — s tern sporom vse \y^$ mnlo pečali. najbrž iz bojazni. da se /.^ inerimo enemu ali dru&unu, ee se posta- vimo na pravično stran. Po mojem mne- nju je to precej komodno stališčc popo!- nonia napaeno. kaiti ako bomo igrali Se nadalje pasivno vlogo, sc lahko zgodi, ota izgubirno simpatije obeli narodoy. pri čem pa seveda ue smemo pozabiti, da imamo odprto celo jadransko in koroško vprašanje in da nas bo zelo bolelo, Ce bomo vkliiib svojim upravičenim tež- njam ostali popolnoma osamljeni na celi zemeljski obli. Da pa celo zadevo pra- vično razsodimo, je predvsem potrebno, da poznamo-zgodovino in celi razv^i u*. šinskega vprašanja. Tešinsko je del bivše avstrijske Sle- ziic, ki meji na Qalicijo in ki je bil že pred 000 leti pričlenjen češkemu kraljestvn. Za vladanja Habsburžanov je bilo zelo pospeševano koloniziranje industrijalno zelo vjsoko sroječe pokrajine iz nemških in poliskih dežel, kajti avstrijska vlacla se je vedno bolj bdla nevarnih uasprorm- kov — Cehov kot pa Poljakov. ki so si- eer vedno gonili vodo na svoj mlivi. prl teni pa so radevolje dajali cesarju, česar st je sploh ždeti mogel. Na ta način so Poliaki dosegli mnogo vcčje pravice, kot pa domorodni Čehi, posebno \' šoli tn cerkvi, kar ie zclo vplivnlo na polonizi- ranje dežcliee. Kako urnetno sc je to po- tujčevanje vršilo, je razvidno iz okolno- sti, da so v krajih, kjer pri ljudskem štet- ju niso našli niti cncga Ceha, pri prihod- njem štetiu črez 10 let bili Čehi y ogrom- ni večini, akoravno se število prebival- stva ni pomnožilo. Antanta je pri prevratu Cehom v splošnem pripoznala zgodovinske nic- je. Ker pa ti niso mogli v kratkem času oborožiti večjcga štcvila vojaštva, ki bi zasedlo nc le ponemeeno ozemljc, ampak tudi Tešinsko, so Poljaki takoj po pre- vratu zasedli skoro celo ozemlje, kar je imelo, kakor se ie pozneje pokazalo, za njc neizmerno vrednost. Antanta, čcrav- no prcpričana o velikih usliigali, ki so Je za njo storili Čehi, je bjla v silni zadregi in mnogo preslaba, da bi ie na inirovnT konferenci cnergično spor razsodila. Bi- la je naklonjena pred vsem Poljakom, od kojih si je obetala, da bodo mogočon jez proti niskim bolisevikom kakor tudi pro- ti Nemčiji in zato jim je hotela ustvariti veliko in mogoeno državo. Poljaki so biTi prepričani, da imajo naravno pravo n» Tesinsko, zato so predlagali plebiscit, kojemu so se Cehoslovaki hote ali neho- ie morali ))odvreei. Olasovanje pa se ie imelo vršiti ne le na eelem TesMnskcin, „Triglav". Iz visokošolskih krogov v Zagrebu smo spre- jeli sledoče pismo: ..Kot gorä velikan, Po kterem jc zvan, Naj krepko stoji Skrbno naj goji, Vzgoji naj še mnogo nam četo. Za narod naš ljubljeni vneto." S temi besedami je Gregorčič jasno povedal, kai je bilo akad. društvo »Tri- glav« in kakšnj so bili njegovi cilji. Vz- gajati za narod može-značaje! In to nn- logo ]c »Trixlav« tudi resil. ker mnogo- brojne so vrste zashižnih mož, ki jih Je to drustvo poslal« med narod. Koliko bortne bilo, koliko ran in ncprilik mn le zadaiala ncmska sraška vlada, ter kol!- ko polen so metali nanj sorojaki, ne bom našteval. Dejstvo je, da je res z uspehom delovalo. kar nam najbolje povc zgodo- vina «Triglava«, izdana povodom 30-let- nice njeg_ovega obstoja. Cc človek glccSa poznejse zapiske, predayanja in prircdit- ve, to samo potriuje trditev uspeha. Dc- lovafo je do tedaj, ko je hladen gernian- ski pis P°^e^ bruhati led in toco na slo- venska društva in ninogim ligasnil hie življenja. Prestal je tudi to najhuišo krizo In se pojavil v'svobodni domovini s sedc- žem v Zagrebu. In dosedaj so res velja- !c besede, ki jih ic občinstvo klicalo »Trl- | glavii«: »Triglav — narod je s tabo za- ! dovolien«! i j »Triglav« v domovini. — Tu še le j i zaene naloga niojega dopisa. »Triglav« j doma, »Triglav« v senci velikana Trigla- j I va. Svobodno je razvil svoj prapor, svo- i i bodno bo deloval za narod. I »Z odprtimj rokami danes vas j Spreiemljc domovina, mati naSa*____ '•¦ tako jc pozdravljal Aškcrc »Triglavanc« | v svoji kesmi, ki jo je zlo/.il ob priliki Iz- j | leta graških Triglavanov v Cclje in So- ! štani dne 5 .junija 1898. Nc moremo pa | tega irditi danes. ker mnogo se jih jc Ze j oglasilo. i/a je »Triglav« v domovini brcz ; j potrebe. j I Gotovo. da nima »Triglav« v domo- | vini obrambnega značaja, kot je bilo to j v Gradcu, kjer so morali braniti Slovene! ! svoje pravice, združeni v svojih akad. ; društvih. Prihranjena nam je tukaj naei- ' jonalna borba. toda nacijonalizma vkljub ternu ne ertamo iz programa. Da smo separatisti, se nam je očitalo. Tern kliCc- mo na glas. da zahteva naša prva pro- •-i'ranina točka jugoslovanski nacijonaH- zem. Jasni'jsih dokazov ni treba! Vik in krjk: zastarelo druStvo, nc najdeta pri nas odmeva! Toda drustvo. ki ima v svojem programu svobodoml- sclnost in naprcdnost. in ki se poslužitfe v izobrazbo svojih elanov prcdavanj, cTe- batnih vcčerov, knjižuice, znanstveniti odsckov, petja Qtc, vendar ne bo sma- tral noben ti^zno misleč elovek za za- starelo. V Gradcu so bile druge ray.mcrc in drustvo je tedai delovalo v drngUi smernicah. Toda naš zdajšnji program odgovarja in mora odgovariati sedanjl dobi.. Najbolj smešna sc mi pa zdi trditev, da ne delamo pozitivno. Vprašamo Te, kje ie pozitivnejše delo, ali pri društvir, ki deluje pred vsem za naprcdek svojili članov in za napredek celega naroda, ail pa pri strankarskem društvu, ki ncguje kot punčico v očesu le svojo stranko? T^a se drustvo nc udinia strankam, je nas" princip. Povdarjamo pa, da je «Triglav« edino napredno-iiopnufieno drustvo v Zagrebu. Za pozitivno delo pa nuvajani par dokazov, kajti le dejstva naj govore! Pravila zahtevaio od vsake- ga »Triglavana«. da je clan Ciril-Meto- dove družbe in da mora biti član »So-. kola«. DoJgo, dolgo ie že bila potreba. usta- noviti v Zagrebu akademsko Ciril-Meto- dovo podružnico. Toda še lc naš prihod io je vzbudil k življenju in lc po naši ini- cijativi. Sramotno je sicer dejstvo; da iz- med 3000 akademikov stcje ta podružm- ea le 130 elanov. In, da polovico tvorijo »Triglavani«, kaže dovolj jasno, kje Je pozitivno delo! Clani »Sokola« smo vsi. Te narodne falange nikdo ne snmtra '/¦?