W
Društvo slov. veleposestnikov"
je zborovalo v četrtek dopoldne ob 11. uri »pri Jelenu« v Gorici. Zborovanje je bilo dobro obiskano.
O dogodkih v II. seji 27. dec. 1. 1. je poročal obširno
g. dr. Alojzij Franko:
Znani sovam dogodki 2. seje sedanjega zasedanja deželnega zbora, z dne 27./12. 1909.        '>'>'
Deželnozborska večina, obstoječa iz devet slovenskih klerikalcev in devet laških liberalcev, je na predlog dr. Gregorčiča v javni seji ovrgla izvolitev treh poslancev, izvoljenih od slovenskih veleposestnikov, ki so bili kandidirani od »Slovenskega narodno-političnega društva veleposestnikov za pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko«.
Ves politični svet razven zagrizenih pristašev laških liberalcev in naših klerikalcev je ostrmel nad takim brutalnim političnim nasiljem.
Dr. Gregorčičevi vzroki  za  nepotrjenje izvolitve iz  slov.  veleposestva.
Vprašati se moramo, iz kakih vzrokov je dr. Gregorčič storil korak, vsled kojega ostane za vedno omadeževan v zgodovini slovenske politike, in ali so bili razlogi, iz kojih je predlagal nepotrjenje izvolitve naših poslancev, temeljiti ter zadostni za tako v parlamentarnem življenju vsekako neobičajno postopanje?
Kar.se tiče vzrokov dr, Gregorčičevega postopanja, ni najti-drugega nego bojazen, da bi sicer dr. Gregorčič ne bil voljen deželnim odbornikom in bi se morala njegova stranka zadovoljiti z enim samim odbornikom; ta pa bi seveda ne mogel biti drugi nego prof. Berbuč.
Konstelacija ob začetku sedanjega deželnozborskega zasedanja gledč na volitev deželnega odbora je bila sledeča:
Poslanci kmečkih občin in splošne kurije, slovenski in laški, volijo enega odbornika, mesta in trgi enega, veleposestniki slovenski in laški enega, in cela zbornica enega.
Laški liberalci, sporazumljeni z dr. Gregorčičem, so zahtevali zase dva odbornika. — To pravico jim je dr. Gregorčič priznal in tej njihovi zahtevi se sploh ni uprl, ker se ji vsled sv* .}¦• zveze ž njimi upreti ni mogel, in ker vidi v deželnem odboru stokrat rajši laškega liberalca, nego člana Faiduttjjevega kluba. Dr. Gregorčič je pa za to zahteval tudi zase dva deželna odbornika.
Laški liberalci razpolagajo sami z odborniškim mestom v mestih in trgih; dr. Gregorčič je po žalostnem izidu zadnjih volitev v skupini kmečkih občin in splošne kurije tudi razpolagal z enim odborniškim mestom.
Laški liberalci in slovenski klerikalci so bili torej gotovi le vsak enega odbor-niškega mesta. — V veleposestniški skupini volijo enega odbornika 3 Slovenci in 3 Lahi.
Tu mora torej odločiti žreb, ako ne pride do sporazuma.
Za volitev odbornika iz cele zbornice je imela skupina Pajer-Gregorčič veČino, odbornikom bi bil torej izvoljen tisti, za katerega bi se bila sporazumela dr.- Gregorčič in dr. Pajer.
Laški liberalni klub je svojemu zavezniku, Gregorčičevemu klubu izjavil, da hoče imeti dva odbornika.
Laški liberalci sicer niso bili naspro-j trii, da bi se v veleposestniški skupini žre-" balo; toda dr. Gregorčič bi se bii moral za ta slučaj zavezati, da bo njegov klub glasoval pri volitvi odbornika iz cele zbornice za laškega liberalca, ako bi v veleposestniški skupini žreb odločil proti njim (laškim liberalcem) in bi prišel eden naših poslancev v deželni odbor.
Dr. Gregorčič se je pa hotel ogniti sramoti in očitanju, da je njegov klub volil v deželni odbor laškega liberalca. — To bi bilo za dr. Gregorčiča tudi prenevarno že zategadelj, ker bi bilo potem vendar svetu očitno, da je zvezan z laškimi liberalci, katero zvezo dr. Gregorčič trdovratno taji, d a s i jo brez d r u z e g a p r i z n a v a j o p o e d i h i člani 1 a-škega liberal ne g a k lu b a. Kaj torej storiti?
Laški liberaci zahtevajo dva odbornika, oni morajo dva odbornika dobiti; če se pusti žrebati v veleposestniški skupini in bi žreb odločil proti laškim liberalcem, bi bil dr. Gregorčič ob odbornisko mesto, pri volitvi odbornika iz cele zbornice bi bilo dr. Gregorčiču morulično nemogoče, glasovati za laškega liberalca, ker bi bil s tem pred vsem svetom postavljen na laž radi zanikanja zveze z laškimi liberalci___. Dr. Gregorčič je bil v zadregi! Posegel je zato po sredstvu, ki se mu je zdelo manjše zlo, posegel je po sredstvu brezprimerne politične nasilnosti; znal je pridobiti laške liberalce za svoj načrt, kojega je izvedel v obliki predloga, da se volitev treh slovenskih veleposestniških poslancev ovrže. — S tem je dr. Gregorčič omogočil liberalnim laškim veleposestnikom, da jim ni bilo treba priti do deželnega odborništva v tej skupini še-le z žrebanjem, marveč, da so si kar sami brez 3 slov. poslancev volili odbornika.
Hkratu je dr. Gregorčič s to »fino diplomatično potezo«, kakor imenujejo to prostaško nasilstvo njegovi fanatizirani privrženci, preprečil, da mu ni bilo treba glasovati pri volitvi odbornika iz cele zbornice za laškega liberalca.
Dostavim, da se laški liberalni poslanci, ko se jim očita udeležbo na tem parlamentaričnem zločinu, izgovarjajo, češ, da niso imeli nikakega vzroka oponi-rati dr. Gregorčičevemu predlogu na raz-veljavljenju slov. veleposestniških volitev, ker oni, da bi bili za vsak predlog, ki meri na izbacnenje kakega slovenskega poslanca, kajti čimmanj slovenskih poslancev je v deželni hiši, tem bolje je zanje.
Tako se je nasproti meni v pričo številnih prič izrazil laški liberalni poslanec, l-o sem mu č"stit/i! na takšnem dokumentiranju njihovega »liberalizma«.
Po dogovoru z dr. Paierjem.
Sicer pa vemo, da je dr. Gregorčič stavil svoj predlog na razveljavljenje volitve slov. veleposestnikov po poprejšnjem dogovoru z dr. Pajerjem, ki je dr. Gregorčiču popolnoma prepustil, naj izvede stvar kakor hoče, 3 • t, o da dobijo laški liberalci dva deželru    Gornika.
Dr. Pajer se je pa tucu *v iz druzega razloga razven gori navedenega, namreč da je za Lahe tem bolje, čim manj je slov. poslancev v deželnem zboru, rad pridružil dr. Gregorčičevemu predlogu.
