• m<tt W VW Xt> mm 'P^^oBf t» abbonamenlt, puštale* <VCW9 ŽJJaJkV., H« 3Z Poštnina plačana v «ot«*iai.
Cena so cent.
uruuumai vu t> u^kava. uubuama puuonubva uljca 5
IZKLJUČNO 6ASIOP8TVO aa oglase ta Kraljevine ItaJSie m
CJNIOIVF Pl'BBI.iriTA IT*MANA S   V. «n,AW
ai-zz si-«, n-**. »-j
L#ohtiana atav 10-S&]
si-at —
OONCBBSIONARIA ESCLUSTVA per ta pubblidta <fi provenlenza Itallana ed UNIONE PUBBLJCITA IT A LIAN A 8. A~ MIUANO
Strt sovražni napad
na libijsko - tuniški meji
24 sovražnih leta! sestreljenih — Naše p&4mirniee potopile velik tovorni parnik in »o tarped Jvko
Glavni stan Italijanski!   Oboroženih *I
je objavJ 9. februarja naslednje 990. vojno poročilo.
Na I bi s\o tuniškl meji je b 1 moč n *»-pad sovražn'ka cdlcčno strt s pora čjo na padaln h let:.*!. Meri le a!sk m nap. dom na luko Gabes je sovražno letalstvo tegnbifa 12 letal   me.l nj.ini ti dvomotornih 'elai; Štiri nadaljnja sovmž-a Jetnik so  ;es rc 1 nemški    lovci  v spopad h    nad tuniftkim ozemljem.
Patrola naših lovcev se j" sp pail i z vel'.k o skupino mo no zašči eni.i LAznD ik>v In je v srd tih dvvbojh sestri I.la dve sovražni letali.
V aiiirsk'h vodah so nase podm rnice pod poveljstvom ladijskih por ćnikov Vit-torija Petrellija, Carnpagnana in Ittorina Bcltramija torped r^le in potopilo en lO.OOOtonsk' peraik, ki je piul v ionv ju. in eno topeoovko.
Včeraj so sovražna letala bombo odirala zjutraj Mes'.no In pozno zveč »r Palemio. Izbruhe in š'roda s? ugot vVaJ*\ Se t olj nlh je bilo 6 letal: eno so sestrelil! nS' lo ci v blžini Mesne, 3 Itnli'ans'co In nemško topn*rt- ^ n^iprmsko obrambe in so ta letala treščila v morje v hliž'ni Torre doli* Orsa, vzhodno Aren011" ;_ d >1on-
gerdina, "2 n« ;° yw**e^ nemški lovec v blž'n' PczMlHa tRa~us-'). žrtve e als'<p»a napada no Neapelj 7. t. m. z.nasajo 10 mrtvih in 60 ranjenih med civilnim orebiwaJ-stvcro.
Oddelku naših lovcev, ki ga navajamo v dn* - njem poročilu, ker je na tun skem o 'hi napadel s^vra^o reta*>»' o kuni-o ki je biia po Številu silno močnejša, in kt je sestre! 1 dve sovražn" fetall. Je p.veljavni  kapitan Giulio Gluntel'a-
Iz nemškega vcjnega porcOa
Nemške vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki Id v Sredozemlju:
Na lib Jsko-tun S' em obmejnem pod očju
fe€ je izjalovil sovražn kov nap id pr.ti na. •šini   postojankam.   Talio.&n.ii   protisunp'* z
na&e strani je pri- 1.1 sovražnika k umiku.
Nem«k letalski od elkl so pr zadeli sovražniku s presenetljivimi napadi ob Hit n ir-jrube ljudi, težkega orožja in moto nli vozil.
Nemški lovci so rakrop:r ob vzho In i obali Tunika sovražnikove rdde'k' bombnikov in lovcev in sestrelili pri eni las ni izgubi 13 sovražnih letaL
Nemški pr'znanje
ital janskeisru letalstvu
Berlin 9 febr s »Nazirnal Zeitvmg« piše o postanku in razvo~u berbonega 'etal-stva Italije in ob'irneje op'suje junašk-delanja italijanskih piletev od leta 1940 na^rci Spomin-a tudi, da so Ttaij^n1 upo-I rahljali že od tega časa Drve oklepne av-! tomobile, imenovane ^puščavske križaikec
Za Dcmsvino s3 padli
Januarski sezram "zgub
Rim, 9 febr s Glavn stan italjanakih Oboroženih s l objavlja:
Izgube v mesecu januarju in one ki n:so bile vštete v pre^n; h seznam h g'ede katerih so prispele do 31 januarja predp sane list ne in   menskr    znaibe so:
Vojska In Milica: Severna Afriki: nad-lih 440. ranjen h 592. pogrešanihh 4520 Rus ja: seznam padlih v operacijah na vzhodn fronti se ugotavlja gl^de imenskih označb: ranjenih je bilo 10 285 pogrežanth 27 000 Balkan in ostalo zasedeno ozem'je: padlih 251 ranjen h 415 pogrešan h 57. Ozem^e Italije:    pad ih 26    ranjenih 25
Mornarica: padlih 131. ranjenih 324 pogrešan 867
Lotaistv ; padlih 75 ranjenih 110 pogrešanih 108
Trg°vinska mornarica: (od 10. junija 1940 do 31 januarja 1943-XXI.) padlih 1892 ramenih 4S3.
Seznam: padlih so objavljen v posežem
lodatku k U tu »Le Forse Armatec S-av-rirm    borcem in    n, h    družnem ganjena
neminljiva hvaležnost domovine!
Prisega ministrov
Kim, 9. febr. s. Danes opoldne so novi ministri prisegli Nj. Vel. Kralju ln Cesarju, ki jih je nato zadržal v prisrčnem razgovoru.
Navi preSekti
Rim, 9. febr. s Notranji minister je odredil  naslednje premestitve prefektov:
prefekt Oscar Uccelli, sedanji podeu-verner Rima. prevzame prefekturo v Milanu, prefekt dr Vaccari Marceli« je premeščen iz Benetk v Neapelj prefekt Gelso Lugiano, ki je bil na razooloženju prevzame prefekturo v P~-eti:nh prefekt iz Cremore I>Trm dr Giovanbottista ie imenovan za \rcecniverneria Rima prefekt Trinchero dr Marin se premešča iz Vu cenze v Cremono prefekt Neos D;nale iz Savone v Virpnzo prefrfrf Avalle dr En-rico, ki je bil na ramoloženju. pa prevzame prefekturo v Savoni.
Kitajski cifntevi Ducejevih izjav
danghaj, 10 febr  s. Ducejeve besede ob 201etnici   ustanovitve   Milice   je tukajsnj tisk pretekli teden objavil z velikimi naslovi in jih tudi komentiral v številnih navdušenih uvodnikih.
Seja direktorija albanske fašistične stranke
Tirana. 9 febr s V s>edežu stranke se ie zbra! pod predsedstvom ministra M'irikaia nacionalni direktorij albanske nacn>n ilne faši5tič* m stranke Zborovanja so se ude'cž 1 netr nji nvr.isier prosvetni minister >n mnf'er za Ijud^ sko kulture ter n-oektor PNF M mstei ta nik stranke ie poroča! o delovanju stranke 'n o men h načrtb za bodočnost G'eoe ".--dan-e^a vojnetja sranja le Rk«c M r3ka znova potrd I sv^jo neonrmno vero v zmago onra Osi k: bo tud; zmaga zavezn'ške Alban'je Po ob'ini razpra\~. katere so se udeležili rud' č;an v!r.de n in ktoT p\TF v svf,jst\-n oener-jineci" sve tovalca a'banske fašist čne *»tranVc ie ol skle nien<' nredlož't- ministrskemu s\etu neka* zakonskih načrtov k. je :e zdela'a stranka v prid albanskim delavcem te? na?rt g'edc ^p«,rt-nega udejstvovnia v Albini m Zbrrrvanie se \e prčelr m zak'iucilo s pozdravom Kralju n Cesarju ter Duceiu
Iz ministrstva ^a narodno vzgojo
K-m. 9 febt s Min ster za narodne vzgojo je p. trdil imenovanje mn strske?a ^eneralneara inšpektorja dr Collaltina CoL lalta za šefa katvneta ter ',e imenoval za svojeg-3 rsebnee:m tajnika dr Iva Mittuc-ciia upravnega direktorja Kr un:verze v Psi.
Angleško nezaupanje do Amerike
Lausanne. 10 februarja s. »Gazette Lau?anne» piše v dopisu iz Londona z naslovom »Angloameričke negotovosti« da je postalo pereče vprašanje odnosov med obema anglosaškima državama V zadnjih treh mesecih ie oostalo potrebno razčistti sedanje in bodoče stanje med obema zaveznikoma Zlast^ do zam^tanoetih ki so Se nakopičile v zvezi z afero Dnr'an G;-raud. je postalo opazno nasprotie med gledanjem Londona in Wash ngtona glede pouličnega vod=tva vojne
Notranja nasnrotstvs med Rooseveltom in njegovo opozirllo so vznemrjuioče vnli-va!a na ar»CT*»škr> iavno mnertie ker ka-ž-^to. da 'majo daMno^e^ne oobnde predse^" :ka svoie ovire in določene me^ Z?drž?nie aroer ške iavnost" do at'ant^k^ listine kaze. da so te meie Telo tesne Ta listina se zd: nasprotnikom Por»cpvelt^ kot iziava osebnih načel ored-ednika in ne kot deistvo. ki bt obvezovalo ooltiko Amerike Re« ie da «ma predsednik v rokah morno ob'a^t toda n' v nieoovi moči. da bi obvezal AmHkn za bodofnost Lahko razvija mednarodno polifko. tod^ prenrečiti n« more da njw»v na^p^"!k ne krene v ngpnrntnn «?mer   7.«>H^ia odlri.
čVev Plpdo m^dno^-o^-ib rv^Mt'čn-'h ^bvez ne pripada predsedniku temveč senatu - ftn<*1e$k ♦r,irn?či pnoioprneršk-'b odnosov im»io to stpnie ved^o pred očmi. Vprpšanie k1* •»Ifiic vznpmiria a"">£ko javnost \m-a5anio dokTei 'ahko Poose. velt in V^h'arp eovorita v im°nu svojega naroda' Kakšen bo položni ce bo v leseni 1944 namesto Roo<evelta izv^o^en pre-Sktent iz skupine izolacionistov? Vsa ne-
soglasja in nacprotja v mnenjih med obema zaveznikoma izvirajo iz te temeljna negotovosti  v  angleameriških odnosh
čangkajSek ie računa več na Amerika
Bueno« Alre«, 10 febr a. Iz kitajskih diplomatskih krogov v New Yorku poroča-jo da je Can^ka^šek opustil nameravano potovanje v VVashington. ker ni dobil zadostnega jamstva za uspeh svojeea o':iska s katerim je nameraval zbuditi Roceevel-tovo zanimanie za obupno stanje Cungkin-ffa in ffa prinra\dti do to«rq do hi pos^i oskrbo in se rbveznl tud za b^oc ost v tstih kroprih me-^i-k) dn bi morala Amerika za reš'tev Ki*a^ke zbrati svoje lastne bojne sile v Pacifiku.
De Gaullave pritožbe
proti Anlsamerfčancm
Lizbona, 9. februarja. ». V nekem razgovoru z zastopniki tiska je general De Gaulle obžaloval, da se deg^lizmu prkr-vajo ang'oameriSkl načrti o bodocn sti Franc'je. I>e Gaulle ziavlja. da se po štirih mesecih z-sedbe francoske Afr'k« po Angloamerifcanih naha aio Se vedno v ječah štev lni degoli ti De Gaulle je dodal da se skupina »avrbodne Francije«, ki lo vod. ne more udeleževat1 upravljanja francoske Afrke ker se niso b4li obnrv.je-ni francoski zakoni ln v francoski Afriki Se ni svobode tiska in besede.
UČINKOVITI BOJI V RUSIJI
Uspešna obramba nemških in zavezniških čet proti nadmečnernu
savražnikn — Hude sovjetske izgube
InseriraJ v »Slov. Naroda'
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. febr
Vrhovno peveljništvo nemš':e vojake je objavilo danes našle'.nje vejno poročilo:
Na jugu vzhodne fr nte je na\aJ so\ rai-nika pridi bil na silov tosti. Nen.ftke «**»te so bile v obeh bojnih odsek h v težkih obrambnih bojih zaradi ponovnih poskusov sovražn ka, da bi z moč.i'mi novimi -tia.il; prodrl ali obkclll naae črte.
Na zapadnem Ka\-kazu s0 bili zavrnjeni krajevno on:e.eni sovjetski sunki.
Proti ponovnim «»ovražiiikov m napad-, m na področju izl.va reke Dona so v teku lastni protinapadi.
Ob spodnjrm Donu, na vsem p dročju Done j in zapadno od «' ko s ga xls. ka so bolj^eviki oonovili svoje napade na Široki tre nt.. Bili no tud tukaj po težk h b rhah zavrnjeni ali pre.t.eženi v protinapad.h. BorU? tra ajo dalje. V hudi obrambn b rbi so se nnši oddelk: uveljav.I zmerom znova pn> vt-i ki sovražnJtovi premoči in v naj bolj neug dnih vremenskih razmerah
V nadaljevanju napadov južno od Lado-škrga jeztra p.of na i obrambni fronti so bol Še.iki utrpeli najtežje izgube brez omembe vredn ga uspeha.
V vzhodni ILareliji je bilo zavrneni'i \ č sovra;.n h su.ikov, ki so bil, z ed. n. ne glede na izgube ljudi in materlaa.
S prekrit v jo   Metlike   nevtraln sti so posanie-na sovražna letala priletela v pre teki  noCi na 1 Vzho !ni morje Ni b lo ugo tovljeno, da bi bila met_Ja bom e.
Slfovrtast bajev na jiunem odseku
Berlin, 9 febr s. Glede borb na južnem odseku vzhcdne fronte, se doznavajo iz vojaškega  vira nas'ed^je podrobnosti:
NemJke č^te so bile v tem odseku fronte včeraj v hud"h ob"Pmb"ih bojih z znatnim sovjet-k:mi ?i!ami ki so napadle v nekatcr:h odsefcfh 7 doslej še neznbel'-ženo filovitostjo. vVoV1? -Todnjega Dona in v vsem področki Do^ra so se nad-alie oiač:l; sovjetski nappdi ob sjlovitTj snežnih za-m-t h Po o°trem topn ^kem dvoboju so nem'-k« Fiie rdbilc v~e sovr?žne ofe^žrivne VU"i:e in  zadala r»a*^-^TWm najhujše b»-
ev^a na Tjvf1eli tan,'ih :n dnj^em o^ožlu Na n«K? trr'ki  fronte, kjer ie uroelo so-
v^-a^'-rku vd*-et so s° madžarske (^ete. k« e^ že vec ^n? bore ob «?frpr»: r><"»rrJ5kih. da
bi pren-p^i'e new^o*1 obT*~o?:tve ki ip eroz'te bTi^jim diviziirm. imirale do zad-p'"**ra rt~t-,^nrin<'o m"fn"ii?~mii sovi'*;ž-n;!'u ter t^ko o^n^r:,e ^o-^Hoi-rn edini-ca*n i^^'e^bo D°trobnih kretri^j.
rrpm ie bi^o npmSV« 1oiaV«?+Vo v teb bor-bnb  7elo ?lct"vT»n   P^pi-^^1 n  ie b^rbe na
SOVer/T**1ra ter <=o ^"«-+o zanl^t'o v b^rbe S srkvT"07T,,"*m: lovci Np''i s st^^voro nnto. vn'-ipni t1 n1.- vi ffr< era nrfrč'-^ letala zadela v polno, je zletel v zrak
Tudi na področju zapadno od Oskola so boljševika, :zkoriščajoč neprestane snežne viharje, napad'i na dolgi fronti, čeprav je bilo uničenih veliko število sovražnih tankov, vendar n bilo mogoče preprečiti, da ne bi boljševiki na nekaterih točkah pridobili na terenu V najtežjih okol!šČ:nah je bil tudi v tem predelu pr spevek nemškega letalstva izredno velik, zlasti z bombardiranjem zbirališč sovražnih čet in topništva.