• nazadnjaško. Kakor že po-vedano, stojimo strogn na stališču narodnega ujedinjenja. Ker pa smatraino žide za jugoslov. narodu §ko».!- ljiv clement, zavzemamo strogo antise- mitsko stališče. V teh stavkih smo na kratko zarisaTi naš program. Hočemo in mogoee nam bo tu'cli v tej smcrj deiansko delovati. Kajti z našo knjižnico, ki steje circa 5000 zvez- kov. nam ie mogoče nuditi bratom Sr- bom in Hrvatom priliko, da spaznajo nn- šo kulturo. In če omenim, da jc to pn*n knijžnica v Zagrebu v takem obsegu, im- slim, da ne bo nikdo vee zanikal potreTv,- »Akad. društva Triglav«. Toliko v vednost onim vsem, ki so nas napaeno sodili. Onim, ki nas nočejo razumeti, pa na tfiorebitne napadc ne od- govanimo vee, ker smo prepričani. (Ta nam sploh ne morejo škodovati. St ran 2. > N O V A D 0 B A a ¦. ;-.. /.* teiTiveč tudi v sosedmh komitatih Oravi in Spižn. na Slovaškem, kjer so Poljaki zelo redkd hasellerii. Prepozno pa so Poljaki spoznali, da so se grozno všteli. Pokazalo se je nani- reč, da hočejb glasovati s Cehi nc le NerHci, vkijiib tcmil, thi so Jim Pöljaki ob- Ijubljali zlate gradove, anipak tudi tako- zvani Šlonzaki, odločujoe faktor v v?.- hodnein delii. ki govori rneŠano narečje, ki pa Una samo poljske Sole. Vslfeti svbje nezcirave gospodarske politike — 1 Ce- ška kröiia vclja -i poljskc krone — fn vsled neprestanih bojev z Ukrajinci ln :i.\skmij boljševiki so je pustili celo lastni roiaki na cedilii in so po vcčiui sklenili, öü raje glasujejo za Cchoslovaško. Ko so Poliaki svoje šibke pozicije jzpregk- gjedali in sc prepričali, da jim plebiscil, ki so ga čehom sami nsilili. prinese po- raz. so začeli z vsemi nepostavniml sredstvi terorizirati prebivalstvo, grozill so inn s smrtjo, nedolžne ljudi so pobija- lj in mučili v zaporih, toda vse zaman. Ker na ta način zaželjuiega uspeha niso mogli doseči, so začeli antanto na vsc kripljc obdelovati in jo rotiti, naj jitn po- maga, češ da boljševiške invaziie ne mo- rejo vzdržati., če jini antanta v tešinskem vprašanju ne prihiti na pomoč. Antanta. videč, da jim drugačc ne more pomaga- ti. je Plebiscit preklicala in je hotela iz- ročiti odločitev zadeve arbitraži, to je vladarju te ali. one nevtralne države aii pa posebni komisiji. Naletela je s tem predlogom na hud odpor v celi češki jav- nosti in v parlatnentu, vsled česar jc zn- Čela pri obeh vladah v Pragi in Varšav* posredovati, kar se ii je tudi koneeno po- srečilo. Namesto arbitraže je odločila poslaniŠka lconfereiica sania. Na podlagl te razsodbe dobe Cehoslovaki trieetr? tešinskih premogovnih rndnikov, tako- zvani karvinski rcvir in železnico ,iz Ko- šic v Bohumin. ki pa vsled biižnje meje nc bo imela strategienega pomena, ani- pak samo gospodarski značaj. Poljakom ie bilo prisojeno ostalo ozemlje, med dru- gim tudi mesto Tešin s silno ncmško ko- lonijo, ki je danes vsled te razsodbe skrajno razbnrjena. Ni se upoštevalo vcC zgodovinskih meja, niti okolnosti, da je celo Tešinsko takorekoč en sam rudnik. ki se vije od gališke meje do MoravsT^e Ostrave in da ga že vsled tega svojcgn. značaja ni mogoče dcliti. Uganka pri vsem tern je, čemu so se Cehoslovaki, ki so imeli sijajne pozicije za plebiscit, udali. Narodni demokratje v »Narodnih Listili« liiido napadajo lninT- stra zunanjih zadev, Beneša, ki je svoj Las s Kramaržem zagovarjal celoinost Tešinskega, doeim se vlada nckako nc- smelo zagovarja in izgovarja. Cclo obravnavanje tega tako vaz"- nega vprašanja dela na človeka vtis, da trži antanta s slovanskimi deželaini ka- kor se ji poljubi, da nima enotnega prfn- cipa in da jc pri razsojevanju skrajno kriviena. Resitcy tega gordijskega vozTa ie tudi za nas zadostno podučilo, da an- tanti ni mogoče zaiipati in da le lastna pest in preudarnost še kaj premore. Tiho Čepeti in se udajati v božjo milost in v roke pravice je ravnotako nevarno kot brezuspešno, po današnji morali imajo samo kričači prav. Pozor toraj pri ple- blscitn na Korošketn! Prvi korak za praviino fesönje stanovanjskega vprašanja. Minister za soeijalno politiko gospo'd dr. Kukovcc je pokazal posebno agilnost v rešcvanju stanovanjskega vprašanja; podvzel je uspešne mere, da sc omogo- či kar najhitrejša produkcija novih sta- novanj vseli vrst. Minister za soeijalno politiko ni misljcnja. da se je v tej zade- vi potreba postaviti na stališee izkljiic- ne ureditve razmerja med stanovaniski- mi najemniki in lastniki liis. In vsi korak! v tej smeri, pa naj hi bili momentano sc tako nuini Qri reševanju težkc stanovanj- ske krize, ne pomenjajo niti edine niti najboljše rešitve zadevncga vprašanja. kar je že povedano v motivaciji stano- vanjske nredbe z due 29. maja. Ves cas vojskcjc na eni strani zidanjc his popol- noiini prcnchalo, na drugi strani pa je Kpremljal to dejstvo drugi specificno voj- skini pojav. da je nainreč prebivalstvo vseh mest zelo hitro naraščalo. Kot iia- ravna poslcdica tega stanja pojavlja sc stanovanjska kriza, ki je danes najveeia ¦¦••vjM radi sistematičnega razni- šenja tega mesta za časa vojske. Vslei! tega jc potrebno pri rešitvi stanovaiijske krize pred vsem odstraniti vzroke. vsled katerili je ista nastala. Ozirajoc se na vse to ter upoštevn- joč vse tcžkoče. katere ovirajo produk- cijo stanovani posebno pri dandanašnjevn pomanjkanjii kredka in matcrijala. je mi- nister za soeijalno politiko napravil vsc rnogocc ola'jsavc za zgradbo novih sta- novanj, da bi se kriza eimprcje odstranl- la ter da bi bila državna intcrvenciia v vprašanjih ureditve razmerja med na- jemniki in lastniki popolnoma brezprecT- metna. Uredba z due 29. maja in uredba o pospesevanju produkcije novih stano- vanj z due, 23. julija iirjajo isto tendc-nco; eim večja pomnožitev zdravih