Znano nam je vsem, s'kako vnemo je dr. Pajer agitiral pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah za klerikalne kandidate v skupini veleposestva. — On je pisal ali dal pisati vsakemu posameznemu laškemu
veleposestniku in ga pozval, naj mu izroči legitimacijo in pooblastilo. Svojega zvestega oprodo, deželnega svetnika, deželnega poslanca in odbornika in namestnika deželnega glavarja v deželnem odboru dr. Pettarina, ki je služabnik in gospodar v eni osebi, je pošiljal okrog od moža do moža zbirat pooblastila in legitimacije. Celo taki laški in nemški veleposestniki, ki se niso v prejšnjih letih nikoli udeleževali volitev, so se udali Pajerje-vemu pritisku in so oddali pooblastila in legitimacije za klerikalne veleposestniške kandidate, oziroma za dr. Gregorčiča. Dr. Pajer se je s tem oddolžil dr. Gregorčiču, ki je v goriškem mestu z odprto glasovnico glasoval za laške liberalce in agi-tiral pri zapadnih Bricih, da bi glasovali proti kandidatom laške klerikalne stranke in za laške liberalce. Zato je dr. Pajer preskrbel dr. Gregorčiču več pooblastil, nego so imeli klerikalni veleposestniški kandidati slovenskih glasov! Od 51 volil-cev, ki so volili klerikalne kandidate, je bilo le 24 Slovencev, ostalih 27 glasov so bili laški ali nemški!
Dr. Gregorčič je bil tako gotov zmage s pomočjo laških liberalnih glasov, da je v »Gorici« in »Primorskem Listu« tolažil župnika Grčo, ki ga niso smeli klerikalci kandidirati v kmečkih občinah Goriške okolice, češ, da bo kandidat v skupini veleposestva, kjer mu je zmaga zagotovljena.
Pajer - Gregorčičev poraz. Osveta.
Lahko si torej predstavljamo ogorčenost^ ki ;se je polastila dr. Pajerja in dr. Gregorčiča, ko sta videla izid volitve v skupini veleposestva.
Dr. Gregorčiču je bil izid neprijeten radi tega, ker je videl nevarnost, da mu uide deželno odborništvo; dr, Pajer se je pa čutil osramočenega. Kaj tacega se dr. Pajerju še nikoli ni pripetilo, odkar sedi v deželnem zboru in tega bo k letu 50 let. On je bil vedno absolutni gospodar in ni doživel še nikakega poraza. In ti vražji slovenski veleposestniki mu jo zasolijo ter zmagajo vkljub njegovemu pritisku, vklub združitvi vseh laških liberalnih in slov. klerikalnih glasov.
Tega ni mogel preboleti. Zato je mislil na osveto. In ker mu je dr; Gregorčič s svojim predlogom nudil ugodno priliko za maščevanje vsled doživljenega poraza, si je hotel ohladiti svojo jezo-ter je glasoval s celim svojim klubom za nepotrjenje naših poslancev.
Ničevi Gregorčičevi razlogi za razveljavljenje veleposestniških mandatov.
Razlogi, ki jih ie navajal dr. Gregorčič, utemeljevaje svoj predlog na razveljavljenje volitev, so ničevi, deloma naravnost absurdni.
Oglejmo sSi te njegove razloge podrobneje!
Naši kandidati so imeli 7 glasov večine nad združenimi slov. klerikalnimi in laško-liberalnimi glasovi.
Najprej je navajal dr. Gregorčič, Češ, da so Volili tudi taki volilcu ki pravzaprav v smislu §. 14. deželnega volilnega reda niso veleposestniki, ker ne plačujejo najmanj 100 K eraričnega zemljiškega davka. Dosedaj je veljalo načelo, da je volilec tisti, ki je vpisan v volilnem imeniku.
Dr. Gregorčič ni niti trdil, da bi bil kedo volil, ki ni pravilno vpisan v volilni imenik. Rekel pa je, da je deželni, zbor avtonomen-in da je vsled .tega deželni zbor opravičen preiskovati,   je-li   vlada
pravilno sestavila volilni imenik in opravičeno sprejela vanj posamezne volilce. Ce bi se izkazalo, da je kateri vpisan v veleposestniški volilni imenik, pa ne plačuje eraričnega zemljiškega davka najmanj 100 K, i m a d e ž e 1 n i z b o r p r a-vicopopravititako površnost političnih o b 1 a st i j, ki sestavljajo volilne imenike.
Ker je torej po trditvah dr. Gregorčiča na podlagi volilnega imenika veleposestnikov volil marsikateri, ki ne plačuje 100 K direktnega zemljiškega davka, je dotični neopravičeno izvrševal volilno pravico,
Ta razlog je pa docela samovoljen. Res je deželni zbor avtonomen. Ni pa res, da ima deželni zbor pravico, preiskovat i,-jeli kedo opravičeno ali neopravičeno pri šel v volilni imenik.
Volilni imenik velep. sestavlja in izdaja namestništvo. Volilni imenik se objavlja v uradnem listu in vsakemu interesentu je svobodno, uložiti reklamacijo, bodisi da se hoče spraviti koga ven ali noter.
Ko postane volilni imenik pravokre-pen, tvori podlago za volitev. Ce se torej koga ni reklamiralo iz volilnega imenika ven, ima pravico glasovati, naj potem plačuje 100 K eraričnega zemljiškega davka ali ne.
Ta razlog je torej prazen. V isti seji, kjer se je zgodilo to, je isti dr. Gregorčič pri verifikaciji dveh poslancev iz Trgovsko r obrtne zbornice zavzemal ravno nasprotno stališče. Ko je prišla namreč na vrsto verifikacija volitev dveh poslancev iz Trgov-sko-obrtne zbornice, je predlagal poslanec Gabršček, naj se dotične volitve ne potrdi, marveč naj se odkaže verifikacij-skemu odseku; povdarjal je, da ie Trgov-sko-obrtna zbornica nepostavno sestavljena, ker so se volitve v Trgovsko-obr-tno zbornico vršile v znamenju goljufije, kar da je dokazala celo kazenska preiskava. Na sleparski način sestavljena Trgov-sko-obrtna zbornica pa da ne more zakonito poslati v deželni zbor dveh poslancev.
Gregorčič je temu oporekal, rekoč, da ni stvar deželnega zbora preiskovati, ali so člani Trgovsko-obrtne zbornice pravilno izvoljeni, ker je to preiskovanje stvar drugih činiteljev in se ima deželni zbor baviti le z vprašanjem, če sta bila poslanca Trgovsko - obrtne zbornice pravilno izvoljena ali ne.
Pravico torej, katero je dajal dr. Gregorčič avtonomnemu deželnemu zboru, namreč preiskovati pravilnost veleposestniškega imenika odrekel je v isti seji istemu deželnemu zboru, ko je šio za potrjenje izvolitve dveh laških liberalcev, izvoljenih od Trgovsko-obrtne zbornice, ki je na notorično nepostaven. način sestavljena.
Tudi svetniki Trgovsko-obrtne zbornice niso nič druzega, nego volilci; in če ima deželni zbor pravico (katere pa seveda nima) raziskovati opravičenost veleposestniških volitev, ima isto pravico, raziskovati volilno pravico svetnikov Trgovsko- obrtne zbornice! Ali v enem slučaju je Šlo za slovenske veleposestnike, katere je bilo treba izbacniti, da postane dr. Gregorčič deželni odbornik, v drugem slučaju pa je šlo za dva laška liberalca, ki .sta kakor člana Pajerjevega kluba.v tesni zvezi z dr. Gregorčičem.