Borbe na p&grs c]ts Dana in Donca
Berlin. 8. febr. s Glede borb. ki se nadaljujejo na vzho*.ni fronti. obveščajo iz poučenega vira, da so boljševiki tudi včeraj v oiseku spodnjega Dcna in v področju Donca nadaljevali v g-lavnih trskah velike zimske bitke s svojimi silovitimi napadi Nemške čete so jih odbile deloma po ost: !h borbah, deloma v protinapadih. Borbe se i nadaljujejo.
V o.seku zapadno od reke Oskol nudijo nemške čete "srdit odpor močnim sov}et.skTm silam, ki neprekinjeno napa';1.jo. Med protinapadi so bo'Jševiki utrpeli ogromne izgube. En sovražni hc-taljon je bil ves uni-
čen.
Madžarsko poreč 13
Budimpešta, 9 febr s. Poluradno poro-£ lo javlja, da madžarske čete zadajajo južnozapadno od Vorcneža srvrržniku šq nadal.e hude izgube, V obrambnih borbrth o g bij vi taktiki so b!Ie dosežene znatne prednosti.
Baji na ST^skesn alseku
Helsinki. 0 febr s V zadnjih 24 urah so fin *ke patrulje na front  Karclijske vrne ^n Au-nuške ožne dosegle uspehe in uničile utrdbice
m zaklonišča sovražnika ki je imel znatne izgube. Sovjetski oddelek, ki je aku.<al prekoračiti Oneško jezero, je bil otib t pc si»ov'ti bor-bi. ki je trajala eno uro. Na fronti Vzhodn* Karelije ojaćeno delovanje patrulj
Odlikovajiie Španskega poveljnika v Rtisifi
Berljn. 9. febr. s. H tler je odlikoval generalnega majorja Infanta, poveljnika >si-nje div zijc«. z železnim križem I. razreda.
Močen sovjetski pattziuiki oddelek uničen
Beri nt 9 febr s. Te dni so se zaključile, k kor se doznava iz p:-cblaščenega vira, obsežne policijske operac je, ki so se pričele ob koncu januar^ prof 3000 pait za-nom, ki so se zagradili v no k cm gozdnatem predelu južnovzhodno cd T. repca Čeprav je bil sovražn k zaščiten z močno obrnmbo, se je nemškim četam posrečilo potisn t; ga v ostrih borbah na bMDejM pro3tor. Pc un'čenju prve skupine ekrog^ 600 partizanov so nemške Čete 7 t. m. začele un čevati glavn no upornikih tU Ob tej priliki je b lo zajetih mnogo protitan-kov k h topov navadnih topov, strojnic, m žnarjev. in pušk.
Kršitev švedske nevtralnosti
Berlin. Q febr s. V noći I  ft-bruarja je nc-fefti lovrainfll letal, ki so kr-iia zračno nrven nost Švedske  preletelo kakor s«      njv.i iz poob!a;čencoj vira baltiško področje, ne da bi letala metala bombe.
Stocknolm, 8  tebr  s. Preteklo noč ie Vedsko protilei'.Isko topn >t\o v fiižnoz ipadm Ska-niji streljalo na tuja let;ila   ki so  letela nad vedskim ozemljem    Posebno / vaheil  ie bil topovski ogenj proti polnoči v Trctkborga,
Peslnicrniss prcprcčuf«]3 anglesaškc načrte
Monakovo, 8. febr. s. »Munchrjer Neuste Nachi-ichten* to-Jmačijo novo nemSk,, iz. ed-no poroč-lo o zmagi podmornic na Atlantiku ket najboljši dokaz tesnega so letovanja med rasnimi rodovi orožja nem&k h orjoro-
fcenih sil. Kadar koli se sovraArvIk prip. av-tjia, da bi oskrbel svoje vojske s potrebščinami in na.aljeval započeto ofenzivo aJi ob pričetku nove ofenzive, napidejo podmornice s skrajno odločnostjo ter p'š!j»jo na dnu morja tanke, letala, strelivo, iivež ln gorivo. Ko je »EconomisU trdil, da Anglija lahko izgubi vojno na morjih, nikakoi ni pretiraval velikanske nevarnosti, ki pre-ti Anglosasom, ki ne morejo najti sredstev za obrambo, med tem ko podmornice Osi v vedno številnejših rojih nadzirajo vsa pomorska pota. Spomin na leto 1917. ki ga je dramrtičro obudil v svojih spominih iorl Jellicoe. leži kakor mora nad Angleži, ki pripravljajo s svoj:mi ameriškimi bratranci vedno nove ofenzive, za katere je potrebno
astronomsko število  letal in mnogo Udi*. Na razpolago pa ni rkiti letaj niti laiij. s-Abendzeitung« poudarja, da se akcijska
področje podmornic Osi razš:i;i od norv\> škega otoka Jan Maven na Gionl.-.ndiji,
Medvedjih otokov do Mrdih Antilov, od južne  ameriške    obale   ć©   Sredozemska a
morja, kjer je bila pred dnevi ž?1ev n £ih torpedovk ena izmed najnovejših anglc£;ih
križark  razreda »Dido^..
IJz.borta, 9. febr. s. Vprašanje podmoni-ške vojne je še vedno v ospre Iju zan'nun i 3uneriakega tiska. Imenovanje almirala Doni t za za vrhovnega poveljnika Hitlerjeve mornarice je nadaljnji d<-kaz, da se Nemčija pripravlja na mjvišjj napor v podinor-niški vojni, piše »New York Times« ter do_ deija: 2^avedati se moramo, da s podmornicami Nemčija lahko zmaga v vo ni. Brez dvoma lahko pričakujemo ne samo večjih izgub na tonaži, temveč tudi večjih izgub naših mornarjev.
Japonskih sil na južnem PadSiku
Na Salcm?fi£kem eteffu in na Novi Gvfireji so japonske obrrjžcne sile v celot} čoseirle svoje rilje in prizadejale
sovražniku hule izgube
Japonska letalska zmaga na Kitajskem
Tokio 9 febr s Taponsk* glavn' '»tan po-rtića. da sc iapcnske vciaške n mornariške sle v skupin? Salomonskih otokov in Nlc.ve Gvi-oeje od preteklega p< letja umćik 25 0(Xi so-vraznkov sestrelile 230 nasprofn h Ictai raz* deiale 30 topov in razdeialt al ?ažga!e 25 ^klopr-^h- avtomob;lov Jaivinske vo'aške n mornari'ke sile v južnem Pacif;ku so od pre» teklega polet'a ncslale ed;n'ce na Salomonskc ctoke 'n na Novo Gvineje ter sc zasedle stra te'ke nostoj^nke in onemooi^či'e sc~. razne protinapade :n tako postavile temelje za nove ope "aciie
Povel'n rtvo dodaia da so iano-ske ćete. k« so napredovale proti Bum na N rvi Gvineji da b- olajšale nrej menovane operacije, kljur* številčni premoci sovražnika strle ž;lav sovraž ni odpor Ob koncu ianuar'a so sc te čete po -rakliučitvi svoie m site premest le na dmge točke Enako se ie zgodilo s silami ki so imele na'ogo ^č'titt ooe-acje na otoku Guada'canaru v skupna Salomonov b otokov Pcvsod so Ja-oenc^ stalno rn moćno prt'«kqli na svražne sfe ki so bi'e na ta nač;n zadržane da se ie ^hko 'zved'a nremestitev rapen^kih oddelkov v na;verem redu
J-mormlce izstibe v teh gt>er<»c;iah so b'\e 'fr743 nadlih v b rb' ali umrl h z? posledicami dobljenih ran teT 139 letal ki so se vrela na sov-ažne objekte in se niso več vrnla Japonske izgube sc torej zd^leka manjše od izgub, ki so b le zadane sovražn ku.
Novi japonski proračun
Tokio, 9 febr s Japonski tisk poroča, da bodo razpisana državna posojila zm 21 milijard in 420 milijona* jenov. Listi podčrtavajo nadalje da znaša redni in zredni proračun za novo proračunske dobo 2o mdtjard m 36 m;h« kinov jenov za 11 milijard M2 mili^nTv več v primeri s p'ejšnj'm proračunskm letom Spričo tega da zna'aio narodn dohodki 50 m'lrard enov. izhajs. da te 74 oo^to kov do hodkov v proračunu določenih za nadaljevana vejne.
Tokio. 0 febr a Parlament je soglasno odobril izredni vojaški proračun z vaoto 27 mili-jard jenor.
§anghaj, 9 febr. d. Doznava se, la so japonske letalske sile bombardirale važno strateško točko Anijo v južnem delu pokrajine šansi Japonski napad je bil naperjen na sovražno letališče. Japonska .etala so z zadetki v polno poruši'a olletiSČi in druge važne naprave Vsa japonska lotala so se vrnila na oporišča.
Z nekega japonskega oporišča, 8 febr. 8. Navzlic neugodnemu vremenu so japonski bombniki davi napadli letalsko oporišče Kvejlin. glavno mesto> pokrajine Kvangsi. Bombe so močno poškodovale vojaške naprave in tudi radijsko postajo. Druge skupine iaponskih bombnikov so znova napadle kasno popoldne mesto Kvejlin in so bombe povzročile nadaljnjo hudo Škodo na vojaških napravah Istočasno so bombnki ln japonska bojna letala nenadno napadla Hungijang v srednjem področiu pokrajine Hunan. Bombe so zelo poškodovale letališče in druge vojaške naprave Vsa letala so se vrnila kljub hudi protiletalski obrambi na svoja oporišča.
Sodelovanje FTpincev x Japonsko
Manila, 8. febr. a. Na tisoče Plllpincev ae je zbralo v nekem parku k manifestaciji hvaležnosti Japonski. 6ef civilne uprave na Filipinih Jorge Var gas Je v svojem govoru poveličeval velikodušno zadržanje Japonske do Fillpincev. Sprejeta je bila resolucija, ki omenja Izjavo japonskega ministrskega predsednika glede neodvisnosti Filipinov in zatrjuje, da bo prebivalstvo otočja sodelovalo z vsemi sredstvi z japonskim narodom za ustvaritev Velike vzhodne Azije.
Ssliđzrnsst Brljarlje s silami Os!
S°fi;*a, 9. febr. s. Notrnnj m nister Ga. brovski je govrril v Klevu pred vel ko množico ljudstva. Obširno se je bavjl z notranjim položajem v Bolgiriji in z nje-n m: odnosi do nozemstva. Po prikazu najnovejših mednar dnih dcgodkov je zatrdil, da ves svet preživlja pomembne in odich ilne dneve. Minister je rekel: Naj bodo s'le, s kater mi razpolagajo Anglosas', kakršne kol . zmagala bo gotovo Os. Za bolgarski J nared t bstoja samo pot korakanja ob strani njegovih velikih zaveznikov. Bo'.garcki narod mora biti pr'pravljen podpirati z vsemi moćnv sile Osi v veliki bitki, kajti zmaga Osi bo tud' zmaga Bolgarije.
Sofija. 9 febr. s. Uradno javljajo, da se bo Bolgarija udeležila prihodnjega ve-lesejma v Smirni. Ta sklep bolgarske vlade tolmačijo kot dokaz dobrih političnih odnosov, ki obstojajo med Bolgar.jo in Turčijo.
General Haase umrl
Berlin 9. febr s Umrl je general Kurt Haase, poveljnik neke nemške armada. Hitler je odred 1 državni pogreb za genc-# rala. ki se je posebno izkazal v vejn' na Poljskem in Franciji, kjer je bi odi kovan z vitežkim križem reda železnega kri&a.
Finska in Madžarska
Helsinki, 9 febr s. Podoredsodnik finskega parlamenta Unkomics ki se je vrnil v domovino z uradnega potovanja po M^džnrski. 1e ob<-'•;, vtl*e v dol-
gem in zanimivem č^ku. k; je izSel v listu »Uusi Suomit V članku omenia gan-ljivostj ob sprejemu pri madžarskem regentu, ki ga spomnja po zunanjosti in osebnosti na maršal?* Mannerbe ma Uso-tavlta. da je madžarsko narodno življenje v dobrih in trdnih rokah in da so enaka Čustva vodila Madžarsko v voino za obrambo zapadne kultur«* knkor čustva, ki prešinjajo borečo sp F:"sko.
Rim, 9 febr s V odgovor na vprašanje v spodnji zbornic je anglešk* ministrski predsednik Churchill izjavi, da je Anglija zaradi težkoč ▼ pomorskem prevažanju načela svoje rezerve živiL
Carigrad, 8 febr. s. Latentno politično krizo v Iranu je pript-gati po mnenju dobro obveščenih perzijskih krogov naraščajoči opoziciji proti predsedn'ku mir istrskega sveta Saltanu k' se je razkrinkal kot lutka aneleške polit'ke. Večina mmi'trov. ki je odstopila, obdolžuje Salt^na. da stremi pod pretvezo življenjskih grsnodarrkih potreb države po popolni diktaturi, da bi Iran zapeljal v vojno. Ta nevarnost se vedno bolj Siri tudi med prebivalstvom, ki nt naklonjeno Saltanu.
Strmo 9
»SLOVENSKI  NARODc,   sreda, 10. februarja 1943-XXI
8te*. 32
Promet z nepremičninami v januarja 1
Na področju mesta Ljubljane je bil d prodanih nekaj večjih nepremičnin — Povpraševanje in ponudba sta normalna
upokojen. In kakor dr. Vita&tfk in drugI
tovariši maturanti udejstvuje eden prvih latinskih, atavkov iz 1. razreda gimnazije: >Agrioola arat< ter je zadovoljen >procul
negotiis«.
Prof. Fran Vadnjal, predsednik bivft. dež. šolskega sveta, nam je kot starosta maturantov iz 1. 1892 s ciceroasko zgovornostjo na temelju študije »De aenectute« izkusal
dokazati izrek: »Blatena je starost.« V dokaz nam je navajal bistrost, plodovitost ln zdravstveno neomajnost Katom starejšega Censurtnuaa, ki je baje Imenitno rogovilil še z 89 leti. A popolnoma m uspel naš Cicero. Smejali smo se, zapeli v Post mo-lestam seneetutem i*je habebit humus!< — pa trčili z jubilarji: Živeli!