in udob- nih stanovanj. Pole«; bencficijn v pokIc- üii 'vsvoboditvc od clavka !majo novc zgradbe tudi privÜegij, da nc morcjo biti niti prcdmct rckviziciie. niti se ne moFc pri njih doloeiti vnaprej na.iemnina. Last- niki takih zgradb imajo ncomejeno pra- vico svobodncga razpolaganja v vsakem oziru in nihee jini ne more kratiti te prn- vice. Na ta naein prcdstavljajo novc M- še gospodarska dobra, katera dajejo vsc pogoje rcntabilitete ter je upanje opravf- Ceno, da se bo kapital bolj plasiral v smeri graditve novih stavb. Bilo je po- vsem nemogoče. naravnost absurdno, prieakovati močnejšcga poleta v pro- dnkciji novih stanovanj, ako bi se ne da- lo nikakih olaJSav in ako bi lastniki novili stanovanj nc imeli svobodncga razpoTn- ganja. Minister za soeijalno politiko Je praviino razmnel ecl ta problem in inn radi tega prebivalstvo mnogo dolguie. ¦ Upajnio, da bo v svojih nadaljnih akcijafi ; na polju reševanja perečega stanovaul- ; skega vprašanja našcl razumevanie In I podporo merodajnili faktorjev, ter da sc bo ua ta način odstranila re-;na uevar- : nost stanovanjskc krize., I Poltiidde *e«ti. ¦ tzpraznenja ob mcjj. — Soboto, oh. I eino v sodnijsk(;rn okfajü Marbrek 'Sino izpraznili .30. juliju, due 3!. jnhja pa obOini Glanz in Schlossberg v arveskcm okraju. Umaknili smo se zaenkrat na Cr- to, določeno v senžermenski pogodbl, dokler obmejna komisija ne določi defi- nitivne meje. Naša sola v Trštu prodaiui. N*a Aquedottu St. 20 je bila naša sola, lasr trgovsko-obrtne zadrugc. Prcd laško za- sedbo je bila tarn naša deška petrazred- nica in dekliška osemrazrednica. Laškc oblasti pa otvoritvc šol niso dovolile. — Lani 4. avg. so laškc tolpc v poslopjn povrh se vse razbjle. Zadruga ie imcia velike izgube in je poslopjc sedaj prodala italijanskim socijalnim demokratom. Isia zadruga je prodala tudi svojo drugo h15o v ulici Cesarc Battisti istim kupcem. — Vesnič in Protič v Beogradu pa sc igra- ta krize! Italijanska nesi-ainnost. Kakor zna- no, bi si Lahi radi prilastili tudi del nage Gorcnjske z Bledom, l'ünliinjem in Jescni- cami. Menda italijanske oblasti /,e vods- jo te kraie na svojih ;:emljevidih in v sc- zuamih, zakaj te dni je dobilo županstvo na Jesenicah po posti iz Italije od voja- škega geografienega zavoda v Horenci okrožnico, v kateri se v laško-suroveni tonu zahtevajo vojaški podatki o prebi- valstvu in o moznostih vojaške nastanit- ve. Nova pogajan.ia slede Jadrana? — Rimska »Gazetta del Popolo« pise. (7a bodo na prihodnjem svnjem sestanku 'Lloyd George. Millerand in Giolitti ra>- jpravljali tudi o jadranskem vpra^anjn sktipno z rcskirn. Madžarski napadi na našc ozemlje se glasorn poročila »Slovenca« javljajo z vcč strani. V noči med 1. in 2. av?:«- stom so Madžari vdrli pri Hodošu in 5e na enem kraju v našc o/.emlje. Naše stra- ?c so iili zavrnile. Razprava protl niorilcein groia TI- sze, in siccr proti tistim. ki so bili za ča- sa umora pri vojakih, se je pričela 2. tm. prcd budimpeštanskini divizijskim sodis"- čem. Zaslišauih bo 200 prič. Razprava bo trajala pet tednov. Madžari vpadli v naše ozemlje. Tz Subotice javljajo, da jc 30. jul. madžar- ska tolpa 14 km severno od Subotice v- padla na našc ozemlje in odpcljala 600 glav goveje živinc na Madžarsko. Uvc- dena ie preiskava. ce so se ropa udeicžile tudi rcdnc madžarske čete. Skode je 4 milijonc kron. Turški prestolonaslednik se odpovc- dal. Po vesteh \z Carigrada se je turški prestolonaslednik Abdul Medjid. ki jc za- pleten v nacijonalisticno gibanje. kot protest proti podpisu mirovne pogodbc odpovcdal pravicam do prcstola. Rusko-poljska pogajanja. h. Moskvc javlja brezžična brzojavka, da so poljski pooblaščenci včcrai 4. tm. namcravali I sprejeti ruskc pogoje za premirjc, nakar se ustavi ruska ofenziva. IZ KDROTANA. Demarkacljska C*rta ostane zaprta! Nemci so se že pripravljali na slavnostnl sprejem Ncmcev z onstran demarkacij- ske črte ob priliki nkinenja iste due 4. t. in. Razočarani so bili, ko se ta dan ni nic spremenilo in sc demarkacijska črta ni odprla. Pač pa se čuje, da naša plebisclt- na komisija hočc nekoliko popustiti zn- htevi entente glede olajšanja osebnega in blagovnega promcta, ki pa ostane tndi v bodoče pod kontrolo naših oblasti. Nemci izzivajo spopade. «JuffoslavT- Ja« prinaša iz Bač vest, da postaiajo Nemci od dnc do dnc ncsramnejši- V nc- deljo zvečer jc prišlo vsled njihovega Iz- zivanja do spopada, v katcrcm sta biTa ranjena 2 nasprotnika in en nasincc. Prc- tep jc bil tudi v l-očah ob Dravi. OciviÄ- no cntcntna komisija vpliva zelo »blago- dejno«, zakaj doslei je bit vsled odlocno- sti naših oblasti mir. Slovene!! Spominjajtc sc Ciril-Mctodove družbe! „Satan v ženski' Due 6. tin. gostuje v Cdiu maribor- sko slovensko gledališčc z dramo »Sa- tan v ženski«. Nastopijo v vlogah mari- borski igralci Bratina, Bukšekova in drt.- gi, ki so baš s to dramo dosegli na mari- borskem odru velikanski usp.eh. Ob priliki predstave na maribor- skem odru je dr. Skapin v »Napreju« na- pisal o drami med drugim sledeče stav- ke : Schönherr je naslikal v tem delu v glavnem boj ženskc. ki je dolgo pogrcSa- šala materinstvo. Ta polna, moena, zdra- va ženska, žcna telesnega slabiča, ki Je dolgo premagovala samega sebe, svojo naravo, ki je bojcvala proti svoji naravi silen boj. je slcdniič, ko so naravnc siTe v nji dozorele, podlegla, pravzaprav zmagala in iz ust so ji privrele besede: »otroka bi rada imela od tebe!« Zdi sc, kakor bi sama ne izrekla tch bescd, am- pak, kakor da bi iste izgovorila v nji de- lujoča, mogočna demonska sila, ki jc biTa rnočnejša od nje. Tu leži mogočen dramatičcn kori- flikt. Žena podlcže naravnemu impcrati- vu. »Zene se pač tako nc zapira v mrt- vašnico!« Značaj te ženskc je skrajno kompH- ciran. Je v nji nekaj demoničnega, nekaj, kar se zdi, da se ne da razrešiti. Uganka se nam zdi ta ženska tako dolgo, da ii nc privre iz ust: »otroka bi rada imela od tebe!