Št. 8
'.. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek iti soboto ob 4. \m popoldn« ter stane po poŠti pveje-maoR ali v Gorici na dom po&iljana:
vse leto.........V* K
•/,     „......... 10 „
V, . «   ...'...'...««¦ i"-fe» a««i^* -M«wjJ,kt5 -s taja«j>40. v»»%»». ¦^^ft^-tur .^. „SOČA" ima naslednje izi%(fife' iirtl6g*e':' Ob novem letu „Kaiipot po Gori&kem in GradiSCanskem" in dvakrat v letu .Vozni,red železnic, parniko?in poštnih zvez"; Naročnino sprejema upravni&tvo v Gbsooski ulici Štev. 7 1.  nadstr.  v ,,Go!,i&ki  Tiskarni"  Al Gabršček.   ' »Ha naročila brez. dopoSlw»-naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petifc-vrstah de t:skano 1-kint .6 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi.  Večje 5rke po prostoru. — Reklame  in spisi v uredniškem delu  30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
TefJ »L.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici vi. nadstr. Z. urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a.V n i š t V o. s* nahaja v Gosposki ulici St. 7 v T. nadstr. na lavo v tiskarni,
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije ia druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upronistvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek in stane vso leto 3 K 20 vin. ali gld. I-60.
„Socatl in „Priinore3tt se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afric", Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Bslingor, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9: He \. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hovaiski. na GoriSčak.i; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi. 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Suhwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenolc na trgu della Caaerma. .
V Gorici, v soboto dne 22. iahiivaria 1910.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,                   — Telefon it. 83. —'                  „Gor, Tiskarna" A. GabršČek (odgov. J. FabČič) tiska in zal.
""¦......."""""                                     .............                                    "~     — -----.........-......•                                 .....        ¦• •--•¦    -      ¦                                              —     ¦        :                                        .....—                                                              .............—                                            ......                                  -T      :       ¦      -       ~
Kdor je torej vpisan v pravokrepnem volilnem imeniku, ima volilno pravico in njegovega glasu ni mogoče razveljaviti drugače nego z nasilstvom.
Kot nadaljni razlog ničnosti volitve v slov. veleposestvu je navedel dr. Gregorčič dejstvo, da se njega in njegovih pristašev ni pustilo volit! s pooblastilom.
Tudi ta razlog nima nikakega temelja v obstoječih zakonih.
Glasom §. 20. deželnega volilnega reda sme voliti Volilec v skupini veleposest-va samo z enim poblastilom. Volilec v skupini veleposestva je tisti, ki je vpisan v . pravokrepnem imeniku in nihče drugi.
Slučaji, katere ima v mislih dr. Gregorčič, so sledeči:
Dr. Gregorčič se je predstavil volilni komisiji kakor zastopnik vipavske železnice s pooblastilom upravnega sveta, da-si tudi to ni bilo pravilno in zadostno. Na podlagi tega pooblastila se ga je pustilo voliti. Hotel je voliti še za neko drugo o-sebo, vpisano v imeniku. Toda za ono 0-sebo se ga ni moglo pustiti voliti, ker dr. Gregorčič ni volilec v veleposestvu in ker je bil že pooblaščen po upravnem svetu Vipavske železnice. Dr. Gregorčič ni Vipavska železnica, ki je Volilka. Pooblastilo dotičnega volilca-veleposestnika, ki je dal dr. Gregorčiču pooblastilo, bi se moglo kvečjemu glasiti na Vipavsko železnico, ker ta je volilka. Pri tem bi seveda nastalo vprašanje, ali je postavno dopustno pooblastiti Juridično osebo za izvrševanje volilne pravice, vprašanje, katero se mora zanikati že na podiagi splošnih pravnih načel.
Župnik Berlot se je predstavil komisiji kakor zastopnik župnega beneficija v Kanalu, Kot takega se, ga je pustilo voliti za župni beneficij. Ni se ga pustilo voliti s pooblastilom še nekega drugega velepo-sestnika-volilca, ker ta g. župnik Be r 1 o t ni volilec v sjtupini veleposestva in se ne nahaja v veleposestniškem imeniku.
G. Rihard M a 1 n i č je volil s pooblastilom svoje matere, ker sta oba skupaj volilca. Ni se ga pustilo voliti s pooblastilom še nekega drugega volilca, ker z dve-mi pooblastili ne sme nihče voliti, ne glede na to, da g. Rihard Malnič sam ni vpisan v volilnem imeniku.
To so bili trije slučaji s pooblastili. Če bi pa bili tudi volili vsi trije neopravičen-ci klerikalno, — kar seveda ni dvomiti — bi vkljub temu naši kandidati imeli večine ,4 glasov.                        ' ¦  "     .
Dalje je trdil dr. Gregorčič, da so volili tudi taki veleposestniki, ki so že poprej volili v skupini kmečkih občin. Njim odreka volilno pravico v skupini veleposestva.
Toda od vseh razlogov, ki jih je navedel dr. Gregorčič, je ta najbolj piškav. Po § 20. deželnega volilnega reda ne more voliti volilec v skupini veleposestva nikjer drugje, ko samo še v skupini splošne kurije. Iz tega sledi, da če je. n.pr. volil kak veleposestnik v skupini kmečkih ob-
čin, ni volil zakonito; tam je torej njegov glas neveljaven. Ni pa radi tega neveljaven njegov glas v skupini veleposestva.
V tej skupini ni zgubil volilne pravice, tudi Če je poprej volil v kaki drugi skupini*
Sicer je dr. Gregorčič le- na splošno govoril, da so tudi taki veleposestniki volili, ki so volili že v kmečkih občinah, ne da bi bil navedel njih imena in število. Pa tudi to položaja ne izpremeni.
Potem se je dr. Gregorčič skliceval tudi na to, da je volil neki mladoletni volilec.^ To je edini razlog, ki bi bil morda opravičen, ako je resničen; a ni resničen, ker dptični mladoletnik je volil le volilno komisijo, ne pa tudi poslancev, vrhu tega .je bil dotični gias klerikalen. Ni bilo torej tudi tu nikake nezakonitosti, ne glede na to, da na konečnem izidu bi tudi ta glas ničesar ne izpremenil.
Celo postopanje dr. Gregorčičevo kaže, da mu ni nič za politično moralo in dostojnost, pač pa vse za njegovo osebo in stranko.
Kaj je hotel?
On je hotel postati deželni odbornik, in ker bi mu bilo to izpodletelo, ako bi v veleposestniški skupini odločil žreb za nas, se je s cinično brezsramnostjo poslu-žil sredstva, ki se mora vsakemu poštenemu človeku gabiti.
Dva jurista, deželnosodna  svetnika,  za nepotrditev velepos. poslancev.
Čudno je, da sta dr. Gregorčičevemu modrovanju o utemeljenosti razlogov ne-potrditve naših poslancev pritrdila tudi dva jurista, deželnosodna svetnika, o katerih je bilo vendar domnevati, da bosta imela toliko pravnega in osebnega poštenja, da ne bosta glasovala za brez primerno podel predlog, kojega vtemelje-vanje je naravnost pravno zlodejstvo.
Politična morala dr. Gregorčiča in njegovega kluba.
Vsekakor nam svedoči postopanje dr. Gregorčiča in njegovega kluba, da obstoji vsa njihova politična morala v načelu, da je dovoljeno v dosego strankarskih in 0-sebnlh koristij vsako tudi najzavržnejše* sredstvo. Nas pa tolaži zavest, da ne zadene vsled nepotrjenja naših poslancev nikaka sramota n a s, marveč one, ki so to doseglu
Postopanje dr. Gregorčiča in njegovega kluba pa ni samo politično zloein-stvo prve vrste, marveč diši močno tudi po osebni umazanosti in nizkoti - mišljenja.