Delo GILL-a
Ljubljana, 10. februarja
Nepremičninski trg se je v januarja razvijal kakor prejšnja dva meseca, ko ;e po kratkem zastoju znova oživel. Zanimanje ze nepremičnine je še vedno znatno, ponudba pa je za povpraševalce zadovoljiva. Kdor razpolaga s primerno gotovino, lahko po volji izbira, 6e vedno je nekaj nepremičnin, ki naglo menjujejo svoje lastnike. Na drugi strani pa so bili ponekod rasparcelirani večji zemljiški kompleksi, ki jih sedaj lastniki zapovrstje razprodaja jo.
V januarju je bilo uveljavljenih nekaj kupoprodajnih pogodb za večje nepremičnine na področju mesta. Novi lastniki so oišteli zanje težke Sjotisočake, v enem primeru celo nekaj n2d 1 milijon lir. Kot ponudniki nastopajo na nepremičninskem trgu tudi denarni zavodi z nepremičninam:, ki so jih še v predvojnih časih kupili na prLsilnh drnžbah, ko so ščitili svoje terjatve..
V jsnuarju ro bile odobrene razen tistih, ki smo jih omenili že v januarskem poročilu, še naslednje nepremičninske nakupne pogodbe:
Josip Jurčč, uradnic pri Rudarskem ^rla-vaj-stvu v Ljubljani iz Sattnerjeve ulice ra Viču, je prodal Jakobu Zalarju iz R žm doline, Cećta VIII. vrtno parcelo v *cat. obč. Viču v izmeri 455 m? za 10.500 lir.
Erna Reboljeva, žena posestnika in trgovca v Kotnikov! ulici, je prodala, nedo-letnemu Marijanu Verovšku, Jijaku iz Dalmatinove ulice. Jožetu Vorovšku. trgovcu iz Nunske ulice. Juriju Verov&ku s Sv. Petra ceste in trgovki Anici Rustjevi iz Ga-jeve ulice svojo nepremičnino v kat. obč. v Kapucinskem predmestju t. j. tri nadstropno hišo na Cesti Viktorja Emanusla III. št. 20 za 1.200.000 lir. Nedoletni Marijan Veiovšek je postal lastnik polovice nepremičnine, ostali kupci pa vsak do ene šestine.
Tesarski mojstri d. z o. z. v Ljubljani so prodali Valeriji Pavšičevi, p«-»sestnici v Ri-harjevi ulici, njivsko parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 829 m- za 32.000 lir.
Josip Kune, posestnik na Rudniku, je proial Evi Mullerjevi, g>>stilničarlci na Karlovski cesti, gozdno parcelo s pričetim temeljem za stavbo v kat. obč. Rudniku za 7.500 lir.
Josip Janež ie in Martin Boh, oba posestnika v Grosupljem, sta zaradi arondacije svojih kmečkih posestev sklenila menja'no pogodbo. Boh je odstopil Janežiču travnik v izmeri 733 m*, Janežič pa Bohu njivsko parcelo v izmeri 136 m?.
Marija Škofova, posestni ca v Karunovi ulici, je prodala Jakobu škofu, posestniku v isti ulici, travniško parcelo v kat. obč. Trnovsko predmestje v izmeri 459 m- za 5.000 lir.
Iza Premrova z Vrtače je kupila v kat
obč. Zgornji žiški tri nj'vske parcele. Za dve, ki merita 5S7 m2 oziroma 609 m* je plačala 59 000 lir, za tretjo v izmeri 707 m« pa 39.000 Ur.
Oskar Kosler, veleposestnk v Ortneku, je  prodal Ivanu Fetkoviku,    posetniku z
Ižanske ceste, parcelo v kat. obč. Karlov-škem predmestju v <zmeri 32.909 m2 za 20000 din (pogodba Je bila sklenjena konec maja 1941).
Ivan KogovSek, posestnik in kovinarski mejster 'z Kamn- goriške ulice, je prodal V'nkti Mlakarju \z Knezove ulice travn'ško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 626 m* za 9500 lir. Isti je prodal Jožef n l>obnikarjti, krojaču v Kozarjsh, travniško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 685 m-2 za 10.000 l*r. Končno je prorVl Ma. rji Muharjevi, zasebnici jz Javcrnlkove ulice, travniško parcelo v kat. obč. Dravljah v izmeri 966 m* za 14.500 lir.
Med Ano Luk i če vo, pesestnico ln trgovko s Sv. Petra ceste ter njenima s:novoma Zvonimirjem in Ivom Lukičcm je bila sklenjena izročilna pogodba, s katero je Ana Luk:čeva izročil^ svoj"'m a sinovoma vsakemu do polovice svojo 'deelno polovico hiše št. 79a na Sv. Petra cesti.
Nedcletna Gabrijela Ham, d jak<nja iz Trnovskega pristana je postala lastnica njivske parcele v k?.t. obč. Zgornji Šiški v izmeri 756 ml za 38.000 lir.
Albina Kraljeva, pesestnica v Rcžni do-Ini, Cesta IX. je prodala Mariji Jakupovi-čevj, trgovki s Sv. Petra ceste vrtno parcelo v izmeri 378 m2 in stavbno parcelo v izmeri 81 m2 s h'šo št. 25. kat. obč V ču za 105.000 lir.
Ljubljanska kreditna banka je predala Leonu Souvanu, trgovcu na Mestnem trgu. vrtno parcele v kat. cbč. Gradiškem predmestju. Parcela meri 1726 m2 in je kupec plačal zanjo 350.000 lir.
Franc in Vida VVagner iz Streliške ulice sta kupila v kat obč. Ljubljana-mtesto parcelo za 975.000 lir.
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v LJubljani z. z n. j. je prodala Ivanu Av. šiču, trgovcu v Prešernovi ulici, v kat obč. Zgornji Šški vet' parcel: prvo na kateri nstoji gospodarsko postopje, v izmen 24 m2, drugo prav tako z gospodarskim poslopjem v izmeri 199 m2 njivsko parcelo v izmeri 1344 m2 in njvsko parcelo v izmeri 1669 m2 za 680.000 lir.
Ivana Zechnerjeva. posestnica iz Linhartove ulice, je prodala Mariji Kireničevi iz Jernejeve ulice v davčni obč. Sv Petra predmestju I. del hišo in vrt v skupni izmeri 392 ? za 40.000 lir.
Julija Fojkarjeva z Dolenjske ceste je kupila v kat obč Trnovskem predmestju tri parcele za 60.000 lir.
Lansko vino
najboljše v tem stoletju
Naši vinogradniki »9 lahko zadovoljni s kakovostjo lanskega pridelka
in
Ljubljana, 10. februarja Izredno ugodno lansko vreme za vinogradništvo je zelo dobro vplivalo na lanskJ pridelek vina. Silno redke so tako dobre vinske letine po kakovosti in količini. Pri-dclok je sicer večkrat sorazmerno precej dober, a ga je malo. Lani je pa bilo mnogo grozdja in bilo je izredno sladko. Oglejmo si zdaj, kaj pravi v letniku 1942 naš vinarski strokovnjak ing. Ivo Zupanič v zadnji številki »Kmetovalca*!
Strokovnjak pravi, da je prt njivskih ln travniških pridelkih kakor tudi pri sadju in zelenjavi vsako leto razlika v glavnem le v množini, med tem ko je kakovost v glavnem nespremenjena. Pri vinskem pridelku je drugače. Vsak dober vinogradnik, kakor tudi vinski trerovec in gostilničar dobro ve. da dva vinska letnika nista enaka tudi v daljši dobi po kakovosti, a tudi ne po količini; sleherni vinski letnik ima svoje posebnosti.
Na pridelek vplivajo številni činitelji: vrsta, podlaga, kakovost zemlje, poletno vreme, dozorelost lesa v prejšnji jesrni, prejšnja zima, vinogradna rez in sploh vsa dela v vinogradu od gnojenja do zatiranja škodljivcev. Toda glavni činitelj je vreme v vsej vegetacijski debi, odkar so trte začele zeleneti, do dczcrltve grezdja. Kakšno je bilo vreme lani, da je tr.ko ugodno vplivalo? Ko so se v poletju 1941 razvijala zimska očesa na letnih mladicah, je bilo vreme primerno vlažno in ne prevroče. Prehrana nastajajočih zimskih očes je bila dovoljna. Jesen je bila do 23. oktobra, ko je zapadel sneg. prav lepa; les je lahko dobro dozorel in z nj!m tudi očesa z osnutkom prihodnjega nastavka. 2e leta 1941 so lahko sklepali, da bo lanska letma dobra. — Lanska zima je bila zelo dolga. suh?, in mrzla; najmrzlesi dan je bil 23. januar Huda zima je trajala približno do sv. Matije. Sneg je kopnel pečasi ter je skupne! do srede marca. Toplo vreme je trajalo prec2j časa nepretrgano in ob jožefovem so v nekaterih krajih že slišali p-rrrenjc. čeprav je bil mraz v lanski z!mi ze'o hud, vendar ni napravil večje Škode v vinogradih. Zaradi mraza so trpeli Ie vinogradi v nižjih legah, ki niso primerne za trto. odnosno le posamezni, osjaibljenl ter zato manj odporni trsi. — Prvi in zadnji teden
Trojka ljubljanskih sedemdesetletnikov
lin na vesele študente pred prilsteletjem
Ljubljana, 10. februarja Gimnazijski maturanti letnika 1891-92 so lani 5. oktobra kar natihem obhajali 50-letnlco svoje zrelosti. Ta zrelost, ki jim je bila priznana julija 1892, se je kajpak v dolgi dobi nadaljnjih polstoletnih let izdatno stopnjevala in se izkazovala bolj aH manj piodovita v raznih cerkvenih in posvetnih poklicih. Naši dnevniki poročajo o zaslužnih naših jubilarjih, a seveda včasih tudi koga. prezro. Niti novinarji, ki imajo priznano najdaljše nosove in največja ušesa, vsega ne izvohajo Ln vsega ne zvedo.
Leta 1871—73 n. pr. so nam rodila nekaj mož, svojskih. izredno nadarjenih in po svojem delovanju za našo prosveto ah socialno življenje pomembnih, ki bi ne smeli ostati že pozabljeni. Naj se spomnim najprej pokojnikov! Ivan Bernik s Smar-ietne gore pri Kranju, mlad profesor v Idriji, Celju Ln Ljubljani, je bil eden najglobljih, duhovitih filozofov, ki je s svojimi spisi v Lj. Zvonu, v letopisu Slovenske Matice, Vesni i. dr. zbujal najvišje nade. Umrl je tragično v Ljubljani. Ali Karel Gelger, učiteljski sin, rojen v Sorici nad Železniki, je bil eden najbistrejših slovenskih akademikov, soustanovitelj prvega visokošolskega glasila »Vesne«, njen sodelavec in avtor povesti »Boganovi«, ki jo je napisal *>v naturalistični tehniki«, kakor trdi A. Slodnjak, a ne ve. kdo je bil s>neki« Dragan. Geiger je umrl že kot dunajski jurist za jetiko. Bil je brat znanega, tudi že pokojnega ljubljanskega zdravnika. Ali Ivo Subolj, Kamničan, izreden talent, sijajen pravnik in original, ki je takisto še mlad zapadel v duševni mrak in umrl.
Mar ni-nikogar, ki bi rešil spomin na js te po svojih duševnih visokih vrlinah vele-zanimive in po njih usodah Izredne mlade može? Koliko tragike, koliko borb in pa romantike,' a tudi vzbodbudne vzglednost! leži neodkrite pod temi imeni! Prijatelji, napišite o njih. ki bi bili danes še zmerom lahko koristni in časti vredni sedemdesetletniki: Vsi ljudje baje vse vedo. Saj je dovolj, če poveste vsaj nekaj o teh in še drugih;   zanamci pa  bodo lahko navedbe
dopolnili...
Poloniki, ki sem jih navedel, so bili maturanti leto pred nami. Tovariši so bili Fr. S. Finžgarja, kateheta Antona Čateža, umetnostnega zgodovinarja Josipa Dosta-la, sodnika Ant. Mladiča, dr. Vlad. Ravnikarja, sodnika dr. Rud. Sterleta, odvetnika dr. Emila Treota. pa zopet dveh pokojnikov nepozabnega spomina: ravnatelja gimnazije in odličnega matematika Jakoba Zupančiča (enega najbolj plemenitih mož, kar sem jih srečal v svojem življenju) ter Jož. Pre ven. sodnika, zgledno zavednega in neutrudliivo delavnega moža, organizatorja in aranžerja.
Val ti so bili ali bi bili ali celo bodo jubilarji v družbi sedanjih sedemdesetletnikov.
AH spomini so me zanesli k maturantom pravnkom. pa se vračam k trojki sedemdesetletnikov maturantov iz leta 1892. V zunanje skromni, a notranje izvrstni gostilni na Viču smo se sešli Ljubljančan!
treh jubLZarjev. t
Najstarejši je rvan Gogala, rejen 2. januarja v Vevčah pri Ljubljani. Zame je bila matematika najstrašnejša tortura vso gimnazijo, pošastna muka, ki me preganja ponoči še dandanes z groznimi sanjami, dasi grem že v 72. leto; ta matematika pa je bila Gogoli poklic vse življenje! Zato Gogolo občudujem in se mu globoko klanjam. Takoj po maturi je vstopil kot praktikant pri ljubljanski finančni direkciji, se pečal nekaj let z vise ko matematiko v višjih nadstropjih ter se preseT v pritličje, kjer se je bavil z nizko matematiko, postal mogočen blngajnik in ostai blagajnik do svoje upokojitve. Vzlic temu je še zmerom veder, ljubezniv mož! In nikoli ga ne tlači mdra matematike! Čudovit, zame kar neverjeten človek. Pa mi je zaupal, da je ob vsi visoki ln nizki matematiki, ki jo je moral sukati vse svoje življenje na finančni direkciji, uporabljal edinole svoje znanje v seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju. O. Vincene Borstner, Avguštin Wester in Andrej Se-nekovič, čemu ste nam zaerenjali tolike let življenja tako brez koristi in potrebe!?
Drugi jubilar je dr Ivan Vrtaenik, ki se je narodll 23. januarja 1873 na Viču *prl Martinu«. Po maturi v Liubljani ab-solviral pravne nauke na Dunaju in v Gradcu ter bil promoviran za doktoria juriš. Po enoletnem vojaškem službovanju je leta 1899 stopil v finančno službo a že naslednje leto prestopil v državno upravne službo in nato v Agrarno operacijo. 2e pc enem letu je bil imenovan za aeramega komisarja in je vodil urad ce'ih 23 let Leta 1923. februarja meseca 'e bil imenovan za predsednika upravnega s^d4šča v Celju, kjer je deloval kot najvišji zaščitnik prava do leta 1933. pa je še danes zaščitnik državnih upokojencev. In zdaj Done-ma Flaminija Cincinata in Pfemvsla ter orje. seje in prekopava t-pnterna rura«. držeč se Horacijevega »Beatus ille . ..« Svoboden vseh javnih dolžnosti, je najbolj srečen zopet doma, na očetovskih njivah — na Viču. Visok gospod, a vesel in ljubez niv kakor mladenič.