« Te ženske niti ne moremo imeti za pohotno. Mož, spolnost sta ji le srciT- stvo do materinstva. do otroka. Ni ji za crotiko, za ljubimkanje, za spolno nasla- do, otroka hočeta njcno telo in duša, otroka hoče njen demon. Zato pa je njc- na oscbnost jačja in simpatičnejša. Kako sc bori: Možkega hočc pritegniti, a ga takoj v isti sapi odbije. Iz samih tez In antitcz so njeni kratki nagovori in odgo- vori. Komplicirana duševna tehnika. Y\ zahteva dovršenc igre. Temcljni značaj dramc jc boj voli. Žato mora imeti drama aktivne oscbno- sti in ne ljudi. ki zgolj trpe. Ni kma!u dra- me, kjer bi bil ta boj volj z naravnimi sl- lami, ki determinirajo usodo človeka, iačje izražcn. Vse tri osebnosti so, kar se tiče njih volj. jake, izrazite osebnosti. Velja to tudi o telesnem slabicu. Tmll njegova volja, doseči cilj: imeti tarn doll v trgu lepo hišo in biti zato zavidan od bratov in sester in tržanov, imeti polcff tega sc najlcpšo žcno, je krei)ka. jaKa. In volja orožnika, izpolnjevati vestno svoje dolžnosti kot orožnik in nositi nc- omadeževano svojo stanovsko cast, Je tudi močna. Šc močnejše so pa one silc, ki so ga prikovale na žensko. IPrcmagan od njih zabode v ckstazi z žensko njenc- ga moža. To jc njegova tragika in tragl- ka vseh. MARfBOnSKE NOVICE. Okrajni glavar dr. Lajjnšič in nem- skut'arji. Vediio bolj se množc prltrtžbe, da maribor, okr. glavar dr. Lajnšič zTa- sti zadnji čas pfav iiiČ rie siori proti ra- stoej oholosti in izzivaiiju nemskiitaricv in ncmijkili nacijonalistov. Zlasti manjka vsaka koiltrolä pri pripotovalnih dovo- ljenjili. tako da se ncmoteno vračaio »Volkswehrbvet« in naseljujejo iiajhiijSi Vsenemci. »Nova Doba« je pribila že par drasticnih slučajev zlasti iz Slov. Bistri- cc. Pribijamo brez komentaria novo nc- sramnost: »Nova Hoba« je že ponovno poročala, da ima nemskutar Juhart v Slov. Bistrici na svoji novi nisi ob dr- žavni cesti kip cesarja .ložcfa, kot ga Je nosil na celu tudi list «Stajerc«. Par dni pred regentovim prihodom jc posl. Vo- glar dr. Lajnšiča osebno onozoril. da da to izzivanjc že zaradi regenta odstraniti — in tu se je dr. LajnSič samozavestn»» odrezal, da je že vse ukrenil in je kip *e tudi — odstranjen. Dcjansko pa se ce- sar Jožef še danes blesti na Juhartovi Ill- s'i ob državni cesti in si ga je torcj lahko regent dobro oglcdal. — Iz Slov. Bistrl- ce nam tudi poročajo, da je glavar dr. Lajnšič morda zato tako mil proti nem- škutarjem, ker se niso dalcc za riami ča- si, ko dr. Lajnšič v Slov. Bistrici sploU ni znal slovcnski, saj je med vojno celo v slovenski gostilni Krulc, kamor je vsak mescc prihajal — lc nemški govoril. In vodja slovenjebistriske aprovizacije, Sloveuec Zorman. Id jo bil dr. LajnšiCu podrejen. do prevrata baje sploh ni vc- dcl, da jc dr. Lajnsic Slovcnec — nam- rec tak, ki tudi govori slovenski. — To je bilo treba končno javno pribiti, ker «Straža« tako snniljivo siavi dr. LajnSi- ča radi »narodnih zaslug«. Ravno tako se čuditno, kako sumliivo se množe imc- novanja dr. Lainsic'a častnim člauom v občinah istočasno z generaloni MaT- stroni. Kdo to organizira?! Javen shod sklicuje društvo javnili namcščencev na 6. tm. ob pol 7. uri zvc- ccr v porotno dvorano okrožnega sodiS- ča. Na dnevnem redu je poleg stanovskJTi vprašanj. draginjskih doklad. sluzbene Äragmatike in driigega tudi protest prot! PDviSanju cene prcmoffu in na žcleznlcl ter tikinenju pasivnc volilnc pravice ;r- radništva. Dnevni red svedoči, da vlada med dtisevnimi delavci tudi v času po- čitnic veliko zaniinanje za javna vpraSa- nja. Naša naprcdnn invnost naj to upo- števa. Občinske volitve /a slovenjcbistriski okraj so glasom poročila mariborskega okrajuega glavarstva razpisanc na 15. okt. Ker Sc nimamo o tern doslej nikakih javnih razglasov, gre za nov klerikalni manever: y tcm okraju sc je nevarno razvila SKS. ki pa scdaj ne prireja sho- dov, ker jih jc okr. glavarstvo radi koz prepovedalo, potem ko so doživeli vSl. 'Bistrici klcrikalci svoj polom krščanskc- ga tabora. Sedaj pa Iioecjo klerikalci oci- vidno izvesti obč. volitve v tem okraju se v dobi koz in prcpovedi shodov, ker imajo oni sami itak vsako nedclio svo?e shode na prižnicah. Upamo. da delajo ra- Cmui brez krčmarja. t. i. brez zavcdnih kmetov. »Turuerverband'< je poslal Orlom v Maribor »herzliche Brudergrüsse¦•<. Kdor nc verjamc, ta lahko to eita Crno na bc- lem v »Straži« z due 31. jul. In ista »Straža« sc razburja. ker smo nazvall orlovski tabor zbor erne intcrnacijonale, ki hoee zasužnjiti iugoslovanski narod? Nemški govori na — slovanskem ta- boru. Pri zborovanjji katoliško-narodnc- ga dijaštva je pozdravil predscdnik In dičui Orel dr. Marakovič tudi navzoče—. nemške Hochschülerje in sicer v — nerji- škem jezlku. To se je zdelo celo ncmškirrr gostom slovcnskih Orlov prcneumno In je zato niihov zastopnik odzdravü v ln- vnsčrni. Navzoči klerikalni akademikt sc te zafrkaciie niti niso sramovali. Mi pa smo se v začetku celo čudili, kako sc jc mogla ta mladina tako zelo ponizatl. da jo je v Mariborn prvi pozdravil in Je celebriral mašo nemskutar Napotnik MI- ha. Domovina — lahko si ponosna na ta najnoyejsi cvet naroda! (Po »Straži«-) V preiskavi radi Koljuiije oziroma tatvine v mestni klavnici v Skodo mest- ni občini sta, kakor poroča »Jiiffoslavl- ja«, ravnatelj AT. Kern in poslovodja r. Wcndncr, oba zagrizena ncmška naciio- nalca. Vkljub temu pa nista suspendirn- na, kakor to tirja mestni sluzbetii red. — Gerentu je bil orlovski tabor vcč ko pa yiteresi mestnc občine. S;ev 9J »NOVA DOB A. Stran 3. Celjske novice. Nezaslisano kršenie mestne avtono- niije celjske. Kakor smu poročali, fe mestni sosvct eeljski sklenil, in je dezel- iiii väada liKli potrdilii, da se razun neka- terih avtonomnih poslov izroči okrajne- mu glüvarstvu tudi bogoeastje. O šolstvn sarnc-obsebj iimcvno niti oddaleč ni biio jiovr.ii. ker je jasno. da mestna občina, ki iiosi za inestno solstvo tako ogromnc žrtve. no bo dala iz rok