Poročilo je bilo sprejeto na znanje z ogorčenjem. K besedi so se oglasili razni veleposestniki.
Sprejeta je bila soglasno r e s o 1 u c i-
j a, ki konštatuje   nasilstva v   deželnem
zboru, protestuje   ter   poziva   vlado, da
predloži   zakonski- načrt za ustanovitev
J v o 1 i 1 n i h   s o d n i j, kakor so na Ogr-
skem. Tako potrebo je utemeljeval dr. Franko.
Govorilo se je o nadaljni taktiki ter sklenilo nastopiti v znak zadoščenja pri prihodnjih volitvah prav energično.
Tako je tudi društvo veleposestnikov krepko obsodilo nečuvena 'nasilstva v deželnem zboru.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodca trpeče neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Ponarejanje se sodniško zasleduje.
Molol-ov Franc, žganje in sol
ta ribanje života, — Bolečine olajšujoče in okrepčnloCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orljr.steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in b. dvorni zalotsuc, Dunaj,
Tuchlaabcn 9.
ZaJoga v Gorici v lekarnah:  G. Cristofoletti
A. Gironcoli.
Deželni zbor.
Deveta seja.
Deveta seja se je vršila 20. t. m. popoldne. Med predlogi je predlog posl. An-lonellija, ki zahteva, naj vlada napravi arte-zijski vodnjak v Ajelu; Bombigev predlog meri na potrebno zgradbo novega poštnega poslopja v Gorici; Fon je predlagal gradnjo nekega mosta na Bovškem; Marin Č predlaga, naj se pri izdaji licenc za prodajo vina lastnega pridelka izvršuje tozadevna določba iz I. 1874.
Faidutti je utemeljeval svoj predlog o tolmačenju § 16. deželnega volilnega reda tako, kakor smo že zadnjič označili. Predlog se izroči — verifikacijskemu odseku. Meizlik je utemeljeval svoj predlog o zgradoi mosta med občinama Vilese in Kaseljan; poživlja se vlada, da pospeši ta dela. Predlog glede mostu med Zdravščino in Gradiščem se izroči finančnemu odseku. — Predlog glede dovršitve uravnavnih del ob Komu pri Viškonu in zgradba mostu se izroči tehn. odseku; dovolilo bi se do zneska 2200 K za uravnavna dela in največ 2000 K za most. — Tehn. ekon. odseku se odda predlog o uravnavi hudournika Draganjščeka. Dalo bi se do 7200 K, ako se zagotovi kritje ostalega. — Sprejme se predlog glede ugotavljanja škod po uimah in odpisovanja zemljiškega davka; v resoluciji se poziva vlado, naj odreja poizvedbe o elementarnih škodah na podlagi naznanila prizadejih in dotičmh občin in ne šele na podlagi katastralnih dat, kakor sedaj zahteva finančno ravnateljstvo.
Predlogi   deželnozborsklh
odsekov. Prememba statuta deželnega hipotekar-nega kreditnega zavoda in dež. obč. kred, zavoda se sprejme v tem smislu, da sme v časih, ko ne zboruje deželni zbor, deželni odbor določiti obresti posojil. —• Obrestno merilo za obveznine dež. obč. kred. in dežel, hipot. kred. zavoda je 4 /0, oziroma 4,/2. — Potrdi se zakonski načrt o uporabi določil zakona, ki se tičejo urejanja prisilnih doklad za plačilo občinskih dolgov tako, da se zakon iz l 1882. raztegne tudi v a dolgove cestnih odborov in drugih javnih korporacij.
—   Glede prodaje zemljišč ex-Semolič v Brestovici se določi, da se ne sme prodati pod ceno 400 K. — Na dnevnem redu so bili na to proračuni gosp. zal., dež. obč., zaloga za ogujegf4Sce, ranjene vojake, in raznih malih zalogov. — 2& popravo ceste M a v h i n j e - S e s 1 j a n se dovoli 400 K. —- Obnovi se prispevek 1000 K za na-pajališče v Gorjanskem. — O b n o v i se podp <ra 2000 K  za  vodnjak pri  Lisjakih.
—   Prošnja Ant. in Andr. Tavčarja se odstopi dež. odboru. — Obnovi se podpora 1000 K za most čez Veliki potok. — Predlog glede mostu čez Vipavo med Ustjem in Ukanjem se odstopi dež. odboru. — Obnov i se podpora občini Ločnik 1200 K za javno - koristne naprave.
Prihodnja seja v torek ob 4. uri pop.
Priporočamo našim rodbinam
Domače vesti.
Shod v Sežani se bo vršil v pondeljek 24. t. m., ha semanji dan, popoldne ob 2'/a
j v prostorih pri zvezdi. Govoril bo gosp.
' Andrej Gabršček.
i          Poroka. — Jutri  se  poroči  v  Zadrti
gospod Anton Med veš, c. kr. avskultant pri okr. sodniji v Gorici, z gospodično Darinko Dobrovičevo. Vse najbolje!
Darovi za »Dijaško kuhinjo". - SI. občinsko starešinstvo v Podgori pri Gorici je dovolilo 48 K podpore. — Ivan Kodeli, trgovec v Kobaridu, je poslal 20 K. — And. Jakil, tovarnar v Rupi 10 K. —- Fr. Susič,  mizar v Gorici 1 K.  —   V prijazni
1 gostilni g. Lazarja v Breginju se je nabralo
' 3 K. — Na račun mesečnine je prišlo 34 K.
j Gostovanje »Slovenskega gledališča4 iz Trata. Krasno" napredujoče »Slovensko gledališče"   iz  Trsta nam   prinese v nedeljo,
' 30. t.  m.   velezabavno   in   slovečo   burko
• „Lolin oče". Dober utis, ki so ga napravili   tržaški  slovenski  igralci   na nas  z
' „Noro", hočejo zdaj še izpopolniti in se nam   hočejo  pokazati  torej   še  v  zabavni
j igri, v burki.
I        Tisti• nedeljo vsi k predstavi!  V ne-
! deljo 30. t. m. se bomo od srca smejali!
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
Poznal je izvrstnega udanega mornarja, po imenu James Wall, ki je bil že večkrat v severnem morju. Shan-don mu ponudi mesto tretjega častnika, ';atero James AVall sprejme z zaprtimi očmi, saj mu je bilo samo do vožnje in je ljubil svoj stan. Shandon mu stvar natančno razloži, kakor tudi nekemu Johnsonu, ki mu podeli mesto orožničarja.
»Treba bo samo malo sreče, kakor povsod«, pravi James Wall. »Če gre za to, da preplovem severozahod, se lahko vrnemo«.
»Ni gotovo«, odvrne Johnson; »sicer pa to niti ni vzrok, da ne bi šli na pot«. •
* »Splošno pa, če nas slutnje ne varajo,« povzame Shandon, »je treba priznati, da nudi to potovanje ugodnosti. Ladja bo fina, opremljena z izvrstnim parnim strojem, tako da bo lahko plula na daljave. Osemnajst mož, to je vse, česar potrebujemo.«
»Osemnajst mož«, pravi Johnson, »ravno toliko kot jih je imel amerikanec Kane, ko je šel na ono slovito potovanje proti tečaju.«
»Čudno je le,« pravi Wall, »da skuša prepluti morsko pot od Davidovega do Beringovega preliva vedno še zasebnik. Poizkusi, da bi našli admirala Franklina, so Anglijo stali že nad 760.000 funtov brez kakega praktičnega
vspeha. Kdo vraga si še upa utakniti svoje imetje v tako podjetje?