Tretji jubilar pa je dr. Albert L-evičnil*. rojen 3. februarja 1873 v Slovenji Blstric: na štajerskem kot sin takratnega sodnega adjunkta Alberta Levičnika, kasnejšega popularnega sod. predsednika in veMkega zmerom vedrega dobrotnika bedne madine Po maturi je užival pravne študije v Gradcu in na Dunaju, kjer je bil promoviran za doktorja prava, že leta 1896 je vstopil pri sodišču v Ljubljani in bil š3 isti dan premeščen k sodišču v škofjo Loko, pa kmalu poklican zopet v Ljubljano, nato premeščen v Kranj, kot sodni adjunkt v Kostanjevico, kjer je ostal pet let in v Krško, kjer je bil tudi pet let. Leta 1909 je bil nameščen v Novem mestu, kjer je ostal do leta 1914. Mobiliziran kot rezervni častnik je izvrševal vojno službo, bi1 leta 1917. oproščen in je poslej uradovaJ pri ljubljanskem deželnem in apelacijakem sodišču do leta 1933. Kot odličen jurist m pravičen, vedno ljubezniv sodnik, dedič očetove humanosti ta plemenitosti, je bi' končno po 37 efektivnih službenih letih
Nakazovs^f e rn razdeljevanje racirniranih živil
Ljubljana, 10. februarja Prehra^ievalni zavod Vis Komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z rac:on:ran;mi in kontinvestiranimi živili, da bo nakazovanje in razdeljevanje rac. živil za marec po naslednjem ^rstnem redu:
Nakazovanje: 11 februaria A—B. 12. februarja C—F 13. februarja G—I, 15 februarja J—Ke. 16. februarja Ki—Ku. 17 februarja M. 18. februarja L. N—19 februarja P, 20. februarja R—S. 22. februarja T—Z *>3 februarja peki A—O, 24 f^buarja peki P—2.
Razdeljevanje: 15 februarja A—F 16 febniaria G—K. 17. februarja L—M. 18 ^bruaria N—P 19. feb^naria R—S 23 februaria T—2. 24 februarja Zrviruge 9.5 febmarja peki A—O, 26. februarja oek   P—2
Vsa raeionirana iivlls se bodo izdqjaTa ;z skladišč I Vok. Bleivveisova cesta in A Volk Resi jeva cesta Pri prevzemu nakazila bodo treovc: obveščeni, iz katerega :7med navedenih dveh skladišč bodo predeli blago.
Športni pregled
NajbD'jši evrepski poWn{
boksarji
Vrhovna evropsKi rveza pokl;cnh bnVcn'-:e\ '-\PPF> ie r.biav;!a nas'edn'i sem^m n^b<~.!r:h ^vor^kih rv^k'icmb boVsa-iev v rm^'i r>ere«:~o= '•'hI:   lahki, po'srednji. srednji polte'ki in težk-kupini:
M d S i a skupina Urb:nat' HtaHa')  evropski nrvak — An*as5i Ht) — Orteqa fšnanii-i) — Sch;ffers — fNera Hia) — Offr'-m^ns (NcnO — BelordmeHi fTt)
— L^V:\en fFm*ka) - M r^b to (It) — Ch -'ac (Runviniia) — Camin fSp)
Peresnolahka skupina
Rondava"i Ht> evropsk1 nrvak — Ludven '^o^ — Ls^rsnd rN'zozrm^kn^ — L'brorr (Sni
— J Pr<*v« CFMeiia> — Pere?- ("Franci'i> — L
P t Dm (Niz) — Phil Dol Sem (Bel) — Oren 00.
Lahka sknp'Oi fWt<>        evropski nrvak — I*r »'ettl flt> — V-colaas fN'z) — Omnr le Vo?r (Fr) — Do rtn:aux (Fr) — F.-b-ran; fltl — M:^e Iti Ht) — Risterzc. (f¥\ — Afmez (Sn) — Eber (Vem) Polsrednia skupina Ccrdsn TF-). evopski p»-vik — Pere 00 — PaleVmb OO — Wocders OSel) — Koudr (Fr)
— Benv Le\y ''Bel) — Ferrer fSp) — Pcdro Los (Šp) — Alban (Portugalska) — Devana (It).
Srednja skupina Be*«elmann (Nem), evropski nrvak — Laća van Dam fViz) — A mi (5p) — Desneau\ (Fr)
— EIgv CSp) — Pnlma^n* 00 — Joe B«u*un fFr) — DHuf (Fr) — Drescher (Danska) — Paco Bueno (Šp).
Poltezka skup ; na Modna 00 evropski pn>-ak — Se dler (Vem)
— Vogt (Nem) - Coffaux (Btl) — Roth (Bel) — Guedos (Port) — Rossi (10 — Mastin ^It) — Petrescu (Rum) — Roth (Bel).
sta bila prava aprilska^ mokra in hladna, le sredina meseca je bila suha ln toplejša Zato je trta začela le počasi odganjati. Tudi začetek maja je bil malo hladen in deževen, nakar je sledilo toplo vreme do ledenih mož. V drugi polovici maja je bilo najlepše vreme. Povsod se je poka-zal odličen nastavek grozdja. Junij in julij sta bila topla, vendar ne vroča, za vegetacijo zelo ugodna. Tudi prehudih neviht ni bilo. Poletno vreme je bilo tako ugodno, da se peronospora ni nikjer razširila v škodljivi meri. Poletno vreme ni bilo že dolgo tako ugodno za vmogradništvo kakor lani. Pravo poletje sc je začelo šele 13. avgusta, ko je bil zadnji močnejši naliv, poslej je bilo vreme vroče in suho do 13. septembra Grozdje 8e je že začelo mehčati. Nastopila je huda suša. ki je prišla v nekaterih višjih lesrah do živega tudi trtam, da je grozdje začelo veneti. Po 13. septembru je nekajkrat deževalo do konca meseca, vendar se ozračj«3 ni ohladilo. Toplo vreme je trajalo še oktobra. — Trgatev so opravili povsod cb lepem vremenu. Na Dolenjskem je bila trgatev končana v začetku oktobra. Grozdje je bilo v glavnem zrelo ln zelo zdravo kakor le redko. Vinogradniki so bili lahko zadovoljni s količino in ka-kovristjo pridelka.
Kako dober je bil lanski pridelek, spre-vidimo iz tega. da so imeli mošti vrst ru-landec, traminec. beli burgundec, renski in laški rizling splošno okrog 22 do 24« f, sladkorja, kar je res nekaj izrednega. Kra-lje\'ina je imela 19—20rr sladkorja, žlnht-nina. kavčina in druge navadne vrste 17 —18^ pri kislini 6—9^. To pač dovolj pove poznavalcu vina, kako dober je lansk* pridelek. Vsak vinogradnik, ki je potrgat lani ob pravem času, ima zdaj v kleti letnik takšne kakovosti, ki se lahko kosa z najboljšim v tem stoletju. Sodijo, da je lanski letnik najbolj podoben sedemnaj-scaku (1917). če nI celo bo^j'i Sedemnaj-ščfk je pa bil doslej naiboljši letnik v tem stoletju. Lahko torej rečemo, da je lanski letnik deslej najboljši v tem stoletju. Pomembno je pa tudi. da je bil lani pridelek tudi mnogo večji kakor leta 1917 Lctn'k 1912 bo še dolgo slovel. Naj bi bi! izpodbuda našim vinogradnikom, da bi tudi poslej posvečali enako ljubezen vinogradom!
Težka skupina Ncusel (Nem)   —  Musina (It)  — SekBef (Ncm) — Tandbera (Sved) — Gcffaux (Bel)
— Sys (Bel) — Lazzari (It) - Hcunc (Nem)
— Kelblin (Nem) — Se%vdel (Nem).
Ta prcq'ed. v katerem manjka iz neznanih razlojjov razporeditev v skupini pete! nie teže in ki velja za stanje, kakršno je bilo konec 'an-skcaa leta. bi dal po točkah naslednjo razvrsti tcv držav, ki jim posamezni boksarji pr padajo-1 Italiia 120 točk, 2. Nemčija 6Q ^ Španiji 50 4. Frjncija 46. 5 Belgija 44. 6. Nizczem= -ki 25, 7. Rumunjka 10 8. Portugalska 8 9 Švedska 7. 10. Finska 4 in 11. Danska 1 točko.
Iz zgodovine švicarskega
nogometa
Šv'carji ijrajo nogometno prvenstvo že 46 let Začeli so celo eno leto pred Ita<:iani Skupno so do danes odbrali že 43 prverstev Na slov prvaka si je v tem času osvciilo prilične zelo veliko število mo:tev Nič mani kakor 14 klubov se je že okitilo s prvenstvenim na^lo vem Kateri klub1 so bil*' doslej prvaki in kolikokrat, kaže naslednji pregled:
Gras^hopners   Curih      .   •   .   . 10
Scrverte   Ženeva .....0
Youno Bova Bcm......6
Lausanne-Sports 4
Lusano      •-.......2
\arau .....2
Zurich      .  •*.......2
\Vinterthur    ...      • « • • 2 •\p2'o-Amerikan. Curih -   •   •   • 1 St Gallen ....«••
Rruhl. St Gallen    ...... 1
Cantnnal   Neuchate! .   .  .  »  . 1 \V;ntcrthur  Ve'theim    .  •  •  , 1 Etoile Chaud de Fond .   .   ■   . 1 Od vseh reh mo-tev ie edino Younc Bovsu 'z Berna uspelo odnesti prvo mesto trikrat za povratio   Blo je to v letih 1900 do 1911 Od kta   1930 naprei se si prvenstvo osvojili na* slednji   klubi:    1030—1931   Lausanne - Sports 1932—1933  in  1933—1934  Servette Ženeva 1934—1935   n 19^t—19.36 L3usanne Sports 1936—1937 Grasshoppers   Curih 1937—1938 i .uoino   ]Q18_1Q10 Grasshonpers Curih 1939
— 1O40 Servette Ženeva 1°40—1941 Lugar.o ;n 1941 —1942 Grasshoppers Curih
Preooved prestooanja atletov
na Hrvatskem
Hrvatski sprrtni vodja je podr^al poseben odlok, ki prmem prakt:čno toliko kakor prepoved prestopanja atletov iz kluba v klub. Uredba se elasi'
»Verificirani član športnega društva ali k^u-ba ki 'e enkrat nastopil za to društvo ali klub na javnem tekmovanju odobrenem pc pristojni zvezi ne more po izstopu z tega društva ah kluba biti verificiran v isti športni panogi za drugo špcTtno društvo ali klub do nadaljnje odredbe Državnega vodje telesne vzgoje in športa «
Izicma ie napravljena edino le za ieralce in tekmovalce, ki služi to vojake Državni vodja športa pa sme v poedmih upravičenih primerih na pro*pio pr zadetega tn z obrazložitvijo zveze izjemoma dovoliti prestop
Psravnafte &m orel
zaostalo naratatao!
MIMHMMIHMMIMIIIIIMIJMIIMHHO
Tiskovni urad Zveze faš jev sporoča:
9. t. m. Je bila predstava umetnikov dra_ me za organ.žitarice GIL»La. Uprizorjene so bile >rvterčkove poslednje sanjec.
Razen organizirancev GILLa so predsta-j vi prisostvovali vs- g.jene nadaljevalnih šol in gojene i zveznega vzgojevališča.
Navzoča sta bila zvezn podpoveljnlk in zvezna nadzornica GILLa. Vsi navzoči so z zan manjem sledili predstavi.
C2HICO
KOLEDAR Dane*: Sreda, 10. februarja: Sholastika.
U A N A S .\ J 1    1* K ti U Hi T A V E Kino Matica:    Rigoletto in Sin rdečega Korzarja.
Kino Sloga: Angleški kralj ne plača,. Kino lTni°n: Nezvesti soprog.
D E 2 L K N E LEKARNE Danes: Mr. BaJvarcič, Sv. Jakoba trg 9;
Ramor, Miklošičeva ceataT 20; Munaajac4
Sv. Petra cesta 78.
Iz Spodnje štaferske
— Srebrna porofca. Lastnik in ravnatelj zasebne trgovske šole v Mariboru prof. .Maks Kovač je praznoval 2. t. m. s svojo
ženo Hildo roj. H* i"i\atu-r ;?robrno i'o:-k». Rcvnatelj Kovač je deloval že več let pcod prvo svetovno vojno.
— Spodnja fttajeratoi za ateaka pomoč.
Letošnje r*> krajina k o nabiranja prostovoljnih piispevkov za zimsko pomoč je bilo na Spcd. štajerskem Bela u.-pj.'no. Vrglo je 1,290.459.63 mark. Uspeh je bi] za 910.491 mark ali 327 r/c večji od lrnskega. V celjske moki-ožju so nabrali 377.31S.13, v ljutomerskem 63.0^6.17. v Munboiu-okoliei 160.2S3.9-l. v lCariboru-meatu t, v
ptujskem 112.054.19. v brežiškem 104.907.18 in v trboveljskem okrožju 102.426.60 mark. V primeri z lanakim letom je dalo celjsko okrožje letos 315i\4k več, ljutomersko 166, Maribor-okolica 16S. Maribor-mesto 22;>, ptujsko 1S2, brežiško 431 ln trboveljsko 216 i o-
— Nesreče. V Limbušu je merjasec napa lel 221etno deklo Ano Slckovec tn jo hudo ogrizel. Avto je podrl 341etno služkinjo Berto Filipič v Maribora. Pobila se je močno po glavi. Poljedelski delavec Janez Kosar iz Maribora je padel tako n?srečno, da si je hudo poškodoval levo koVno. Desno reko si je zlomila 531etr.■ a Mnrija Turšič iz Pobreija. I^ev-i nogo si je zkmnl 441etni uslužbenec Frio Eisn r iz Spodnje« ga Rad van ja. Težke notranje pofikodbe je zadebil pri palcu 341etni nihlthCfWi Stofan Kelc iz Radgone. V noči nn 31. j inuar je vozil grafiki avtoprercirn k Joliann W:ms-berger iz Spod. Štajerske brez dovoljenja nnkupljono vino. Scb-.j je imel stlri spn-Mi-ijcvalce. Na ostrem ovinku jc pa zavuzil v brzojaven drog in ga porulM, Avto je podrl tudi bližnji kcnfln, potem se jc pa pi-e-vir.il v jarek. Knjotmu M.^.nning.-ju se je zavalil težak sod na nogo in mu jo zlomil. Vino se je večinoma razlilo.
— Lep življenjski praznik. V M t i boru je praznoval v potek SOVtnico rojstvi železniški vpokojenec in hišni posev^tnik Ka. rel Namestnik. Obenem je praznoval tfatO pn^oko.
— Štajerski večer v SIovenjfiTudru. V korist zimske pomoči jo bil prirejen v Slo-vcnigTadni Štajerski več(.*. Fpored je oblegal štajerske šege in navade v bedeli in pesmi. Prireditev je vrgla za zimsko pomoč 2.500 mark.