tega važnega tic- la mestne uprave. Sedaj pa jc priScl ocl- lok -eželne viade, s katerim sc ukinja deJovanje mestnega solskega svcta. To jo tij'Kr. drzen atcntat na avtonomijo mc- stnc občiiic celjske, da «a mora vse prc- bivalstvo z največ|im ogorčenjem zavr- niti. Protestiramo javno v imenu prebi- valsiva proti tcmu nečuveneinu klerikai- nen;:. nasilju, probivalstvo bo pa dobilo prilikc, da svoi protest tudi javno izrece. Ce n?s:li dr. VerstovSek. da sc bo /. naml igriV. se prokkto irioti. Popis prebivdlstva v Celju se je Iz- vršiJ rniiiuli mesec. Objavliamo dancs samo rezultat in boino o njem še svoje- oa.sro z ozirom ua nckdajna Jjudska stetja v Celju imoli priliko razpravljatf. L. 1910 je bilo v Celju naštctih 6919 osej) (z vojaštvom in jolniki vred!), od te» 2043 SJovcncev in 4807 Ncmcev. Tokrat pa >: na podlagi pol, ki so jili brcz vsn- kc.eri vplivanja sestavili dnižinski precJ- stojn-iki, ugotovijene sledcčc Stevilkc: vsega prcbivalstva (brez vojaštva in jet- nikov) jo 6286. od tch 2779 nioških in 3507 ženskili. Slovencev Je 4835, Nem- cev L279. 172 oseb, ki še danes ne veclo, katert narodnosti so. se jc vpisalo zn ».lugoslovane«. 15 je vpisalo v rubriki »narorinost«: international. Katolikov Je 6049, evangelikov 199, židov 21, prava- slavnih 15. To ie prvo nepotvorjjeno ljucf- sko »tct.ie v Celju in kaže, na kako sle- parskf načiii so pri prcjšnjili štetjih iz- kr,n«truirali ncinško vcčino prebivalstva. Se.ia mestnega solskega svcta dne -'. ;:v _<. tl. jc obravnavala tekoče zadevc in nckatera perzonalna vprašanja. Tako se >c stavil predlog gledc defin. names"- een.io nčiteljiee ženskih ročnih del na de- klisf:i meščanski šoli. Telovadtiica tin mcs'lniiski soli se da telovadnima uru- stvo;ti;i »Svobodi« in »Orlu« pod gotpvi- mi r-ogoji zopet na razpolago. Koncem sere nreeita predscdnik odlok dež. vlacTe za Sk-venijo z due 21. julija tl.. s katerlin sc eels, osnovna in mescanski soli pod- reiajo okr. glavarstvu. Vsled tega pre- neha iunkcija mestnega solskega sveta. 0. dr. Kalan protestira v imenu JDS pro- ti "•: rm nezakonitemn kršenju mestne nvto-.omijc. FO-letnico mature, katero obhajajo šc živi abiturijentje eeljske gimnazije lz I.IS?«/ dne 5.tm., učakali so razun žc ime- novanih petih gospodov šc sodni natf- svetnik Klobuear v Središču, okrajni gliäv.i:- v pok. Gustav del Cott v Ljublja- ni, baron Gustav Wittcnbach v Kapli pri Vran.ske.rn in inšpektor južne žclcznlcc v poKOju Matija Monetti na Dunaju. —• Vseh osmošolcev je bilo lcta 1870 v Cc- iju Iriindvajset. Naslov jubilanta gospo- da dr. Voušeka popravljnrno, da je dvor- ni svetnik, jubilanta gospoda Kitaka pa, da jo misijonar. ne župnik priSv. Jožeru nad Celjem. Tombola srednješolskega dijaštva v Celju. Opozarjamo slavno občinstvo na tombolo, katero prjredi celjsko napredno dijaStvo v korist kongresa S. J. S. 0. 5. avgnsta ob 4. uri pop. na vrtii hoteTa Union. Svira znano dijaško tambtiraško drustvo iz Varaždina. — Event, dobitki se ua"i oddajo do sobote pri gosp. Eli dr. Kalanovi. ZaČetek na tukajšnji obrtui nadalje- vaJnS soli ne bo še. lc po prazniku Vseh" svetnikov, kakor se jc v zadnji številki poniotoma poročalo, marveč žc edcn mesec poprej t. j. 1. oktobra letošnje Je- »cni. »iiede naknadnega vpisovanja novih !™ Vxjcncev in VslJenk se bo v tern f conV ? PrvaYočasno (v srcdinl mese- caseptcmbra) POročalo. _ Vodstvo ^olc. n i Zaf mauV? prlRIa«Ine dolžnosff. Pohcijsk, ocldelck v; Ceiju „am poroea: Pri revizni stanh hišnih pol \n primerja- nju / novimi se je ugotovilo, da so neka- tere družine dolžnost Priglaševanja oseb, koje so tekom časa pripotovale In se naselile pri istih, popolnoma opustiTe, tako da osebe, ki so v novih hišnih pol Iah navedene, niso bile dosedaj, kakor je predpisano, sploh še prijavljene. Proti tem osebam se opusti za sedaj kazensko postopanjc; pripomnimo pa, da se bode odsedaj naprej proti vsakemu družinskc- mii predstojniku strogo kazensko posto- palo, ki bj zanemarjal zglasilno dolžnost, koja se ima tekom 24 ur po dopotovanju v poštev prihajajoče osebc izvršiti. PredrzHi začenjjajo biti nekaterl liemški fantalini našega mcsta. Kjcr le morejo, delajo neprilike našim ljudem, jih ovajajo pri sodiščih in jini delajo nc- potrebna pota in sitnosti. Opozarjamo razHčne mladiee Lindauerjeve, de Tomo- ve sorte in druge, naj se ne igrajo z im- šo potrpežljivostjo. Galerije Habsburžanov hranijo po Celju in gotovo tudi drugod nckatert na- Si ljubi sodržavljani. Piscu tega je zna- nih par slučajev, da imajo ljudje vclikart- ske slike, ki izzivajoče gledajo na ulico v lepi svet. .le celo slueaj. da ima neka rodbina eno sobo sanio za te drazestnc antikvitete. Kaj pa če bi brezstanovanj- ska komisija kedaj na lieu mesta revidi- rala stanovanja in take ijudi s Habsbi^- žani vred pognala?! Stanovanj ni v Celiu in okolici, tujci Jih pa le dobijo. Cc tako-lc malo posedls v parku. lahko čuicš okoli sebe italijan- sko govorico. So to tujci s pristnim Tr- žaškim in polezanskim dialektom, ki nc govore niti besede slovenski. So očivicT- no tujci. Oostoljubje sem, gostoljubje tja, •a tujci-letoviščniki bi bilj J.obrodošli, Ce bj začeli prihajati takrat, ko bodo že vst domacini in oni, ki so tu potrebni, pod streho. Obrtnlški sestanek nocoj 5. tm. zvc- čer v Narodnem domu (v gostiln. prosto- rih). Predava urednik Spindler o teoriji ruskega boljševizma. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Scja gospodarskega sveta se vrši v soboto, dne 7. avgusta zvečer ob 6. uri pri tajniku Občcsloven- skega obrtnega clruštva v Celiu (pisarna dr. Kukovca). Osebna vest. V Celju se je pojavil znani Ravbar-Balogh. Ne vemo §e, če so ga prignali spomini slavnih jnnaških del ali lačen želodec. Diiaški kuliinji v Celju so darovali: Učiteljsko društvo za eeljski okraj mc- sto venca na grob pokojnemu g. Ozb. Pustišeku, šolskemu vodji na Svetini 100 K; pisarna g. I. Erhactiča, odvctnika v Celiu 40 K; Posojilnica v Rog. Slatim 70 K; Posojilnica v Gor. Radgoni 200 K; g. Heberle, hotel Balkan 1700 K in gosp. Kovačič, kavarna Preseren 200 K, oba od mestnega magistrata dolooenj zncsok za podeljeno licenco. Tabla s tržnimi cenami. Od magi- strata smo dobili pojasnilo. da se tabla s tržnimi cenami sc.no bo — kakor smo poročali — poskusoma odstranila. ^>Stra- šilo« na trgu torej ostane — v jezo nasiti kmetov-producentov in brez koristi nam konzumentom. Zakaj glavna stvar je: bT- rokratsko pikolovstvo in nc gospodarski interesi |)robivalstva. Pripomnimo še, c!a je komisija za določanje cen že storila sklep, da se tabla odstrani. toda sklepl komisü .so očividno samo za — proto- kolo. Cenjeno policijo si dovolimo še en- krat vprašati: Kdo jc dovolil zobozdrav- niku dr. Sadniku izjcmo od predpisa. da sc pri kopanju v Savinji v mestnem ko- pališču ne sine jcniati s seboj psov?! »Bana Jellačiča« v drugi, sicer mani- ši izdaji jc izobesil zopet v. Bacho raz svojo oštarijo v Prešernovi ulici. Oblast mn je svoj čas zaukazala odstraniti Jellačiča z dvema 1, in je to za easa regentovega prihoda tudi storil. sedaj ic pa dal napraviti novo tablo in JelaciÜa je zopet spremenil v Jellačiča. Ce g. v. Bacho misli, da sme oblasti za norca imeti in nas izzivati, se moti! Sokolsfva* Odborova seja celjskega Sokola sc vrši v četrtek 5. avg. ob 9. uri zvečer v drustveni pisarni. Bratje odborniki in sc- stre odbornice se vabijo, da se je zanes- ljivo udcležc. Poscbna vabila se ne bodo razposlala. Sok. nastop v Rog. Slatini. V ne- deljo, dne 15. tm. se vrši v Rogaški Sla- tini vzonsn nastop izbranih'tclovadccv Sokolskega Saveza. Cisti dobiček prire- ditve bo služil fondu za vzdržavanje ce- nejšega sokolskega strokovnega glasila. Nastop bo nudil nekaj izvanreduega, vsled tega že danes opozarjamo vse na- rodno-čuteče občinstvo, da se udclezi te javnc tclovadbe. Vsa bratska ^iipna društva pozivija- mo, da sc takoj prijaviio za zlet Marl- borske Sokolske /upc v Ciuštanj, ki se vrši v nodcljo, dne 8. avg. tl. Odpcljcmo se v soboto zvečer z vlakom, ki dospo v Maribor zvcčer ob |)ol 11. uri. Tu so nam brezplačna prenočišča na razpolago. - Odhod iz Maribora v Guštanj ie zjutraj ob 5. uri. Z legitiinacijo, katere razpos*- Ijcmo danes društvom, imate pravico (!o polovične vožne cene. Nadaljna navodl- la siede! r- Predsedstvo C. S. 1. Celjski Sokol se udeleži korporatlv- no zleta M. S. Ž. v (Juštanj v nedeljo. dne 8. tm. Vse sestre in bratje, ki se na- meravate udelcžjti zleta, se uaj takoj prijavijo bratn tajniku. Vse drugo posn.*- metc iz razglasa predsedstva C. S. 1. — Odslej naprej se vrše vsak četrtek re- dovne vaje. Začetek točno ob pol 3. uri zvečer v drustveni telovadnici. Obvezne so za vse one brate, ki sc udeležujejo zletov v kroju. — Odbor. 8. avgusta v Ouštaiij na Koroško! — Bratska društva v Sloveniii! Vcdno čita- mo po časopisih, kako sc doma zabava- tc. ter iprircjate razlieue prireditve. — Spomnite se dnc S. avg. ob priliki zleta M. S. 2. tudi na uas, ter nas počastite * svojim obiskom, katcri bode mnogo veC J^oristil narodu, kakor vse domaee prire- ditve. Spomnite se našega Sokola, ki tvori branik na naši severni meji! Po- mislitc, da stoji Koroška tik pred plebis- citom, ter da je ravuo s^daj nad vse po- trebno, da se obračamo na njo in tarn cTc- lujcmo z vso zavednostjo in danimi moc"- mi. Naj se vam ne zdi pot predolga, vlak Dredrag! Poglejte na koristi, ki jih doprT- tiescte narodu s tem vasün posetom. — Društveni odbori, bodrite vaše članc 1v temii, da sc jih čim več udeleži to slav- nosti! Rcvncišim pomagajlc z drustvenl- mi sredstvi, da jim bo dana možnost ir- deležbe! To je pač zadnja prireditev pre'fl glasovanjem, ki mora žeti najobilnejSc sadove! Za ves vaš trud vam bo Koro- ška po končanih borbah za pripadnost zelo hvaležna in poplačala vam bode 3 svojim bogastvom vsa vaša dobra dela, ki so in bodo pripoinogla h konečni pra- vilni urcditvi naSih meja. DruStva. S. av- gusta korporativno v Ouštanj! Telovadno društvo »SoUol« Tehar- je je na svojem ustanovnem obenem zboru dne 31. julija izvolilo slcdeče člane v odbor: Starosta Ivan Bucej, podstaro- sta Ivo GoriSek, tajnik Branko Pečov- nik, načelnik Rafko Rednak, blagajničat-- ka Albina Žohar, preglcdnik rač. .Io§Tco Cajhen in Anica Cajhen. Odborniki: TTa- ker Ivo, Ropan Mija, Anton ReberSak, orodjar Zvonko Štiglic. Po končanih vo- litvah ie brat Gosak, nadučiteij na Te- harjih, v vzbujcvalnih besedah orisal pomen Sokolstva. Obenem se jc obhaja!a odhodnica bivšega staroste, brata Stcfa- na Bucona Odbor sc mn zahvalji.'ic ?-« njegovo požrtvovalno delovanjo. iz jupsliro. öem. $w\i NUJNA IN VAŽNA SE.IA ODBORA KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS ZA CELJE v petek 6. tin. ob 6. uri v uredniskih pro- storih »Nove Dobo«. nros!mo vse cenj. odbornike in odbornice, da se scje sigur- tio udeleže. Na dnevnem redu ie vpraša- iiie mestnega solskega sveta. Zaupni sestanek JDS v Vuzcnici se je vr§il minnio nedeljo 1. tm. O politič- nem položaju in o bližnjih nalogah stran- ke je poročal urednik Spindlcr. Skienilo se je, poglobiti v okraju kuTturno in go- )5podarsko delo. Na sestanku se jc tudi obširno razpravljalo o korakih, ki jih bo treba storiti pri končni določitvi mej, zlasti pri Soboti, katero občino in še so- scdne Mlake smo morali na ukaz entent- ne komisijc te dni izprazniti. Izvolil se Ie poseben odsek, ki ima nalogo, iti na$e- mu zastopniku v obmejni komisiji s svo- jim poznajem razmor in praktičuimi na- svoti na roko. Sv. Lovrenc pri Prožinu. (Jugoslo- venstvo in človekoljubnost »Orlov«.) — Dne 8. avgnsta priredimo pri nas igro in veselico v prid »Jugoslovanski Matici«. Igro vodim jaz in moj tovariš nčitelj v St. Lovrencu. Kot učitelja sva organizi- rana v svoji stanovski organizaciji, ki je nad strankami. Vsled tega tudi nisva nl- kaka strankarska fanatika, kakor si to misli (po sebi) tukaj bivajoči načelnik te- harskega »Orla«. Ker pa nisva pri njiho- vi organizaciji, so se otvorilc zatvornlec njegove sovražnosti na naju in pričcl Je ruvati proti priredjtvi. Dasi ve, da jc ČI- sti dobiček namenjen »J. M.