»Sicer pa, James,« pravi Shandon, »mi samo ugiblje-mo. Ali gremo res proti severnemu ali južnemu morju, tega jaz ne vem. Mogoče poizkusimo kako novo odkritje. Sicer pa mora v kratkem priti neki doktor Clawbonny, ki bo o tem gotovo več vedel in ki bo mogoče imel nalog, poučiti nas o tem. Bomo že videli.«
»Torej• čakajmo«, pravi Johnson; »jaz hočem poskrbeti za dobre podanike, gospod podpoveljnik. Kar se tiče njihove vročekrvnosti, vam jamčim že naprej. Lahko se name zanesete.«
Johnson je bil mož, da malo takih. Znano mu je bilo morje daleč proti severu, bil je častnik na Pheniksu, ki je tvoril en oddelek ekspedicije, ki je bila poslana I. 1853., da poišče Franklina. Ta korenjak je bil tudi priča smrti francoskega poveljnika Beltota, ki ga je spremljal na njegovem izletu preko ledu. Johnson je poznal mornarsko osobje v Liverpoolu in je začel koj nabirati svoje ljudi.
Shandon, Wail in on so skrbeli, da so bili njihovi ljudje prve dni decembra polnoštevilno zbrani; toda brez težav to ni šlo. Mnoge' je sicer vlekla visoka plača, toda negotovi vspeh ekspedicije jih je plašil, in marsikateri, ki je bil že odločno pristopil, se je pozneje odpovedal In prinesel nazaj »aro«, ker so mu prijatelji odsvetovali tako podjetje. Vsi pa so skušali prodreti v skrivnost in so nadlegovali z vprašanji poveljnika Rlharcla, ki pa jih je pošiljal k Johnsonu.
»Kaj hočeš, da ti povem,« je odgovarjal slednji vedno, »jaz ne vem nič več ko ti. Na vsak način boš imel neustrašene sodruge; to je že nekaj! Torej ne toliko po-tniSljati. Ali sprejeti aH pustiti!«
In večinoma so sprejeli.
»Saj me razumeš,« je dejal pogosto Johnson, »jaz-se tudi težko odločim. Plača visoka, kakoršne še ni bilo pri mornarjih, in vrhu tega po vrnitvi gotov kapital; to človeka po pravici mika.«
»Seveda je to skušnja,« so odgovarjali mornarji, »lahko, brezskrbno življenje vse dni do smrti.«
»Ne maram ti prikrivati,« rekal je Johnson, »da bo potovanje dolgo, naporno in nevarno; to je v naših navodilih izrecno povedano. Zato je treba pač dobro vedeti, za kaj se človek zaveže; najbrže, da poizkusimo vse, kar je v človeških močeh, — in mogoče še več. Če se torej ne čutiš dovoli clrzega, če nisi dovolj trdnega značaja, če nimaš vraga v sebi, če si upaš v boj, kjer jih. pride dvajset na enega, potem mi obrni hrbet in napruvi prostor za drznejšega junaka!«
»Pa vendar, gospod Johnson«, so popraševali dalje mornarji, »ali poznate kapitana?«
»Kapitan je za enkrat Rihard Shandon, dokler ne pride drug.«
To je podpoveljnik v resnici tudi mislil; rad se je pečal s to mislijo, da dobi v zadnjem trenutku navodila o cilju potovanja in da tudi ostane pravi gospodar Forwar-da. Tudi je rad razširjal to misel v pogovoru s svojimi častniki ali pri gradilcih ladje, katere prve strani so se že dvigale v birkenheadski ladjedelnici kakor rebra na hrbtu ležečega soma.
(Dalje pride.)
Ulice Francisco Ferrer ne bo v Gorici. Namestništvo ;je Silo takoj spodbilo sklep goriSkega mestnega sveta, da!naj se prekrsti Semeniška ulica v ulico Ferrer. Proti temu so vložili utok, katerega pa je odbilo notranje ministerstvo, kajcor je povedal sinoči v seji mestnega sveta župan Bombig.
Voia v hišah. — Sinoči se je razpravljalo v goriškejn mestnem svetu o zakons-
kem-4^^^^                                                                         klerikalci, je res že vneboupi-
hiš, da tekom jednega jeta^potefn,*fco'stopi ' :~x~  l*~-J-"-  "        "       ~ -ta zakon v veljavo,  vpeljejo v hiše vodo;
kdor  bi  tega  ne  storil, zapade glotfr do
200   K.  ,                                            :'
-Dve zadrugi v 'e&H-tasi. ~~ Na Gradišču nad Prvačino šo ustanovili klerikalci »Gospodarsko društvo", seveda na pristni katoliški podlagi. To „drtištvo" je ustanovljeno proti tamkajšnji„Vinarski in gospodarski zadrugi". Tako sta torej v mali vasi dve zadrugi zjednakimi nameni. Kam pride to? — Agrarci in klerikalci zbegajo ki^ete s svojim v politične svrhe zasnovanim za-drugarenjem tako, da bo škoda velika in na to ne bo mogoče več kmeta sprijazniti z zadružništvom na pravi pametni podlagi po resničnih potrebah, ki bi mu res kaj koristilo! Kmetje, pozor!
Plesni vendek »Goriške Slovenske Mladine" dne 1. februarja v »Trgovskem domu" bo v resnici velezanirniv. Precej novih po-drobnostij se nam je posrečilo izvedeti. Pa tudi pri tem poizvedovanju se nismo stra-šjli ne troskov in ne truda, samo da zamo-remo potolažiti radovedno., občinstvo. Pri tem plesnem venčku se bo plesal, ako smemo verovati svojemu informatorju, nov ples s šestimi liki. Naj navedemo te like samo po njihovem imenu: 1) Medvedji ples, 2) Cookov valček, 3) Peary polka, 4) Eskimo-mazurka, 5) Polnočna zarja in G) Galop v domovino po častni doktorski diplom. V prostorih »Trgovskega doma" bo v kotu postavljen velik avtomat, delo be-rolinske tvrdke »Robert Munchhausen & Comp.14 Zadnja poročila pravijo, da je ta avtomat že na potu v Gorico. Vabila za ta plesni venček so že razposlana. Ako kdo pomotoma ni dobi vabila, naj se blagovoli obrniti na trgovino A. Gabršček v »Trgovskem domu" in v »Gosposki ulici", kakor tudi;na trgovino »Ivančič in Kurinčič". V vseh teh prodajalnah se prodajajo tudi vstopnice, in kakor čujemo, je odbor že postavil svoje može, ki bodo skrbeli, da se pri navalu, ko bo hodilo občinstvo, kupovat vstopnice, ne pripeti kaka nesreča v preveliki gnječi. Toliko v obvestilo!
Kako  razumejo  socialni  demokrat je
mednarodnost. - V Gorici živi neki Cahini, ki je poglavar' laških soc. demokratov in predsednik tiskarskega društva, v katere.n je tudi več slov. črkoslavcev. Pretekli teden je umrl slov. črkostavec M. Spodobilo bi se bilo, da mu je tiskarsko društvo dalo venec s slovenskim napisom, pa ne; Callini ni hotel, rekel je, da je društvo laško, da dd le laški trak in ta človek se je drznil reči celo, da se išče slov. politiko celo ob krstah, v resnici pa je on iskal laško. Postavil se je mož ob tej priliki na laško in-transigentno stališče: Kjer so skupaj v soc. demokraciji Lahi in Slovenci, mora biti vse laško, Slovenci so le privesek. Tako zahteva Callini, rdeči pobratim dr. Turne. — TakirrMe protislovenskim ljudem se obeša na suknje v zadnjem času tudi Memiolja iz Vrtojbe, najnovejši socialni demokrat!