GLEDALIŠČE
D R A M A
Sreda    10.  februarja,   cb  17.30: >De»ctj
brat« Red Sreda. Četrtek. 11  februarja, ob 17.30: >M!rando-
lina.<t Premiera. Red Premicrslti. Petek, 12. februarja: Zaprto.
Jurčič-Golia: »Deseti brat«. Dramatrza-
Mja romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin
— Bratina. grašeakinja — Gabriieičičeva, Manica — Levarjeva. Dolef — Lipah, Pi-škav — Peček. Marijan — Verdonik, Marti nek Spnk — M SkrbinSek. Kvas — D^-novec. Krjavelj — Cesar, Dražar — Raztresen. Krivčevi: plut. Pol. Juvanova, San-cinova, sodnik — Nakerst, zdravnik — Košuta, Lektorica — Kraljeva. Rež:ser: prof. O Sest. scenograf: inž, E. Franz.
Carlo Goldoni: »Mirandolina«. Komedija v treh dejanjih Dejanje >e podi za časa rbkokoja v Firenzi. v Mrandolinin' krčmi. 0:ebe: Mirandolina — Danilova, vitez Ri-Dafretra — Jan markiz Forlipopoli — Gre-gorln. erof Albalorita — Verdonk, Hor-I tenzija in Dojanira igralki — Gabrijelči-! čeva in Vida Juvanova. Fabrizio, prvi natakar — Gorinšek Prro Podcoršc?k, Santo
— Benedičič Režiser: Jože Kovic, sceno-1 ^raf: inž. R Franz.
OPERA
: Sreda 10 februarja, ob 17.: Traviata. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljev« Opere, baritonista Giuseppa Taddeia, Cene od 40 lir navzdol.
Četrtek. 11 februarja, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Petek. 12. febniaria. ob 17.: Zemlja smehljaja Opereta Red A.
Sobota. 13 februarja, ob 17.: Scviljski brivec. Tzven Gostovanje člana rim^k« Kralieve Opere, baritonima Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol.
Zaradi obolelosti Sonje Ivanči^evc je bila potrebna nenadna izpremr-mba opernega repertoarja za bodoče dni. Namesto Sevilj-skega brivca z gostom Taddelem. ki je bil napovedan za sredo, bodo peli »Traviato«, v kateri bo gostoval član nm?ke Kraljeve Opere baritonist Giuseppe Tnidei v vlogi očeta Germonta Violetto bo pela Vidali-ieva. Alfreda — Čuden 0<f.iln zasedba bo običajna. Predstava »Seviljskega brivca« a Taddeiem bo v soboto izven abonmaja. Opozarjamo tudi na spremembo v četrtek in petek
Vstopnice, kupljene za »SeviIjskeKa brfv* ca« (za sredo 10. t. m.) veljajo za »Travi*, to« za Isti dan. Gost Giuseppe Taddei. član rimske Kraljeve Opere, bo pel v »Traviati«
i partijo očeta Germonta.
»SLOVENSKI N A R O D c,   sreda, 10. februarja 1943-XXI
Stran 5
Nove določbe za kršitve finančnih zakonov
Smatrajoč za potrebno in nujno, da se omilijo kazni po veljavnih finančnih zakonih bivše Jugosglavije in da se Izdajo določbe, ki bolje ustrezajo nravnopravnim načelom italijanskega davčnega sistema, je Visoki komisar za Ljubljansko pokiajinc i2dal naredbo s predpisi za pobijanje kršitev fir.cn čruh zakonov, ki je objavljeno v ^Službenem listu« 3. t. m. in stepi v veljavo 1. marca t. 1., ko se razveljav jo vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi.
V Ljulljanskl pokrajini se vse d ločbe posebnega ali splošnega značaja p j prt d-p.sih bivše Jugoslavije za pob janje kriitev finančn h zakonov razveljavljajo ln se predpisujejo za'.evne kazenske dol čbe s to naredbo. Za ugotavljanje kršitev določb E nančnih zakonov so pristojni: 1 funkcionarji f nar ."ne uprave. 2. uradniki ln organi d?včne policije :n eastr.:!:. podčastniki Ln agenti zbora Kr fmančjre straže. 3 uradniki in organi redne sodne p lictje Kršitve predpisov finanimih zakonov, izvzemaj krš tve. kaznive s pvisano 0av§6L no. S3 ugotavljajo zapisniško.
Ki51 tve fi^anf/iih predp;.?-v so: a> kršitve, ki se kejenujejo s povišano davščino ali globo. h* kršitve, ki se kaznujejo s pre st emino sli pregrešnino.
Kršitve, iti se kaznujejo s p°vi£ano davSČl-no ali globo.
Gornje kršitve so take, k! ne ustanavljajo kaznivega dejanja in je aadevna kazen ix>disi povišana davščina i kadar je po zakonu določena s ctiJnim zneskom ali ustre-zajočim zneskom davščine, ali pa z njenim ulomkom ali mnogokratnikom), ali pa gk-ba (kadar nastane za k:šiteljaobveznost, I a plača neko vsoto v prid proračuna Visokega komisariata med najnižjo in najvišjo postavko, ki se ne da zamenjati s kaznijo na prostosti).
Povišana davščina se o^meHa in pobira hkrati z dnvščino. na katero se nanaša. Obveznost plaćanja povišsne davščine aii pa globe je upravnega značaja. Pri odmeri globe je upofievati težo kršitve in osebne razmere kršitelja, njegove prejšnje finančne in sodne kazni ter vobče njegovo vedenje.
Krfttve, ki se kaznujejo s prest°pnino ali pregrešnino Kršitve te vrste, za katere je določena
kazen prestopnine oziroma pregrešnine, oo bodisi prestopki (če je za dejanje določena denarna kszen ? prestopnine <: finančno-sodnega značaja, ki se da zamenjati s kaznijo na prostosti, urtrcznj čo zaporu), aii pa pregreški (če je določena za dejanje dc-ruuna kazen -pregreSninc« sama ali združen?, s kaznijo na prostosti, ustrezajočo strogemu zaporu). Navzlic temu se kršitve, za katere je določena kazen prestopnine do 200 lir ali kazen pregrešnine do 100 lir, ne smatrajo kot kazniva dejanja in velja kazen zanje kot povišana davščina oziroma globa. Za prestopke se Štejejo: a) kršitve, za katere je določena pregreš-
cizsa, ki ne presega 500 lir, nek varno gornjim določbam; b) kršitve, za katere je določena, kazen pregrešnine, brez določitve zneska. Prestopki iz točke 2 se kaznujejo s kaznijo prestopnine do 500 lir. V isti meri se kaznujejo kršitve, za katere je določena kazen prestopnine brez določitve zneska.
vsako kršitev iste zakonske določbe so, izreče zadevna kazen. Ce je v izvrševanju istega naklepa, četudi ob različnem času, storjenih več kršitev, se vendar leh-ko izreče kazen samo enki*at, upoštevajoč dejanske okolnosti in osebne razmere krši* telja. V takem primer se odmeri višja kazen, nego je odločena po zakonu za eno samo kršitev, znesek pa ne sme presegati polovico skupnega zneska glob in povišanih davščin, ki bi se morale izreči za vse kršitve posamezno. Ob plačilni nezmožnosti obsojenca je za zamenjavo prestopnine ali pregrešnine s kaznijo na prostosti pristojen državni tožilec na zahtevo finančnega ravnatelja, odnosno Če gre za krSitve ca-rmakih zakonov na zahtevo višjega carinskega ravnatelja.
Kršitve   finančnih eakonor
Za ki-šitev predpisov finančnih zakonov, Izvzemši carinske zakone, za katere je določena globa, je dovoljeno kršitelju, da plača v trenutku priobčitve ugotovitvenega zapisnik:, najkasneje pa v 15 dneh od priobčitve. poleg zneska davščine tudi Se vsoto enako Šestim najvišje postavke globe. S tem plačilom ugasne obveznost glede globe zaradi kršitve. Enako pravico ima storilec prestopka, kaznivega samo s kaznijo prestopnine, ki ne presega 1000 lir. Vsekakor ugasne s plačilom kaznivo dejanje. Če se opravijo gornja plačila v trenutku priobčitve zapisnika, se opusti sestava dejanskega vpisa. Za gori omenjene prestopke sme krivec, če ni uporabil gornje pravice, zaprositi za opustitev postopka. Taka prošnja je dokončneea enačaja in se ne more preklicati, vloži se pa lahko na kateri koli stopnji postopka, vendar preden postane kazenski ollok izvršen če eo bdi vloženi ugovori, pa preden je izreklo upravno sodišče svojo odločbo. Prošnja ca opustitev postopka se lahko zavrne glede na posebno težo dejanja ter na osebne razmere in prejšnje kazni kršitelja.
Kršitve carinskih zakonov
Glede navadnih carinskih tihotapstev. Ki se kaznujejo samo s prestopnino ali s pregrešnino in plačilom kazenskega zneska v knterem koli razmerju z davščino, lahko carinska uprava dovoli krivcu, da plača poleg dolžne davščine vsoto ki ni manjša cd dvakratnega in ne večja od desetkratnega zneska davščine V primerih tihotapstva je vselej odrediti zaplembo stvari, ki so se uporabile. aH so bile določene za izvršitev tihotapstva stvari, ki so mu bile predmet ali pa njegov proizvod ali dobiček od njega.
Glede carinskih prestopkov, ki se kaznujejo z globo do 5000 lir ali s samo pre« etopnino. lahko carinska uprava v okviru pristojnosti svojih organov dovoli kršilcem, da  poravnajo storjeno  kršitev  s tem. da
jim odmeri plačilo davščine, ki sme biti manISa od Sest'nke zgoraj navedene globe ali najvišje postavke z zakonom zagrožene prestopnine Tudi za carinske pre-stonke. ki se kaznujejo s prestopnino do 5000 lir. glede katerih krivec ni Izkoristi ali ni dosegel mirne poravnave po prejšnjem stavku, in glede prestopkov ki se kaznujejo s prestopnino preko 5000 lir. sme krivec vložiti prošnjo za opustitev postanka.
Sojenje
Za sojenje kaznivih dejanj po finančnih zakonih ali kršitev, ki se kaznujejo a prestopnino ali pregrešnino. so pristojni: 1.) finančno ravnateljstvo, v drugI stopnji pa tudi upravno sodišče, če gre za prestopke, za katere določa zakon samo kazen prestopnine. tudi če je kršitelj dolžan plačati povišano davščino; 2.) upravno sodišče za •*sa druga kazniva dejanja
Za kazniva dejanja po zakonih o neposrednih davkih se kazenski postopek začne Dotem, ko je odmera davka in doklade postala dokončna. Za kazniva dejanja iz svote pristojnosti izreka finančni ravnatelj obsodbo z obrazloženo odločbo Odločba se nriobči v prepisu obsojencu, eventualno na tudi osebam ali ustanovam, glede katerih je bila Izrečena nffo nek^zenska od "ovornost. in sicer z nalogom p'ačatl v IS ^neh znesek izrečene prestopnine ln stro-*kov ako se v istem roku ne vloži ugovor zoner odločbo Ce se ugovor ne vloži, je odločba izvršna.
Zoper kazensko odločbo lahko vloži io obdolženec ter osebe tn ustanove, ki so nekazensko odgovorne nsjovor na upravno sodišče, tn sicer v 15 dneh od priobčitve. Obdolžencev ugovor velja tudi gl^de odgovornih oseb in ustanov, od teh vloženi ugovor pa velja tud- glede obdolženca. Ce je z eno odločbo obsojenih več oseb zaradi iptega dejanja, velja ugovor ki ga vloži ona oseba, tudi za druge Ugovor vloži obclolžoncc ali njegov pooM^šč~r.ee z obrazloženo vlogo pri finančnem ravnatelju ali pri uradniku davčne uprave obdolženčevega prebivališča, in sicer v dveh izvirnikih, od katerih se eden vrae s potrdilom dneva vložitve. Davčna uprava poal e ugovor finančnemu ravnatelju, ki v 10 dneh po prejemu dosavl *nlse n^vnoinu «*odi-SCa. Odločba ustavnega sodišča je dokončna in zoper njo ni pritožbe ne po upravni ne po sodni poti.
Za odločanje o opustltveni proinjl so pristojni: 1.) starešina izvršiln'h uprav, kt obračunavajo prestopke, če najvis.it znesek z zakonom določene prestopnine ne presega 1000 lir ali najvišji znesek pregrešnine ne presega 500 lir; 2.) starešine carinarnice za prestopke, ki se kaznujejo do največ 5000 lir in visil carinski ravnatelj brez omejitve zneska; 3.) finančni ravnatelj za vse druge prestopke. Opustitve-na prošnja mora biti opremljena s pobotnico o plačilu davščine, na zahtevo obla-stev, pristojnih za odločanje, pa tudi dopolnjena z dokazilom opravljene varstvene položbe zneska, ki ne sme presegati polovico med najnižjo in najvišjo postavko z zakonom določene pregrešnine ali prestopnine. Oblastvo. pristojno za odločitev o opustitveni prošnji določi po svojem preudarku vsoto, ki naj se plača v okv:ru prestopnine, določene po zakonu Ob upoštevanju dejanske okolnosti se sme za opustitev postopka določiti vsota tudi izpod najnižje postavke.
Glede kršitev predpisov finančnih zakonov, ki niso kažnjiva dejanja in za ka-
DNEVN
Korporacijski nrnister v uredništvu 1 sta „11 P^pals dltalla
Pred odhodom iz Milana je posetil novo imenovan1 korporacijski minister eksc. Tien^o prostore dnevnika »II Popolo d' Italia« v Milanu. Sprejeli so ga ob prihodu glavni urednik z upravnim ravnate-liem Člani uredništva ter druso osebje. KorporacMski minister se ie poklonil spominu Arnnldo Mu^o^niia ter položil v dnevnikovem svetišču krasen šopek rož Potem si je ocledai rodnkcij~ke orostore ter se je zadržal deli časa v razgovoru s ~>osamezn:mi urednik!.
*
— Papež je sprolel    Kalabrijskega vOJ-
v <lo. papež Pij XII je sprejel v svečani avdijenci Kalabrijskega vojvod? z druž no.