«. vejidar sc jc drznil na zloben način škodovati iiaSI prireditvi in jo skuša preprečiti z nainiz- fiotnejšimi sredstvi. Posestnico kozolca, pod katerim sc bo igra vršila, prigovar- ja, naj nam odpovc prostor — ker nisva »njihova«. Trdi, da »J. M«. ne potrebu- je ničesar, kcr je že dovolj bogata — da bo pregovoril igralec in agitiral pri IJu- deh, da se ne bodo iideležili igre — kcr nismo namenili čistega dobička orlovskl zastavi na Tehariih. Dalje jo slepi, da bo- do velikanski stroSki, ki jih to morala sar- ma plačati itd. Podlost in zaslepljcnost sega tako daleč, da je prepovedal (!) na- jinim učencem sodelovati pri mladinski igri. »ker to nima smisla«. Tako rujejo tl ljudje proti svetotnu namenu, zgolj vslcä tega. kcr nisva njihova pristaša in ker nc grc dobiček v njihov žcp. — Javnost naj razsodi, kdo bolj potrcbujc, ali »Ju- goslovanska Matica« ali orlovska zasta- va na Teharjih! Doticnika pa. ki jc to za- krivil, prosimo. naj pokaže vsaj malo krščanske usmiljenosti in odloži sovra- «5tvo — če proti uama ne, vsaj proti na- menu prireditve! Toda bojim sc, da Jc usmiljcnje pri tch ljudch postal že antl- kvaričcn pojem. ki se ga lahko najde sa- mo še v leksikonu. — T. S. — I. V. V Kostrivnici jc 2. tm. umrl župnik Luskar. Konjice. Lekarnar g. Vaclav Prora- zil se ie 3. tm. poročil z gdč. L'ojzko Grojzdek iz Ljubljane. Ymogo sreče! RAZNE VEST1. Madžarska divjaštva. V Zagrebu je bil 24. tm. na čeSkosIovaškem ko.nzn- latu končan zapisnik s pripadnikom Če- škoslovaške iepubiike, ki'sc je vrnil lz tabora interniranccv v Zalacgers/egu na Madžarskem. Bil jc brez vzroka prl- jet, ko je prekoračil mejo na potu v Cu- prijo, kjcr je žc pred vojno delal v ta- mosnjf sladkorni tovarni. Vzeli so mu potni list in ga preko Budimpeštc poslali v Zalacgcrszcg. Tain jc preko 1000 ci- vilnih internirancev, zvečine Jugoslove- nov in Cehoslovakov. Navaja neclovc- ško, barbarsko postopanje Madžarov. »Dajali so nam zaušnice, p.ulili nam last z glavc in nas silili, jih icsti. Z gorečiml cigaretarni so nam palili lica in nas silili, lizati pljuvalniko. Brez sodnega zasliSa- nja so obcšali nesrečne žrtve na zverlu- ski način. Posmehovali so se jim ter jih pred nsmrtitvijo vcčkrat na vrvi vlačlll gor in dol. Še te po teh grozotah so jih usmrtili kričoč: »Pojdi k Sv. Petru!« V vlaku, v katerem so nas vozili iz Budim- pestc. so mnogo žrtcv zaklali z bodaliin jih potem vrgli iz vagona, češ, da so ho- teli .pobegniti. Njcrnu se je še Jc po * mesecih posrcčilo zbežati in prosi, da !»c obvesti o tem javnost in oblastva. da pomagajo nesvečnikcmu med kateriml ]e mnogo inteligentov, mnogo žen in otrok.* Občina Mifna podedovala 300 milljo- nov kron. Fran §orgo iz Milne v Dahna- ciji jc umrl v Cile in zapustil 300 milijo- nov kron svoji rodni občini. Občinarfi Milne, katerih je 300 obitelii, pravijo, rda naj sc ta svota lepo razdcli med nje. pa bo imela vsaka obitelj premoženja en milijon. V Ameriki je Se dosti bogatih Dalmatincev in prav bi bilo, da bi se of- ganiziral naš konzulat v Ameriki, kar bi imelo tudi to posledico, da bi se ne Iz- gubljal Jugoslovenski denar po Amerik!, marveč bi prjsel prav Jngoslovcnom. Smrtno ponesrečil je na vožnji 7. nvtorn blizn Obrajne graški tovar- nar Sampanjca Fric Kleinoschec?;. Smrt generaia Kolčaka potriuje v posebr.i brez/^čni brzoj?vki niska sovjetska vlada. Kolčak je bil ustreljen. 600 smrtnih obsodb je bilo \z- rečenih od 2 maja do 26 jun. tl. v Rusiji, mod terrii 273 radi dezertacije. 35 radi protirevolucijonnrnih dejanj itd, Krlstusova kri Časopisi so pri- nesli nedavno vest o čudodelni sliki v Aachenu, na kateri je krvavelo Kristu- sovo sree. Ljudstvo, ki je v čudež verjelo, je rotnalo od vs^h strani in molilo pri sliki. Ko so končno zadevo natančno preiskali, se je izkazalo, da je krvaveče srce goliufija nekega fran- coskega duhovnika, podobno kot svoj čas pri „vodigki Johanci",samo, da je v tem slaCaiu r?.bil duhovnik rudečilo. Duhovnik, ki je napravil 2e več po- dobnih goljufij tudi v Pranciji, je bU suspendiran. Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 93 Delni&ka glavnica 30,000.000 kron. %*% valut In dovoljuje vsaKoVTSine Kveülte. 296 -15 Rezervni fondi nad 15,000.080 kron«I Ediria slovenska specijalna trgevina z barvami in laid. Agenfura in komi- sijsko podjelie. Iv. HPerlei s Celje 447 156-38 Ns»*»ocliai «iojrra Trgovlna z lesom in drvmi na drobno in debelo. Kupuje famski in ostili les po najvišjili dnevnih cenah. ItegistroY« krediina in sftavbena aaV gm\ WWW%yw Iff^/#^k *Lt JV «O Sprejema hpanslne vloge in jih vfzi:::r™i * ceiim "LftSTWI POM- $snar& <^°io> «js Zaslnja poročila. Požar v vojnem arzenalu v Soflji Beograd, 3. avg.. Iz Sofije poro- čajo: V vojnem arzenalu je izbruhnil požar, ki je uničil oddelek za izdelo- vanje pušk, kovačnico in tehnično skladišče Italija in albansko grozdje. Beograd, 4. avg. Iz Pariza po- ročajo: „Tempsov" dopisnik javlja iz Rima, da bo rešitev albanskega vpra- šanja, kakoršno predlaga Italija, vzbu- dila mednarodne odmeve, ker bo sta- vila Italija na dnevni red zahteve Grške na Argirokastron in Korico in Jugoslavije na Skadar. Italija bo izre- kla željo, da se spoštuje integriteta Albanije, kolikor mogoče, da si Grška in Jugoslavia ne prisvojita omenjenih ozemelj. Nekateri ital, listi menijo, da je ita!. vladi nemogoče, podrediti se rešitvi, ki bi Italiji odrekla pravo, ka- tero ji dovoljujeta mirovna pogodba in vojaški položaj. Rumuni postreljali več sto Madžarov. B u d i m p e š t a, 5. avg. „Az Est" poroča o krvavem pokolju, ki so ga povzročili rumunski vojaki v Sibinju. V rumunsko armado uvrščeni madžarski vojaki iz Erdeljske bi imeli biti od- peljani iz Sibinja v Bukarešto; svojci madžarskih vojakov so se na kolo- dvoru