Gledališče Josipa Verdi-ja v EdHngovem prehodu. ¦¦— Nocoj in v nedeljo ob 7:,/4 otvoritvena predstava z opero »Lucia di Lammermoor".
»Soriška Slovenska mladina" bo imela svojo plesno vajo jutri t. j. v nedeljo od '5—9 v Trgovskem domu. Ker je ta plesna vaja predzadnja v tem pustu, se je nadejati velike udeležbe od slrani zabave in plesa željnega občinstva. Jutri torej na svidenje v Trgovskem domu!
Gospodarsko bralno društvu v Cerknem priredi v nedeljo, dne 23. t. m. v društvenih prostorih in v prostorih gostilne g. Fr. Makuca plesno zabavo za Člane in povabljene goste. Pričetek ob 7 uri zvečer. Vabljeni so razven članov društva tudi vsi p. n. člani »Narodne Čitalnice«, Telovadnega društva »Sokol«, »Cerkljanske podružnice S. P. D.« v Cerknem in »Kmetsko izobraževalnega društva v ' Planini«.                                                    \
Svira godba  »Godbenega kluba« v j Cerknem.                                                  I
Celo »Rdeči Prapor" je obsodil klerikalna nasilstva v goriškem deželnem zborih Piše: »Goriški deželni zbor »dela". Kako* ni vredno govoriti. Razveijavljenje liberalnih mandatov je bila glavna naloga, slovenske klerikalno-italijansko-liberalne protinaravne koalicije in zdaj nima gospoda nobene resne brige več. Nebesa vedo, da nismo politični prijatelji liberalcev; ampak kar u-
joče. Mandati, ki so jim všeč, se odobravajo ; tisti,, ki so jim na poti, se razveljavljajo. Kaj je pravica, kaj krivica, se ne vprašuje. Družba je objestna kakor na Kranjskem in si-misli: »Če moremo komandirati, komandirajmo. Mislimo na svojo korist dokler je čas. Za nami vesoljni potop." No, gospodje bodo s svojo slepo strastjo poskrbeli, da pride potop, preden bodo na varnem."
Toliko je ponatiskavala »Gorica" zadnje čase iz »Rdečega Praporja"; tega pa noče ponatisniti!                                     <
Poskusen samomor. — V četrtek dopoldne je streljal nase v vojašnici na Travniku vojak 47. pešpotka Ivan Uršič iz Bistrice. Ostal pa ni mrtev, marveč so prenesli živega v bolnišnico. Težko, da okreva.
Prijeli SO v Gradišču ob Soči nekega Pavla Dukana (?) iz Gorice, pri katerem so našli nekaj takega orodja, kakoršno nosijo tatovi s seboj. Drugi, ki je bil v družbi z omenjenim, je za to pot pobegnil pred očesom postave.
Odprti lekarni, Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Li-beri. (Liberi je nova lekarna na F. J. Teka-lišču) V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 23. do :i0. t. m.
Ker se je stavni stroj nekaj pokvaril, nismo mogli prirediti priloge; izoslalo je torej obilo gradiva. Gg. dopisnike prosimo potrpljenja.
Opozarjamo slav. občinstvo iui insc-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke.
Vaditeljski zbor P. S. Ž. je imel 12. 12. 1909 svojo prvo sejo ob navzočnosti 20 bratov. Podnačelnikoma izvoljena sta bila brata Rudolf Bralnik (Ajdovščina) .in Vladimir Dekleva (Trst); zapisnikarjem pa br. Bruno Saunig (Gorica). Društva raz-dele se v 4. okraje. I. okraj: Ajdovščina, Crniče in Selo; II. okraj: Gorica, Stan-drež, Solkan, Steverjan, Deskle, Kobarid in Grgar; III. okraj: Miren, Bilje, Prvači-na in Volčjadraga; IV. okraj: Trst, Vrde-la, Barkovlje, Opčina in Rojaii. Za I. okraj izvoljen je bil načelnikom br. Rudolf Brajnik (Ajdovščina), podnačtluikom br. Janko Pignatari (Crniče); za II. okraj načelnikom br. Ljudevit Kranjc (Gorica), podnačelnikom br. Josip Fon (Solkan); za III. okraj načelnikom br. Benedikt Pelikan (Miren), podnačelnikom br. riinko Furlani (Prvačina) in za IV. okraj načelnikom br% Vladimir Dekleva (Trst), podnačelnikom br: Fran Irgolič (Trst). Nadzornikom izvolilo se je za 1. okraj br. Josipa Fona, za IJ. okraj br. Alojzija Bašina, za III. okraj br. Bruno Sauniga in za IV. okraj br, dr. Janko Savnika. Tekmovalnim sodnikom izvolilo se je brate: Ljude-vita Kranjc, dr. Janko Šavnika, Vladimira Deklevo, dr. Frana Irgoliča in Rudolfa Bralnika. Določilo se je vaje za 1. zlet P. S. Z. leta 1910. Sklenilo se je z ozirom na veliko število novih društev, sestaviti lahke tekmovalne vaje, takozvani začetniški oddelek. Boljši telovadci tekmovati morajo z vajami določenimi za zlet S. S. Z. v Celju. Da bodo vsa društva jednotno vodila seznam o telovadnem obisku v posameznih oddelkih, se sklene izdati tiskane statistične zapisnike.
Češko Sokolstvo. — Češka Obec So-kolsko (Češka sdkoiska zveza) je izdala v preteklem mesecu statistiko češkega so-kolstva po stanju dne 31. decembra 1908. Glasom te statistike je bilo združenih v zvezo 37 žup (med kojimi so tudi take, ki so večji kakor naša zveza) s 800 društvi, 66.845 članov ter 11.485 članic, skupaj torej ogromna armada 78.330 članov. V letu 1909. je bilo ustanovljenih nad 50 novih društev, koje pa niso še izkazane v gorenjem statističnem izkazu. * Gornja društva se razdele po krono-vinah: Češko 58.940 Članov v 575 društvih;   Moravsko-Šlezko: 17,496 članov v
213 društvih; Dolnje Avstrijsko: 1.894 članov v 12 društvih".    .
Ako računate, da imajo Čehi sokolska društva tudi v Budapešti in Gradcu, nadalje v tujini in sicer Angliji Franciji, Nemčiji in Ameriki, in ako prištejete zraven še na novo ustanovljena društva, šteje celokupno češko sokolstvo do 1000 društev s 100.000 člani.
To so sicer^gole številke, govore pa cele knjige.
Iveza narodnih društev.
Čitalnica v Prvačlni priredi 23. t. m. ob 3. popoldne predavan j e. Predaval bo g. F. pl. Klein m a y e r iz. Trsta o »r a z v o j u č 1 o ve § k e k u 11 u r e«. Želi se obilo udeležbe; nadeja se udeležbe tudi od strani dijaštva. — Po predavanju se bo vršil ples.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarskega drušha »Danica« odbornike uljudno vabim k odborovi seji, katera bo v torek dne 25. t. m. v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer. Ker so na dnevnem redu velevažue stvari, prosim vse gg. odbornike, da se vsi gotovo ude!eže\
Predsednik.