— Srebrna svetinja v sponVn poročniku zdravniku. Srebrna svetinia je bila node-liena v spomin poročniku rdravnku Francu Ardissonu, po rodu iz MHana. ki ie pri-mdal petemu alpir^kemu nolku. V utemeljitvi se navnia. da ie v bojnem metožu navzlic lastni smrtrr nPvnmo«t! pohitel k ranjencem na bojišču da iim nudi svojo nomnč Zadoin pa ie ?Tnrtono«na sovm/na ^vinčenkn Bančno <rveH*-nr» na ie preie1 y opomin poroč-rk An^pi n^nrlini k: o1"1 nri sorlm<">rn n^hn+nom nnUni
_ Predavanje o it*l"an««kt *nmail«*-'kt
na Dunaju Na povnb 1- zveze nov?narsk:h združeni na Dunaju 1p predaval oiof Franč;iek Fr.ttorelU z rimske univerze o ■"talijan^kem novinarstvu v 'tal i jonski noli. tčni ztrodovni. Predpvnniu so pris-stvo-vall zastopniki itnlMenskega generalnega konzulata ter drucrih diolomatskh z°stp-stev. nudalie števPne osebnost5 4z dunajskega novinar-kesa ter kulturnega ž "vi "e-nja~ Prf. Fattorello ie na povab5lo nemškega združenia za znanstveno raziskovanje o tisku poset"l znanstvene nov'narske ustanrve na Dunaju v Monako vem Lin-skem in Beri nu kjer so bile ob tej pril ki prirejene razstave o italijanskem novinarstvu. Predsednik navedenega združenja je priredil na čast cd! enemu tiranskemu gostu svečan sprejem v tiskovnem domu v Berlinu. Otfsk prof Fatt^rell:ia v Nemčiii je imel namen poglobiti ter okren't? že obstoječe stike med predstavn ki znanstvene žurnalistike med -b?ma državam* ter jih podrediti še tesnejšemu sodelovanju
— Smrtna nesreča genovskega novinarja. Ko je korakal 491etni prof Pavel Ten-tarelli. po rodu iz Ancone. uredn'k dnev-n ka »H Secolo XIX.t čez trg V*tto»*Ta v Genov5, ga je p:vozil neki avto. Obležal ie s počeno lobanjo. Prepeljali so v bol-nšnico San Martino, kjer pa je kmalu po prevozu navzlic skrbnim pr'zade\-an':em zdravnikov podlegel z-j smrtn mi poškodbami. Zapufiča Žene 'n tri sinove. Užival ie v genovskih kulturn'h in novjnr.rsk h krogih velik ugled ter splošno spoŠtcvanje.
— Vpis povratnikov v anagjrafske »eztia-me. Iz Rima per čajo: Notranii ministci je izdal odlok, ki vsebuje navodila glodr anagrafskega vp sa povratnikov iz Afrike Po teh navodllh lahko vp'Sejo občineki anaerafski uradi v avoje sezname vae povratnike ki so bili odpremljeni v dol čenr -bčine, nc da bilo potrebno še esknt4 na ob'čajno potrd'lo o izbrisu v obem-km anagrafskih zapiskih onih občin, od kedor 80 prisil, Zadošča povzeti podatke iz do*u. •
tere je določena globa, priobči finančni ravnatelj kršitelju ugotovitveni zapisnik ln ga nosove, naj v 15 dneh vloži avoje
pripombe. Po preteku  tega  roka določi finančni ravnatelj po spisih in morda vloženih pripombah znesek globe, če ugotovi krSitev in odgovornost. Odredba se priobči kršitelju ln postane izvršilna, če kršitelj v 30 dneh od priobčitve ne vloži pritožbe na upravno sodišče. Pritožba pa ni dopustna zoper odredbe glede kršitev, za katere Je z zakonom določena globa, ki ne resega 5000 lir. Pritožbo je obrazložiti ln o je treba vložiti pri finančnem ravnate-oa upravnega sodišča pa je do-
-ončna.
Medtem ko ostanejo v veljavi določb kršitvah davčnih zakonov z dne 15. sep-
to   ' lišen rdede vsake druge
s pregTešnino samo ali s pregrešnino in kaznijo na prostosti ali v steku z navadnimi kaznivimi dejanji. Če take kršitve ne zajemajo določbe te naredbe.
Končne določbe
Glede prestopkov po finančnih zakonih zastara pravica d0 kazenskega pregona s pretekom S let, pravica države do izterjave globo s pretekom 5 let od dne kršitve. Glode povišanja dnvščino pa ?.astara pravica države s pretekom časa. določenega za zastarenje davščine same
Plačane vsote pregrešnine, preslopnine. ali globe, izrečene zt* tihotap3tvo ali carinske prestopke, in izkupički od zaplenjenih stvari se po odbitku stroškov tfokažejt takole: a) ^ proračunu Visokega komisarlata; b) K odlcrlteljem, pri čemer se dvojni delež nakaže voditelju odreda ki ie dejanje razkril ah zalotil; c> l^ nagradnemu skladu na razpo'ago Visokega komisarlata. ki se vsakega pol leta na predlog starešin zadevnih služb v celoti razdeli med tiste, ki so koristno sodelovali pri pobijanju finančnih kršitev. Od vrednosti zaplenjenih stvari se razdeli po gornjem predpisu samo polevica. druga polovica pa se steka v proračun Visokega komirariata Ce presega vsota pregrešnine. prestopnine ali globe po odbitku stroškov ; O 000 lil se vieta. ki naj se razdeli omej' vselej na 10.000 lir in se steka presežek v proračun Visokega komisarlata. Ista omejitev na 10 000 Ur velja tudi pri razdelitvi vrednosti zaplenjenih stvari.
Opustitvene prošnje, ugotovitveni zapisniki in dejanski opis. priobčitve teh zapisnikov kakor tudi kazenskih odločb ter pritožbe kršiteljev na upravno sodišče in priobčitve njetrovih odločb moralo bit! sestavljeni v italijanskem in sjovensKem jeziku.
Postavki čl 229 in 230 bivše jugoslovanske taksne tarife se razveljavljata dve tarifru postavki se nanaSata na takse za preiskave in obsodbe po finančnih in c-iii insk'h zakonih) Ce tarre. vne- sod.lSče pritožbo zavrne, se sme Izreči če se ugotovi objestnost pritržbe nadaljnja nekazen-ska globa od 100 do 2000 lir.
menta. ki so ga "izda1a prst^jn? oblastva glede vkrcan;a oz*roma izkrcanja.
— Rumunjki koncert v Venez'"i V okv -ru manife taci j ob razstavi rumursKe ljudsko umetnuti v Benetkah je bil tUdI koncert rumunsk:h epernih umetnikov, ki so poda* al: "'zbrane italijmake ter rumun-ske skladbe. Koncert, ki se je vršil v Giu-stinianovi palač , je vodil odličai g'ashen'K Aleksander Dcmetriade.
— Zlatnina se je spremen !a v kostanj. Poseben doživljaj je :mel Licin j Barali iz Turina. Potoval je iz Plnarola v Turin S seboj je imel kovčeg, v njem je bil- več dragocenosti, precej zlatn ne v skupni vrednosti ckol' 100 000 Ur. Medtem ko )e čakal na vlak, se mu je približal nek moški s kovčegom ter ga naprosil naj malo počuva na njegov k včeg Tik pred odhodom vlaka se ;e pojavil dot čni gosp:d z nekim mladenčem. ki je nos 1 s seboj drug Kovčeg. Barali je vzel kovčeg poleg cebe in stopil v železniški voz. Bogve kak: se je zgodilo, da je šele v vlaku epaz"1. da kovčeg, ki ga je vzel s seboj, n' bil njegov O tem se je preprčal ko je odprl kovc'-p in ko je ugotovil da ni v njem n benih dragocenosti, nobene zlatnine ampak tfamo nekaj kostanja in nekaj Časnikov O tem so b:la obveščena oblastva ki so dot-čne-mu sumljivcu že na sledu.
— Duh japonske in rimska duša. Italijansko filmsko gledališče je skupno z nekaterimi drugimi rimsk mi društvi organizma lo prisrčno man'f ostaci jo italijansko. japenkega tovarištva. Najpreje je konzul Laparelli p: zdravi navzočne predstavnike japnske vojske in zavezniških, prijateljskih držav. Nato je sledilo predavanje A Toddija o duhu k: navdaja Japonsko, in o bstvu rimske duše. Ob sklepu te manife-stac je obojestranskega tovarištva sta bila predvajana filma o Japonski in o vojni Velike Vzh dne Azije.
— Vrnitev pianista R Vlduse*ja. Z inozemske kncertne turneje se je zopet vrnil v milanski krog >Prijateljev gla3be< odlični p'aniLt virtuoz Karol Vjdusso. k- je dož vel s svojim prvim koncertom po vrnitvi v omenjeni krog navdušen sprejem. Izbran- glasbeno občinstvo mu je nenenno vzklkalo. tako da je moral dodati še sedem do osem skladb izven sporeda.
— Drag popoldanski spanec. SOietna gospa Karmela R^stalno se je vlegla po kosilu k poč:tku Poleg sebe je 'mela Vst-nic-, ki je bilo v njej 120 000 lir Omenjeni znesek je istega dne dvignila v nek4 bo-kgnsk' banki, ker ga je potrebovala za nujno plač lo. Ko se je prebudila, je zelo osupla. Listnice ni bilo več ob njenem vzglavju, kamor jo je bjla položila, predno je zaspala. O stvar' je cbvestila pristojne organe,   ki skušajo prjasn^t? skrivnostno
zgin enje dragocene listnice.
— Starlnakf cekini na smetišču. Iz Man. tove poročajo o zan'mivi najdbi. 241etna Angelina Adami je postala po naključju Ustnica lepe zirke dr gocen h zlatih kovancev predvsem iz Napolenove dobe in pa s pedobo cesarice Elizabete Avstrijske. Te dn' je Adamljeva st:kala po podstrešju 1a najde nekaj blagi za svojega novoro-enčka. Spomnila se je. da je imela nekaj rimernega blaga v nekem starem zaboju
V je odprla in ki je v njem zares našla. var je želela. Toda na dvo;nem dnu zaboja ;e pazila skupaj zvito cunjo, ki pa je bila -♦rečej težka. Adamljeva je men'la. da 1« ■j njej kamen'e. Vzela ga je s seboj in rra vrgla na smetišče. Toda njen triletni am-
UBL DANSKI kl NE MAT 0G RAF i
KINO IT NI ON  — TELEFON «-81
Komedija za smeh in kratek čas
Nezvesti soprog
v glavnih vlogah: Hana Mosar, Lude Rnglisch. Th. Lin gen in drugI komiki
Predstave: ob delavnikih ob 16 tn 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri
KINO MATICA — TELEFON Z*-41 Onevno dvojni spored: Ob »j 13. uri Mtche! Simon in Rossano Brazzi v filmu
RigJletto
Ob »/217. ln I/219. url veJefilm
po Salgarijevem pustolovskem romanu
Luisa Ferida, Vlttorio Sannl. M etno Benasai
KINO  SLOGA  —   TELEFON «7-30
Velika dramatska ustvaritev, mogočno zgodovinsko delo v filmu
Angleški kralj ne plača
OsvaJdo Valentl. Andrea Ceochi, Silva na Jachino
Predstave od 14.30 ure dalje
Konec ob 20.15 uri
ček se je za stvar bolj zanimal. Ko je brskal po smetišču, je vzbud la tista skupaj zmo-tana cunja njegovo posebno zanimanje. Pr;če! jo 0e odvijat', dokler niso pričeli pi-dati iz nje zlat. starinski kovane . Poklical je mater, ki je shranila drag. ceno vsebino. Tako je bila pojasnjena skrvnost starega, zaboja z dvojnim dnom. Pozneje ae je spomjiila, da jQ njen dedek zelo rad abiral star nske* dragocenosti,  zlasti cekne.
— Zbirka italijanskih knjig- poklonjena atenski občini. Italjanskl Kr opolnomoče-ni minister ie podaril, kakor poročajo iz Aten, ateiiFki mestni knjižnici zbirko zanimivih, dragocenih '"njig, ki vsebujejo objavo važnih italijanskh pridobitev na torišču znanosti, umetnosti in književnosti Atenski župan se je Kr ministru Iskreno zahvalil za poklonjene knjige, ki bodo omogočile atenskemu prebivalstvu, da se bo lahko še boije seznanilo s sodobno :taliian?ko književnostjo ter umetnostjo.
— Darovalci krvi so organizirani od leta 1937. v posebni organizaciji za vso Ita-■iio. ki je podrejena osrednji zdravstveni direkciji. V v?aki pokraj'ni je poseben odbor, v katerem so včlanjeni darovalci krvi dot'čne pokrajine. V Rimu ima omenjeni odbor svoj sedež na poVkliniki. Semkaj prihajajo darovalci krvi, ki jim v
določerih presledkih cdjemljejo določeno količino krvi, ki jo potem zberejo po pKu-p:nah in jo dajo na razpolago vodstvom posameznih rimskih bolnišnic. Vsi včlanjeni so se vpisali v to svojo organizacijo popolnoma prostovoljno. Samo v rim5kem odboru je vpsan;h 4600 darovalcev krvi, ki s svojo pVmenitostjo rešujejo življenja bo^-kov in vojnih ranjencev.
— Nafdba doprsnega krpa Iz Cezarjeve debe. Pred takozvano baziliko Argentaria v Rfmu je bla najdena glava iz marmorja v na-avni velikosti. Verjetno gre za ostanke doprsnega kipa. A strokovnjaki so dognali, da spada to odlično kiparsko delo v čas Cez^irjovera vladava. Identitete osebnosti, ki jo predstavlja najden-; doprsni kip, še ni povsem pojasnjena. Potoka pa nedvomno iz navedene dobe. ker -e nač;n umetniškega kiparskega oblikovanja povsem sklada s sličTiinv umetninami iz tega obdobja rimske zgodovine.
IZ LJUBLJANE
— lj Zopet sneg? Včeraj smo 5e mislili, da bo lepo vreme traja!o del j časa. Pihala ie buria. a se je kljub temu začelo oblačiti Ponoči se je skoraj povsem pooblačilo.   Davi   je   pa   še   pihala burja.
I Zračni tTak je močno Dopustil ln menda ^o se začele zopet mešati tonle in mrzle Tračne Dla^ti zato smemo pričakovati zo-oet sneg Povsem zanesljivo pa seveda ni, da bo snežno. Včeraj popoldne je znašala nniv-šio t^meperatura 1 5* Ponoči se je malo ohlndMo. tako da je zr>^Šala minimalna  tprnnArafura davi —2.2°
— li fctvH«kf tre. Z uvoženo zelenjavo ie
trg 7drji fnko dobro založen, da menda §e n.i bil bolie Zdaj se tudi prodajalci laže raln^alo z njo ker ni fnko hudega mraza, da b: je ne mosli Drodaiaf na prostem CvetaČP ie še ce^eiša Danes je je bilo ooi'sod na izbiro Uvodne je tudi mnogo dobro oh**anj**ne in bele e^diviie. Prispe-To ie tudi r>recej šo:nRče. Poglej kupovale? 7e'o nor^ocrnio Do nT-anžnh. odkar so se po-^rtiie D*»"es tudi ni oHmanikovalo mandarin: eden n^odaiaVev je imel ob stojnici celo c*-rnado zaboiev mandarin. Trg i o H^bro 7-atn^^n «; ki«?l'm zeljem in reoo Telle in rer>o dov^ž?>io tudi kmetice Vče-**ai ie hJto n^sno lr^alu vse zelie ka-Vor tudi rena. ke^r so bMe naprodaj krva-^*ce  kaHi V t*i »no«^»cHri« se posebno
— 1J  L«*»ifj»Wia ra,«*»vllrwih predmMnr
bo v netek 12. t m. ob 15. uri v uradnih nfo«tr»r'b mp*t«*> Tj^stPvHalnice na Poljanski ee«t* št IS Onozariamo da je z od-'^hn Vi« Vomt«^T"iat^ za LbiHlianskn dh-^iirin *>•'#» (v^nn>\m!nq zviiSnna na 4%. Toet-n-na d^K^ nredmetov ostane notanko $/*ct m**«p»c^r ter po preteku te dobe predmet' 7Pn«»de1o.