hoteli posloviti od njih, kar pa so hoteli Rumuni preprečiti. Pri tern se je pričel med madžarskimi in ru- munskimi vojaki pretep; Rumuni so poklicali na pomoč 3 stotnije vojaštva, ki so dospele s strojnicami na kolo- dvor in začele klanje. VeČ sto Mad- žarov, ki so bili neoboroženi, je u- smrqenih in težko ranjenih; tudi mnogo svojcev madžarskih vojakov je padlo. Revolucijonarni odbor na Poljskem. M o s k v a, 3. avg. (BrezžiČno). Dne 31.jul.se je na Poljskem sestavil re- volucijonarni odbor, ki je pozval polj- ske delavce, naj se uprejo kapitaüsti- čni vladi Pilsudskega. Revolucija na Kltajskem. London, 3. avg. (Brezžično). Po vesteh iz Shanghaja je dal kitajski predsednik aretirati deset vojaških vo- diteljev, med njimi 3 ministre, ker so povzročili javne nemire. Vrata mesta Pekinga so še vedno zaprta. Še vedno izgredi na Irskem. London, 3. avg. Iz Irskega pri- ll ajajo poročila o novih izgredih. Washington, 3. avg. Iz Du- blina poročajo, da se kriza na Irskem bliža katastrofi. Severno reke Boyne ne obstoja več nobeno sodišče, ki bi sodilo po civilnem pravu. V deželi je 60—80 tisoč vojakov, dobro oboroženih, katerih število se vsak dan ojačuje. Llstnica uredniStva. Vran»koiZaobvestilohvala! Drugo poročilo pa smo že objavili. Kupim vzmete za plato-vozove in vzmete za vozove 21/2~~3 tone. Ponudbe prosim vposlati na vratarja hotela Evropa v Celju.__________1059 1 Sprejmem takoj pridnega in poštenega učenca Franc Siošlomaj, torivec Prešernova ulica št. 19 Celje sva podpisana s Lavgustom prevzela in naznanjava slav. občinstvu, da bodeva v vsakem oziru skrbela za najboljšo in solidno postrežbo. Gg. tarokistom pa priporočava najboljSo kavo, sveže pivo in pristno vino. Za abonente so določene znižane cene. Najina prva skrb |l-a__-llll •__ ^^«-.«nca Hmuh bode, da bo vsak Slovan zopet Htllrfll 111 &^PI1l ?l rPirr. rad zahajal v nag Narodni doin. IIUI UI 111 M UmUII A 01 Uo Uprava sekvestrirane imovine Otcna pi. Stelnbeis-a v Vitanju odda y nap žago na Fužinah za čas ^d 15. ^vgusia do 3i. decembra 1320. Reflektanti se vabijo, da predložijo oferte do 10. avgusta 1920 državnemu nadzorniku A. Rihteršič-u v Celju, Kersnikova ülica 4. Zakupni pogoji so razpoloženi v pisarni uprave na Fuilnah v Viianju. _________1052 2 — 1 ~~ Hmelj'arna, I. jugoslovanski zavod za vkladanje in konserviranje hmelja v Žalcu, dne 8 avgusta 1920. _____ Vabiio b glavni skupščini, ki se bo vršila v nedeljo dne 15. avgusta 1920 ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Roblek-a v Žalcu po sledečem redu: 1. Predsednik konStatira sklepčnost po §§ 21, 22 in 23 zadružnih pravil in otvori glavno skupščino. 2. Poslovno poročilo. 3. Nadzorništvo poroča o računu in o bilanci za leto 1919/20. 4. Vporaba dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Nadomestna volitev enega uda nadzornižtva za umrlega g. Rak Florjana. 7. Nasveti v smisli § 23., 2 odst. P i*p stain i n i cut v n Vabimona svoj obcni zbor ki se vrši v Četrtek, dne 19. avgusta 1920 ob 7. uri zvečer v zadružni pisarni v Celju, Cankarjeva cesta St. 11. nnPVm V$i\ ' ^ P°r°^10 načolstva in nadzorstva. 1/llUIlll 1UU. 2. ©dobrenje letnih računov. 3. Dopolnilna volitev v načelslvu. 4. Izvolitev načelnika in njegovega namestnika. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. 1061 i prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. OPOMBA: Ako bi ta občni zbor ne bi! ob določeni uri sklepčen, vrši se v smislu § 29 zadružnih pravil ob 8. uri zvečer drug občni zbor na istem inestu in z istim dncv- nim redom, ki bo sklepčen brez ozira na števiio navzočih zadružnikov. CELJE, dne 4. avgusta 1920. SritoSe, žimnScs, razno fsohiztwo in üapetniike iaedelite ima v ;:;-"¦ Mapijs Baumgartn^ 1Ü6-129 GospG&ka u!3ca 25. Naročila se izvršuiejo točno in solidno. Spi'ejme se hišnih za „Narodni dorn" v Celju. Ponudbe na Posojilnico v Celju do 15. tm. 1063 Proda se 6 novih stolov za jedilno sobo po zelo ugodni ceni. Ogleda se lahko pri g. Jurman, Gaberje, 7. 1065 Ivan üazbec taptfnik, Gaberje stransha cesta od Kino. Izvršuje vsa v to stroko spa- dajoča dobra dela. Postrežba točna. — Večkrat tapetniška 1057 mobilija v zalogi. iO-i Kdop posodi 5000 kron, dobi dnevno 1. lit. mleka, poleg obresti. Cenjene ponudbe na upravništvo N. D. pod „posestnik"' 1062 Sprejme se takoj iz bolji?e hiše UIJEJlIuU W W Wem H H W W 1045 -2 Janko Bovha Celje. Pozor! 100-64 Pozarl vinosradnikl in vinofržci! V zalogi se nahaja ŽelCZtti lak za sodne obroče po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Prorfaio se ovoe koroške pasme. Vpraša se Medlog St. 14 (Forsthof). 1043 2-1 Veleposestvo v bližini Zagreba išče 1 voznega in podkovnega kovača in enega kolarja Reflektira se samo na neoženjene, sa- mostojne prvovrstne moči. Oskrba v hiši, plaüa pa dogovcru. Sprejme se tudi sti?ojiiilk za mlin in opekarno, ki je pa lahko oženjen, in več hlasscev h konjem in kravain. 1037 3—2 Razširjajte „Hqvq Dobs"! irllSlt niceitiSčuriii = lev ves mrčes mors poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kuScno najboljša in povsod hvaljena sredftva, kakor: Za poljske miši 10 K, za podgane in ml§i 10 K, ščurke 10K, posebno močna vrsta 20 K, posebno močna titiktura laslenice 10 K. unlčevalec moljev 10 K, pražek proti mrčcsom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeli 5 in 10 K, mazilo za uši pri ži- vinl 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, tinktura proti rnrčesu nai sadju in zelenjadi (uničcvalec rastlin) 10 K, prašek proti inravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M.IünUer, Zagreb 37. VetrlnJsKa uiica 3- 405 1-3 v gosiiinl Pri moss u se fočljo prlstna Iju- fomerska In haloška vinie. Vsaki dan eveže pivo v sodčKilt. Topla in myzla jedila vedno na ra^polago. za oblik Be prlparoča Ana, Nafek. ________206 -18 Maks Zabuhošeh krojaški mojster> v Celju Cankarjeva uSüca se priporoča za točno in so- lidno izvršitev oblek za go~ spode. 11 27