Politični pregled.
Konferenca vseh deželnozborskih poslance?. Češki agrarni deželni poslanci so sprožili misel, naj bi se vršila skupna konferenca deželnih poslancev vseh dežel, in sicer bi se bavila s saniranjem deželnih financ.
Volitve na Angleškem. Ves svet se za-nuna za te volitve. Chamberlain je bil sprožil misel, da treba kar mogoče tesno združitev kolonij z Angleško ter carinsko zvezo med kolonijami in Angleško, utrjeno po visokih carinah na uvoz tujega blaga. To je bilo v nasprotju z državno in trgovinsko politiko do iste dobe. Trgovska svoboda je cvetela, prost uvoz pridelkov in izdelkov. Chamberlain je bil spočetka o-samljen ali sedaj rastejo »unionisti«. Ni pričakovati, da bi to pot še zmagali; ali v bodoče se to zna zgoditi. S prostim uvozom se okorišča največ — Nemčija. Volitve trajajo še.
* vanju tega malopridneža so-našli celo, malo tiskarno, kemikalije,' s katerimi se' popolnoma odstrani /pisava s črnilom, vse polno oblek, brkov in brad, s katerimi se je napravil nepoznanega, in lepo kopico posetnic z raznimi visokodonečimi imeni. Prlflcezinfc Klementina, najmlajši hči umrlega belgijskega kralja, se poroči koj ko mine dvorno žalovanje s princem Napoleonom, katerega je že prej ljubila, če prav je bil Leopold proti taki zvezi. Klementina ima 38 let, Viktor Napoleon   48
O Cooku se govori," da je popolnoma zmešan. Nahaja se v nekem sanatoriju blizu Heidelberga. Trdi se tudi, da je bil že prej zmešan in da je bilo njegovo odkritje severnega tečaja le plod njegovih bolnih možganov. Zmešal se je vsled prevelike množice alkohola, katerega je užival v mrzlih krajih.
Razmesarjen od volkov. — Nad 70 let stari baron Otto Orban je jezdil po gozdu na izprehod zraven svojega posestva v Lcngvclfalva na Sedmograškem. Ko je začutil konj volkove, je vrgel jezdeca na tla in volkovi so ga vsega razmesarili, med tem ko je prišel konj nepoškodovan domov.
Visok honorar. — Dr. Lepage, to je zdravnik, ki je s posrečeno operacijo podaljšal kralju Leopoldu belgijskemu življenje za par dni, zahteva za to operacijo, za delo 10 minut, 100.000 frankov. Prav ima! Takega bolnika se nima vsak dan pod svojim nožem.
Princezinja oropana. — Ko se je vračala princesinja Duleep-Singh iz izpreho-da v svoj hotel v Monte Carlo, jo je napadel mlad mož, iztrgal ji iz roke zlato denarnico, v kateri je bilo 2500 frankov. 8 tem plenom je ropar izginil in zaman so ga iskali delavci po bližnji okolici,
Razne vesti.
Belgijski kralj Albert in nadškof Mer-cier v Mecheln-u sta se sprla. — Koj po smrti Leopolda je hotel nadškof pridobiti novega kralja Alberta za cerkev in zahteval, da mora koj po svoji prisegi v, parlamentu priti v cerkev Saint- Oudule, kjer ga bo kronala belgijska duhovščina. Tega Albert ni hotel storiti. Drugi dan \ni tede-inn-u ni imel nadškof one pridige, katero je prej predložil kralju, pač pa je pridigo-val staro cerkveno. Toda tudi Albert ni odgovoril tako, kakor je prej povedal nadškofu, ampak dal je duhovščini hudega tobaka pod nos ter dal razumeti, da ne mara stopiti pod okrilje klerikalnega Rima.
Velika tovarna obleke je zgorela v Philadelphiji. Mnogo delavk je našlo sflirt V plamenu, kakih 12 je pa bilo smrtno nevarno ranjenih prenesenih v bolnišnico.
Zaroka igralke. ¦—' Fritzf Massarv, subretka na metropolitanskem gledišču v Berolinu se je zaročila z grofom Aleksandrom Talleyrand-Perigord-om. Na ta način se združi zopet član stare in visoke Aristokratske rodbine z igralko. Grof Tal-ievrand ima 21 let in je reservni poročnik pri nekem pruskem husarskem regimentu.
Vojaški uradnik — špijon. ¦— Nekega vojaškega uradnika, oficijala pri artileriji v VVollersdorfu, so zaprli, ker je prddal nekaj novih kanonskih krogelj Italiji ter ji na ta način izdal podrobnosti o sestavi. Po drugih poročilih se je preprečila njegova nakana.
Tovarnarjev sin — zaprt. — Emanuel Trojan, 25 letni sin prej zelo bogatega to-. varnarja, je spravil očeta v kratkem času skoraj ob vse. Najprej je začel slepariti, potem pa krasti. Tako je ukradel neki i-gralki v njenem stanovanju J00 K v goto-vinj in dragocenosti za 4000 K. Na^tano- !
Rojaki, izpolnujtc suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu sklad® družbe su. C. in. m.!
Ivan Kravos
na Kornu St IL EORiCft na Kornu it. I)
in zaloga  različnih konjskih vpreg za lahko ali   pa   težko vožnjo;   dalje inir,   v   zalogi različne konj-¦^¦w*.jff-f       ske potrebščine,  potovalne  potrebščine  kakor:  kov-čege, torbice, denarnice, listnice ________
itd. —  Izvršuje-  in sprejma v H|ip9\ popravo različne koleseljne in  ^SlJillll ¦'            kočije. =====
Popravila se iznršujejo točno. Cene zmerne.
^aravoo  čistilo za zobe
Eustomaticus
v prahu ali v   cev e ti dr. Alfonza Milani ja.
je edina zmes navavivh  sriovij, ki ne Škoduje
zdravlju in jo edino čistilo 3a zobe,  ki daje
pravo beloto.
'Zdravniške in zobozdravniške avtoritete bodisi
italijanske ali tuje prlpozoavajo, da je to čistilo
najboljše.
Dobiva se v vseh glavnih prodajalnah.
#***-***-##***#***
Mali oglasi.
Kajmanjša pristojbina štabe 60 vin. Alo Je oglas obsetetjjil se raftma sa vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na dežeU (in celo v mostu) nihfio ne pozna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna.
HnnHstft lirilifa za ««*«? uanjatlli predmetov. UyUt!3M pnilRO Tobakarni v ulici Teatro Stv. 5. jje ustavila oblast prodajo uanjatih premetov : denarnic, listnic, torbic itd., ter je dovolila za popolno razprodajo omenjenih predmetov 8 dnevni rok. Kdor namerava kupiti alione predmete po nizki coni — s 50 # popustom — naj se oglasi v> ul. Teatro štv. 5 v tobakarni Jo3. Afrič-a.
Naznanilo in priporočilo7~| J^ ^ Qgf{])j
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da je izšel moj iluslrovani cenik za leto 1910, ki izhaja že 36. leto. Na zahtevo dopošljem istega franko in zastonj. V ceniku je 460 najboljših poljskih, zelenadnih in cvetličnih semen, ki so se pravilno m dobro kalile. Za najboljšo kakovost se jamči. Opozarjam si. občinstvo na to, da imam Čez 200 pohvalnih pisem od različnih strani.