— li Kn u n'an'^k*. Emilija Dernev. "^'»va prv'? ns»»*«nita pn nas. decembra io41 'o*-a na intnnonem konce^^u Glasbene Matice, ie napisa' krit*v Marijan Li-r»oi"J5ov r»3=-i«dn1o oce^^* THE;nn zadnje** ^t:m«e«»a V^ncprta 07*«bene Matice Je *nv*'** ntinni^tVi* Em"i^ Dernovškova Po-^a^a^a ie eT^r?V^ tehniko zavMIifv« višine inko l*»n n^u«iMiv ton in dnkaiSnjo zre-in^t v j^tem^taciii. Sk^t^mnoct, 5 katero -^"n^icfUj*       v-=-**m evo'«n veltV©m znanln
^off->r»<rt Vid*nro   P^boHnii koncert nfa--<-+vo Tv»-nw^Vn^ D^ Vakof fe fav'le^o *r tv»4*»V  H'n« 12 t m  ob nol T uri rveč*»»-p-»^Ti f'Vmmtrt«^«? ^vpTflni   Za ta svo'
^o. ki in ie r»!»T\<pi>i TV» F^la ChonilTiov Tr*>r>»">^r>t^T |p TToT^T-^ fpr T.->7tnV0 efektno
skladbo Po čitanju Danteja. Na koncert
opozarjamo. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
— 1J Umetnostna razstava v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta samo do 21. t. m. Kdor si želi ogledati Svigljeve slike, naj torej pohiti, zlasti če bi si hotel kako umetnino nabaviti, ker se je priglasilo že mnogo zanimancev, kar še posebej dokazuje, da je občinstvo pozdravilo mladega umetnika, ki se je po daljšem molku spet og!as:l.
_lj Simfonični orkester, pod vodstvom
dirigenta Draga Moria Sijanca, bo izvajal na VIII. simfoničnem koncertu, prihodnji ponedeljek, dela naslednjih skladateljev* Weber. Liszt, Puccini. Fibich. De Micheli, Cajkovsk:. Predprodaja za ta koncert se bo začela jutri, v četrtek, zjutraj v Knjigarni Glasbene Matice. Občinstvo prosimo, da vzame> na znanje, da sm° zvišali ceno posamezmm sedežem za 1.— liro. Stroški s s'mfo*Mčnim1 koncerti so porastli, predvsem radi tena. ker sodeluje sedaj v orkestru 66 do 68 č'.anov. dočim je štel smfonični orkester ob začetku sezone 53 e'anov. Koncert bo v ponedeljek 15. t. m. ob pol 7. uri zvcč?r v veliki union?ki dvoran*.
_lj   Teran  pristni  kraški   in izvrstna
ČT-na in belrs v*na toči tudi čez ulico gostilna *Lovšrn*.
Iz rc*kyaiine Trieste
— Nadzornica P. V. F. v Triestu. Iz Ri
ma je prispe'a v Trieste nadzornica P N. F. Ana Marija Gfcntl dePa Rosa, ki je po-setila se^eŽ ženskih fnAijcv.
— Duhovn'ške vesti iz trie*tin*ke *kof;;<>. Don Narcis Rigonat je bil imenovan za kaplana v bolnišnici za duševno bolezni. V pokoj je šel portol.cki župnik in dekan don Angelo" Visintini topnik iz Bui nions, Fr. Damiani je bil immn-nn za dekana por-tol-ske dekpni.ie N.idaljt^ so bili imenovani don Peter Cenati za vikarja v Umagu, l*m Rp-migij CarhHti za ekonomslto- l vikarja v Portolah, isolski župnik don Josip Pagri pa je bil p-emesčcn v Besengbi.
— B°lnišnlčna cerkev ločrna od guar-d'eUske župnije. Tricstiri^ci kap te*i jt- sklenil osamosvojitev cerkve v bolnišnici B* duSevTio bclne v Tri^stu. Omenjeni zavo>l šteje namreč z vsemi s\ojimi o.<lelki nad 2000 du3. Tako bo dob'Ja omenjena bolnišnica svojega posebnega k ur a ta. ki bo neposredno podrejen triestnrkemu stolnemu kapitlju ln ki bo imel posebnega, kaplani kot pomočnika. L#ečitev omenjene cerkvo od guardiellske župnije, ki ji je doslej pripadala, je bila uveljavljena s pivim februarjem t. 1.
— Predavanje o madžarskem politiku. Za 12. februar je nanovedano v Trieshi predavanje pix>fesorja italijanske kultura na budimpeštanski univerzi prof. dr. Rudolfi Mosce o ma'.barskem politiku in ministru Gabrijelu Barossu. ki si je pridobd velike zaaluge za proinetno ter železniško izpopolnitev Madžarske.
— Itlifeinskl vojalti na ru«kUi hijiičh IbMt ln 18.W. O tej zanimivi temi Je pe-daval v Triestu general dr. Ulrik Mirtello. Svoja iz\-ajanja je ponaxorjeval s poaičnnil posnetki.
— Triestlnska °nčina v srednjem veku.
Ra.vnatelj zgYxlcA'lnskegi ter umetnost nora muzeja prof. dr. S. Ruter predava dne 1L t. m. ob 19 v veliki avli Drmtejevega Heaja o zgodovini triestinske občine v srednjem veku.
— Nov spored v Fllodramniattcu. T? dni
uprizarjajo v triestmskem Filodi-ammaticu novo veseloigro *Moja ljubo-zen^. Na pp°-redu so tudi baletne točke, ki jih izvaja tri-eetinski operni balet.
— Koncert dveh odličnih panlMk. Tta-lijansko-nemško združenje v Triestu pripravlja glasbeno manifestacijo umetniškega pomena. Gre za koncert dveh odlićivh pianistk, ki zaključujeta te dni svojo sijajno koncertno turne>. po Nemčiji, skupno z dunajskim simfoničnim orkestrom. Sta.to izvrstna trieatinfkii pianistka Klara Reganzini, gojenka slavnega Sancrja, ter znana dunajska pianistka Gunda Miihl-berger-Pirkmayer. ki je bila tudi Sanerje*ra
irojenka. Italijansko-nemAko združenje v Triestu ad je hotelo zagotoviti nastop teh dveh odličnih pianistk, ki bosta izvaj-ali skrbno izbran spored Schumannovih, Mozartov ah. Beethovnovih, Brahm^ovih in Lisztovih skladb. Koncert obeh pianistk bo konec februarja.
— Ljudsko (rikanje. V Triestu je bilo d nt 6 februarja enajst rojstev, 11 smrtnih prk» merov in tri poroke.
LASKAVO PRIZNANJE
— Gospod urednik, ali ste prečitali moja pesmi?
— Sem. Med njimi je ena, ki M Je ne mogel nap sati niti Goethe.
— To je zame zelo laskavo. Katera pa je?
— Tista o radijskih aparatih.
amjiHiimiiiiimuiiiiiiiniiiiiiitniiiiiiinTTtiiiiH^iiii.itiiiiiiiiiiiiiiiMiiit*
KLOBUCABNA »PAJK«
Vam atrokovno osnaži, preoblika in prebarva Vas klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union)
i-miHinwvi':iiimit!ti.!i,.. ~>
MALI OGLASI
POMARANČE IN SUHE GOBE prodaja Gospodarska zveza   — LJubljana. Bleiwelsova  cesta 29
SENO IN SLAMO
kupuje - Gospodarska zveza — Ljubljana. Bleiweiaova cesta 29.
IZGUBIL SEM
žepno uro — najbrž na Bleiweisovi aH MlkloAičevi cesti. Posten najditelj, ki jo prinese v oglasni oddelek »Slov. Naroda«, dobi 50,— Ur nagrade.
Zahtevajte pri Vaiena trgovcu
NAS CAJ
od Kmetijske družba
Inserirajte
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
10. februarja 194S-XXI
32
Ob svečnid se je prižgala..»
velika sveča — solnce Zanimivi ofcit£ji
Ljubljana. 10. februarja I Svečnica velja med ljudstvom za praznik, k: I že naznanja bi žnjočo &e poro ad Ob svečn.ci se že prižge velika sveča, sence, vir življenja, ki čez nekaj tednov tako veselo zapori S\eč-n:ca je praznik uči. praznik vracaiučcg-i življenja Ta prazn k nt nas.al r-tie v kr. čanski drbi. kak(jr dokazujejo znanstveniki V poganjkih časih sn naš: predniki prazno, ali praz» nik ognja, na brž vsaj prh /n<. oh istem času kaker prnznu cmo dandanes s večni co Tedaj je bi- človek mn< rj<: tesneje zvezan naravo, zato je tud; praznrvai zelo slovesno vse letne čase ter ponavljajoče *e sprtmanbc \ naruv.. Vsaj odsev tcr»a praznovanja se e ohranil se v praznoverju krščanskih prazn .kov. Znano je. da si je Cerkev mnogo prizadevata da bi odvadila ljud; starega prazn* van a poganskih praz= nikov ter odpravila poganske običaje, Toda večkrat ni ^lo drugače, kakor da so stare praz« n ke prilagodili nov.m
Duhovi 3o-r-?č?r!a ognjišča
Znanstveniki pravijo, da praznik 'uči ki ie bi; pozneje spremenjen v svee.r.co. spada me,, najstarejše praznike Prvotno je bi! posvečen spominu prednikov, ki žive po snvti v ogniv dom ičega o^nji:ča (J M al. •»S'oven-ke m to loške starine« Glasnik Muzejskega društva 1^4*1). Nagi predniki so verovali, da ima vsak d< m svojega hišnega duha. zaščitnika ki ie imel razna imena SI -venci s< bitnega duhova »dwiK.vn;a« meno vali dedek, letele a!- netek Dom je dobil svojega zaščitnika šele. ko je umrl njcijov prvi gospodar Trda. ko so zidali novo hišo. so prenesli z oglji.;ča starega doma žerjavico ali so vzidal- v novo h šo lonec pepela (morda žerjavice) Tako se prenesli za šč tnika starega doma v nov dom Hišnemu duhu so tudi daroval' jedi kakor pogoščalo dandanes tu :n tam se vedno verne du^e Ta* kc na primer v Slovcn^klh gorčah puščajo v noči pred dnevom verrrh du^ vino v kozarcih — »za verne duše« kakor pravijo V svoji stari domovin so Slovenci menoval* hišnega duha tudi ščur To ime pomeni v ruščini pra-praded. Ko so se naši predniki poknstiamh so jim misionar j depovedih da na ognjišču ne živi noben duh To. kar mislijo, da ie duh je le grd mrčes Tako je baje nastalo ime — šču rek. Tu pa hočemo povedati le, da »e bilo na šim prednikom ognjišče sveto ust Drav za prav neke vrste hišni oltar Sveto jim ie h 'o. keT so častili ogenj še prej pa sonce Češčenje senca je počasi prchajilo na ogen kot podobo m poosebljenje senčne luči in toplote.
... — Stara verovanja o zdravilni mo2i ognja in
Od ognja do sveč
Učenjaki pravijo, da je bila vera v božanstvo ognja ogelni kamen slovanske m -tologije. Preden so se Slovani pokristja-nili. so vsi častili ogenj kot božanstvo Osta'.ine tega češčenja lahko odkrivamo še dandanes v ljudsk h običajih. Zdaj se seveda ljudstvo več ne zaveda izvora starih običajev, pa tudi ne njihovega pomena. Mnogi stari običaji so se pod vplivom krščanstva tudi zelo spremenili, da jih ni več tako lahko pojasniti. J Mnl omenja, da slovenski pastirji še dandanes, zvečer, preden odženejo domov živino, prekrižajo žerjavico na paši, da bi se ob ognju ponoči greli angeli. Tu in tam pa tud: pogasijo ogenj, da bi si ponoči ne kuril hudič. Učenjak trdi. da se kaže staro češčenje ognja tudi v blagos'.avljanju ognja naa veliko soboto. Dalje pripoveduje, da so včasih gledali na ogenj kakor na nekaj živega, kar se očituje tudi iz pesnv. ki so jo prepevali pastirji, ko so plesali okrog ognja: *Zivi ogenj, juri žerec, ko-žoderec, vse pobravec, vse požigavecl* (O tem pišejo »Novice« 1. 1857.) Ogenj je bil torej požrešno bitje, iz česar bi menda lahko tudi sklepali, da so mu v starih časih darovali kot božanstvu. Češčenje sonca :*n ognja se je združilo, tako da sta bila sončni in ognjeni bog istovetna To sklepajo iz ob-čaia zažiganja kresov prav ob letnih časih, ko je sonce najniže ak najviše, o božiču in kresu. Znana je tud' bajka, ki pripoveduje, da se ie človek za kazen spremenil v martinčka, ker je po božje čast:l sonce Da so nnši predniki res častili sonce, do ?odbi J. Mn'a dokazujejo tudi slovenske cerkve na vrhu gričev in gor. Na vrhovih so namreč pogani častili sonce, na krajih, kjer je sonce zjutrai najprej po^'ialo in ki jih ie tudi zvečer najdenj zlatilo. Ko so se pokrt?tia^ili. so začeli na tleh. ki so j m bila rajsveteisa zidati cerkve Na češčenje sonca spominjajo tudi romanja k štirim cerkvicam na srednjem Koroškem, k sv Ulriku Magdaleni. Vidu in Lovrencu. Romanje ie blo tretji petek po veliki noči a petek je veljal Slovencem kot praznik, ko so bili še pogani Gora s cerkvijo cv Vida se ie imenovala v starih časih Kozja gora 'po-zneie nrmško Goseberg). kar ni brez do. mena. ka^ti koza ie bHa nr>s>'m nr*>d*vknm
simbol rodovitnosti. Kurja gora se je imenovala tista, k: je na nji ceikvica sv. Lovrenca. Petelin in kura sta b'la v poganjkih časih soncu posvečeni živali. Prvotno je bilo treba opraviti božjo pot k vsem šliiim omenjenim cerkv cam v 24 urah. toiej v času sončnega krogoteka. Ko so še po božje častili ogenj, so sevrda verovali v njegovo čudodelno moč. Po_ gansk« uiudsUlve o moči luči so prešle v krščanski dobi na sveče, ki jih na kmetih blagoslavljajo nr. rvečrv co zn h:šnega gospodarja. Z: kaj za gospodarja? UČeniak pravi, dn je bil cc^podar v poganskih ča-- v; rvečenik
Čudmte'na blagos^vljena sveča
Na svečn'co blagoslovljene sveče uži v* j q I ljudstvom velike spoštovanja Skrbno
ih hranijo in prižigajo le ob najhu ši po-trebi,  ko se obrp.čajo na  nebeške pripro-
nj k'*. Tak^ pr žigajo b'agoslovljeno svečo cb težkem p:rodu. med boleznijo otroka, v hud: uri in splošno je znano, da 63',<n svečo v roke umirajočemu. Ohrajeno je se verovanje, da ima blagoslovljena sveča zdravilno moč. V poganskih časih so ljudje verovali v zdravilno, čud delno moč ognja. Veroval so tudi, da se v ogn u skriva moč rodovitnosti 'n zato so v nekaterh krajih dekleta skskala čez kres. Da ima ogenj zdravilno moč. verujejo Se dandrnes v nekaterih krajih. V Slovenskih g ricah je še na blaževo. dan po svečn'c , v navad »čil-čkanje«. Ta običaj menda ni znan več n;- j kjer drugje. Na blaževo na vse zgodaj prižge gospodar na svečnico b'agosiovljeno svečo in z njo »čiička« sebe in vse člane družine, in sicer zato da bi cstaT v->e let: zdravi. i>Cučkati<r je treba tako: pr'žgano svečo je treba tr krat obkr žiti okrog vsakega uda in gl2ve posebej, a pri tem mo-
raš seveda paziti, da ti aveča ne ugasne.