V zalogi imam raznovrstne cvetlice v loncih in dežah ter izdelujem vsakovrstne sveže ali suhe šopke in vence z irakovi in napisi. V zalogi se dobi vse v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah in točno izvršene.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ- KORSIKA,
vrtnarija in semensko skladišče
LJUBLJANA — Bleiweisova cesta št. 1. (v lastni hiši).
Prodajalna v Šelenburgovi ulici 5 pri Pošti.
Velika tovarna
trasmisije in kolesa.
Stroji so najnovejšega sistemi Glaser.
Pojasnila iLije upravništvo.
Na prodaj so pod ugodnimi
— pogoji = stroji za usnjarsko obrt
in sicer: nihalni ualj, stroj z usnja-tim ualjem, čistilnica in ua-. Halnica ter* vse pripadajoče      (blizu kolodvora)
.v kateri so se izdelovala dvokolesa z najlepšimi in dobrimi stroji, veliko poslopje in vodna moč blizu Celovca v lepem kraju — jako pripravno za letovišče -- vse skupaj z stroji vred je stalo skoraj milijon kron. Sedanja cena K 100.000 z vsem skupaj. Stroji so porabni za različna dela in skoraj novi ter mnogo več vredni.
Dse skupaj se proda takoj.
Plačati je treba le poT   co v gotovini.
Pojasnila daje
Anton Renko, trgovec
ˇ Celovcu, (Klagenfnrt). Rmečko-delauska gospodarska zadruga
v Dobravljah na Giriškem
ima v kleteh zadružnih kmetov v Dobravljah,    Skriljah,    Kamiijah,    Brjah, Šmarjah in drugih vaseh
veliko množino izimroep vipavskega vina.
Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsumenlom. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako" zmernih cenah.
Jako ugodna prilika za Slovence.
Proda se
lepo posestvo obsegajoče okoli 50 - 60 oralov ; jako dobre njive in travniki na ravnini, lep gozd za sekati in lepo poslopje z mlinom, žago in kovačijo. Vodno moč se lahko poviša do 200 konjskih moči. Samo . vodna moč je vredna več kot 20.000 kron. Posestvo z vsemi pritiklinami se proda ?a 60.000 kron. Polovico je treba plačati v gotovini. Posestvo leži v bližini Celovca in je jako pripravno za vsako kupčijo. — Posestne pole so na razpolago. Ako si kdo ogleda posestvo, je tudi gotovo knpi.
Natančneje   se izve  pri   g.   Antonu Renko, trgovca v Celovca.
Gorica, Šolska ulica št. 2
uelika zaloga = — oljkinega olja
prve vrste ajbiljSib Ividk iz Istre, Oalnacije Miifetts, Bari in Niče
b prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 1*04, 112,
1"20, 12i   136, 1*44, 1-60, 1*80, 2r~, 240,
za luči po 72 vin.
-------     Na debelo cene ugodne.     ------
Pošilja  poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga
mila in sveč.
Za sedem deklet je plesala Jolanda na štrajh ko igrala vojaška je banda. Pa orgljice t"di in tudi klavir Jolando so spravili v plesni nemir. Jolaude ni več, — zapustila samo je par nepokvarjenih čevljev
Agro-Hlerkur
v 'Ljubljani*
(jfadi)i prostori flao.cz ^fdii)o\?a ulica štev1. 8.
Podružnica Trst ulica Stadion št. 3.
Skladišče  in   kleti   v   Ljubljani   in Trstu.
Agro- Merkur je trgovcem  in  gostilničarjem   itd.,
zadrugam, društvom   itd. najboljši vir za nakupo
.....vanje blaga ==
POZOR! Umetna gnojila,galica,žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR!
Tina,  štajerska, istrska, dalmatinska,  dolenjska, goriška,  vipavska,   zajamčeno
pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka olje, itd.
Agro-Ierkar preskrbi sploh vsarso blago. — Agro-Herkar kapaje vse pridelke ==  ia izdelke.                ~
€ene najugodnejše!                      -                 Postrežba točna!
Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje  pridelke I
Lekarna  Cristofoletti v Bmm na i ravniku.
. Trskino (Jtokfiževo) jetrno <u>.     I
Posebno sredstvo proti prsnim bolez- ¦
nim in sploini telesni slabosti.     I
Izvirna steklenica tega olja naravno. I
rmene barve po K140, bele barve K 2- I
Trskino Leleznato Jetrno olje.      I
Raba tega olja je sosebno priporoS- |
Ijiva otrokom  in dečkom, ki so ner- I
vozni in nežne narave.                         j
Trskino Jetrno olje se železnim jodecem. 8 tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j
vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.                                   J
Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Horvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija 1 predan se napolnijo steklenice. Zato zaroorem jamčiti svojim   5C.  odjemalcem glede Cistoic in |
=.¦¦-.: ¦¦¦¦   stalne sposobnosti za zdravljenje. ¦==
Crlstofolettljova pijača Is kine In zateza.
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =   Ena steklenica stane 1 krono  60 vinarjev.   —
Cene zmerne.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač.
J. Mekd, Gorica
Tekališče. Josipa Verdi it. 32.
g = 5500 = |
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da najuspešnejše
odstranjujejo
Kaiserjeve
prsne karamele
znamko  treh   smrek
Varstvena znamka: »Sidro"
liniment. Gapsioi comj). IC°^3
Anker-Pain-FxaeHer
je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajeaju itd. Za ceno 80 vin., K "40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je  zagotovljeno, da
je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
„ zlatem leva " v Pragi
bethgasBO Stov. 5 nova.
Cu«tjd rtxpoB»j»rj«.
I kripavost, zasliženost, katar, kreni in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza 60 vin. j Dobi se v lekarnah A. de Gironeoli — Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. Gliubich — Gorica, mirodilnici E. Mazzoli - Gorica, v k karni J. Hus — Vipava, Maks Kozo ver — Ajdovščina, L. Jursche — Ajel.
Pijančevanje, j
Za poskutojo l praiek ZENENTO — brezplačno. ¦ Nagnenje k pijančevanju   so  trajno  odpravi. Sužnji te strasti   se   jo  osvobodijo   proti svoji """*"""                               -'¦    lastni   vo-
lji. PraŽck Zunento se primeša jedi aH pijači. Pri-morno za vsako starost in vs.k spil.
___________________________Zcneiiioji'
zajamčeno   neškodljiv.   Kdor   ima  v   druZ ni oziroma med znam i o>;ebe, ki so mlane pijančevanju, naj narofi   takoj 1 pra?e\   za   joskusujo. ZENENTO se pošlje v pismu. Priložite je znamko  za   t!0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku.
Poudre Zenento Co.
70. Wardour  Street,   LONDON 255 (Englaiul).
Pisma je frcnkiratt •/. znamk« za 2.") vin; dopmnice 10 vin.
' MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, "
•                                           I   • y ,____    •               i _      i               • i       •        in
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir                ,-^w. | y^^ —                Žage v Soteski
Gorica drž. kol. — Solkan      "*    '«W^"s5rS d >¦        ^ast versi(ega zaioga).
Trst, Via Jella Caserma a i.
Iatarnrban. telef.: Gorica 51 74, Trst St. 1631. — TeL: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edit. Zaloge: Solkan,  Trst,  Via  della caserma 4:
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vposluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.0)0.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkana.
Opravlja popolnoma; Hotele, vile, cerkve, šole i? t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska rese *va K 180.000. — Reserva zi izgube K 21.000 Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%