Ce se >čučkn5« se zavaruješ za vse leto. da se ne bos ranil na rokah, nogah m glavi Tu 'n tam blagoslovljeno svečo prenesejo tudi tr krat okrog trupa. Ta običaj menda ni zap san n*kjer v zbirkah narodopisnega blaga, ker ga znanstven ki ne poznajo ter ne omenjajo.
Ogenj in zakonsko življenje
Na kult ogja spominjajo dandanes ie mnogi svatevsk' običaji Na deželi je že vkorenin.ena vera, da iz prižganih avec pri pore ki spoznamo, kasna bo pr hodnjost ženina in neveste — potem, katera sveča gori čiste je. Zato ljudje med poroko p3slji-vc opazuje;© sveč5. Zveza med zakonom »n ognjem je najbrž v tem, da so nekdaj verovali v moč rodovitnosti ognja (prej pa solnea, k oplojuje zemljo). Kako tesno so naslonjeni nekateri svat:v~ki običaji na nekdanji solnčni kult, sprevjd'mo iz na-sled jih pr mero v. V ne kater h krajih vabijo na svatbo Se vedno najprej goste, ki stanujejo na vzhodu. Tu in tam skušajo tudi uvrstit' svatovski sprevod na poti v cerkev tako, da grede proti solncu, čeprav morajo zaradi tega napravit vel-k ovinek. Znan je tudi običaj, da žen n zavrti nevesto v smer: solnčne poti, ko sklenejo ženi tno pogodbo. S vat je sedejo za mlzr od vzhoda proti zahodu. — Odsev solnčnega kulta so tudi na dnu star h lončenih pos d vtisnjeni l ki kolesa ali križ v krogu. To so osrečevaln' solnčni znaki, ki odganjajo od p sode hudobne sile. Med te znake spada tudi solnčno kolo kot okras na h šah Korošcev. — Kako vel'ko moč in p:men so pripisoval' nekdaj ognju in solncu. se kaže najbol še v kresnih ob;cajih, a o njih b.mo govor li ob drug: priliki.
Mars $2 približuje zemlji
28. novembra bo oddaljen ođ nas 81,?u>?.coo km
Počasi se dviga solnce na nebu od svoje najnižje zimske poti in dnevi naraščajo. Solnce in polna luna zopet menjavata svoji vlogi, kajti čim v šje se dvigne solnce na nebosklonu, tem nižja je pot polne lune Polna luna mora namreč vedno stati na spodnji strani od solnea in če stoji točno proti solncu. nastane lunin mrk. Dne 20. februarja se bo pom kala polna luna skozi senčni stožec naše zemlje in zato bo nastal de1™ lunin mrk. Senca bo zakrivala 77% luninega premera. Cas za opazovanje tega luninega mrka v naših krajih ne bo ugoden.
Senca začne zakrivati luno ob 5.30, in največ jo bo zakrivala ob 6 38 tik pred zatonom polne lune na severozapadnem ho-ricontu. Tako zgodaj pa ljudje neradi vstajajo in zato bedo le redki videli ta lunin mrk če se bo sploh videl, ker utegne biti nebo oblačno.
Solnčni in lunini mrki na-tajajo vedno v serijah Tako je nastal tudi pred tem luninim mrkom 5 februarja ?o'nčn:. ki je bil celo popoln, pa se v na?ih krajih ni videl. Videli so gn samo v ozkem pasu od Alua-ke nreko severne Japonske in vzhodne Sibirije Čez pol leta pa nastane z^net solnčn- in lunin mrk 1. hsMla bo redek obročast solnčni mrk. Najbrž pa tega za
nimivega nebesnega pojava sploh nihče ne bo opazoval, ker se bo videl samo na odprtem morju med Avstralijo in Antark-tido ter na samotnih morjih, namreč tam, kjer se le redko pojavi ladja. 14 dni pozneje pa nastane delni lunin mrk. ki bo njegovo opazovanje tudi v naših kraj h zelo ugodno, ker stopi luna v jedro sence ^b solnčnem zahodu, tako da se bo v za-*Qtku noči mrk že videl. Letos bomo torej imeli dva solnčna in dva lunina mrka. Oba solnčna mrka v naših krajih ne bosta vidna, pač pa oba delna lunina mrka.
Letošnje leto nam pa prnaša še en zanimiv nebesni ppjav. 6. julija se bo namreč pomikal ozek lunin srp čez Venero. Ta nebesni pojav bomo lahko opazovali tudi z boljšim da'jnogledom. Zanimivost letošnjega leta je tudi blžanje Mar?a naši zemlji. Mars bo v takozvani opoziciji, kar se zgodi vsaki dve leti, ni pa vedno en?.-' o. temveč zelo različno. Knkrat se pri-Viža ?.Tars zemlj: bolj, drugič pa manj. 28. novembra se bo približal Mars noši ^em'ji na 81 nrliinnov km tako. da ga bomo videli na nebu kot žarečo rdečo zvezdo v sozvezdju Bika blizu planeta Saturn. V tem času bo r>o?led na rebo Vredno len. ker se bedo videl: v sozvezdiu Bika žareči Saturn, Mars in svet'- stalnica Aldebaran.
Evro
vsi rib
Na zborovanju odbora za ribe skupine Prehrana i kmetijstvo«, družbe za jugovzhodno Evropo na Dunaju* je govoril dr Goldbeck o nalogah ribarstva v novi Evropi Prej so smatrali ljudje v Evropi r be večinoma za poslastico. •■ ki ni spada'a k neobhodno potrebnim živilom V bodoče bodo oa ribe vključene v glavno prehrano. Biti si moramo na jasnem, da tudi po vojni Se dolgo ne bnmo imeli na razpolago toliko me~a kakor ga ie bilo pred vojno Evropa je morala namreč pred vojno uvažal krmo iz prekomorskih držav in za*o ie 'abko redMa toliko živine Po voini oa zaenkrat ne bo mosnče računati z uvozom živinske krme in če bo hote'a Evropa rediti več ž vine bo morata ??ma -krbeti za krmo ka^ Hn mogoče seveda samo na račun žita Malo ie on verjetnosti da b' moel; pridelovati živinsko krmo na račun žita ki bo tud nuinr potrebno 7£atn RJ bo treba pač Doma*?ati drugače No^lažii zhod iz tega položaja bo večji konzum rib Tako bi Evropa lahko prihranila mnogo krme
V nekaterih držnvab tpko na NnrveSVpm
In Japonskem že itak jedo mnogo več rt kakor v večini evropskh držav. Na Norveškem in Japonskem pride na vsakega prebivalca 40 do 50 kg rib, dočim jih pride v Nemčiji toliko samo na nekater h primor ?kih mestih,   dočim v južni Nemčiji kon zum rib stalno nazaduje. V Nemčiij prd na prebiva1 ca   povprečno samo 12 kg rir lerno    Da bi se povečal   konzum rib. b-treba   ljudem Se  depovedati.  da  je tud ribje meso dobro Mnogi imaio namreč š n^edsodke :n nočejo jesti rib Na eni stran ie krivo to, da liudie ne vedo kako dobrr in redilno ie r;bje meso.   na drugi s+rar so pa vsaj pri nas cene ore visoke Krive ie pa tudi to. da konzerviranje rib v ve. č:ni evropskih d^av še ni dovoli razv:"b da  bi  imeli    ljudje vedno    na razpolag-dnhrp ribe po zmernih cenah.
Na^bntišj    načm   konzerviranja rib jr -»asin Tmrznienie pri zeto nizki tempero turi  Tako konzervirane ribe ohranijo v*e evole naravne lastnosti Seveda so pa po trebne za  to najmodernejše namave. d-^redn ulete ribe iz m ori a naravnost v le -?prv>e odločno v nosebne hladilne va«?o.
Italijanski MAS odhajajo na vojna dejanja v Sredozemsko morje
ne. S takimi napravami, ki so precej drage, bo pa treba počakati do konca vojne. Vsekakor bo morala prehrana evropskega prebivalstva takoj po vojni računat; z večjim konzumom rib in temu primerno tudi ukreniti vse potrebno, da ne bo nastalo preobčunto pomanjkanje mesne hrane.
Zunanja trgovina Hrvatske
Po zlomu Jugoslavije ae je razvijala zunanja trgovina Hrvatske skoraj izključno na podlagi kliringu. Na hrvatsko proizvodnjo je močno vplivalo veliko povpraševanje inozemstva po s i rov in ah vseh vrst. Od 1. oktobra 1041 do 30. septembra 1942 je uvozil ^..Hrvatska 642.951 ton b!agrx v vrednosti 5.004,00.000 kun. Največ blaga je uvozila iz Nemčije, Italije, Protektorita. Rumunije, Madžarske, Srbije, Švice, Slovaške, Portugalske in Nizozemske. Izvozila je pa v tem črsu 1.19 milijonov ton blaga v vrelnosti 174.7 milijonov mark Na drugem mestu je Italija, zi njo Protektorat, Srbija, Švica, Ma "žarska in Rumu-nija. Hrvatski izvoz v Nemčijo močno valovi, dočim teče uvoz iz Nemčije skoraj enakomerno. Nojvečji je bil hrvatski izvoz v oktobru in decembru 1941. ko je izvažala v Nemčijo tobak. Hrvatska zunanja trgovina je bila v gospodarskem letu 194>1 42.  pisivna za  75.5  milijonov mark.
Rontgen jvj žarki — deta naključja
Kakor moramo večino velikih izumov in odkritij pripisati golemu naključju, tako je biln tudi z renrgenovimi žarki. Neki laborant, ki je delal po navodilih velikega fizika VVUhema Conrada Rontgena v njegovem laboratoriju, je nekoč slučajno nastavil roko pred žarke rontgenovega aparata. In kot prvi človek na svetu je vi'.el lastne kosti. Seveda je to takoj povedal svojemu predstojniku in tako je bi^a odkrita važna lastnost rentgenovih žarkov.
Reja praoče v v Ukrajni
Nemški   komisar za   Ukrajm« ie izdaj aova navodila glede reje prašičev. Kmetovalcem pr poroča, naj rede prvenstveno 'ake prašiče, ki se večinoma paso zunaj, da jih ni treba krmiti doma v hlevih. Da bi se prihranilo čim več krme in da b se Preprečila nevarnost   svinjske kuge, bedo meli  kmetovalci    rediti prašiče samo v nanjš-h   krdel h po 15 do 30. Samo ple-lenslch svinj bo lahko redil kmetovat^ 'o 50 Za gospodarsko leto 1943-44 je do-^čeno. da bo smel vsak kmetovalec za-'ati po enega prašiča, če bo obenem ene-a debeWa oddal   Zato bo že letos spo_ tlad* veliko   povpraševanje po mladih -šičkih.
Daber nauk
Pred stoletji je neki japonski cesar raz-avil v svoji palači 20 zelo dragocenih orcelanastih vaz Ker so bile to velike metnine. jih je cesar skibno čuval Ne-ega dne mu je pa nerodni sluga eno raz-•il Razjarjeni vladar je ne-rečneža obso-'il na smrt Tedaj ie pa prišel v cesarjeve alačo sivolas duhovnijc in ponud 1 se je e^arju. da mu bo razbito vazo z'epil tako obro. da se ne bo poznalo, da je bila razbita. Cesar sam £a je od vedel v sobo. kjer 2 imel razstavljene vaze. Tam Je pa 'vignil svečenik pal:co in še preden ga ie "■ogel presenečeni vludar zadržati, je razšli vse njegove dragocene    vaze.  — Ne-
ečnež kaj si Da storil? — je zakričal ce-
sar. Svečenik mu je pa mirno odgovoril* Storil sem samo dolžnost. Eden tvoj h podložnikov bo zgubil glavo zaradi ene same vaze. Hotel sem preprečiti, da bi doletela enaka usoda še druge tvoje podložnike. Naj ti zadostuje moje življenje. Cesar si je pa potem premislil, zahvalil se je pogumnemu svečeniku za dober nauk, na smrt obsojenega služabnika je pa pomi-lostil.
V zrcalu anekdot
Arislide Brianđ
Aristide Briand je nekoč izjavil — tako so vnaj pravili njegovi prijatelji Bon-couru — da je Boncour utopist. Ko sta se pozneje oba državnika sreča'a v parlamentu, je dejal Boncour Briandu:
— Dragi predsednik, slišal sem, da ste trdili, da sem utop st. Zelo bi me veselilo, če bi mi pojasnili, kako utemeljujete svojo trditev.
— Tega nisem nikoli trdil, — je odgovoril Brand. — Nasprotno, vedno sem trdil, da ste realist...
Boncouru se je po teh besedah takoj zjasnil obraz, toda Briand je hudomušno nadaljeval:
... realist, ki nikoli ne realizira svojih načrtov.
Han s Moscr
Ko je prišel Hans Moser nekega dne na ^bsk k svojemu prijatelju, ki je imel v bližirf Dunaja posestvo, ga Je napadel domači petelin in ga pošteno okljuvat. Bojevitega petelina so takoj zaklali in zvečer je bila pečerka že na mizi. Cm je prišla gocpod;nja klicat ogsta in svojega moža k večerji, je Hans M~>ser od-hitel v jedilnico in pohn.istal vsega petelina. Ko so prišli domači k mizi, so bile v skledi samo Še kosti. Moser je pa mirno ?edel fn si gladi] trebuh.
— Kaj si pa storil? V^e si po**»de! °am?
— se ie začudil gospodar. — Vidim, da si poo^eT-'iena požrešnost.
— To ni požrešnost. d**^t?i moj, temveč osveta, — je odgovoril M^ser.
Charlre Chaplin
L,eto dni po svoji prvi ženitvi se je obrnil Charlie Chaphn na »Klub samcev« a prošnjo, naj ga ponovno sprejmo. — Na moremo te sprejeti. — ?o mu odgovorili.
— Izneveril si se nam. Zdaj imaš ženo namesto kluba.
— In vendar bi me lahko sprejeli. — ie prosil ChapMn — Služil vam bom za zastraševalni primer in Če me bodo imeli člani stalno pred očmi. ne bo nikomur več prišlo na mi~el oženiti se.
Horace Vernet
Slavni francoski slikar Horace Vernet se je peljal nekoč s kmetov v Pariz. V »tem kupeju sta 92 peljalj tud1 dve rl^mi, ki sta ga menda sp ^nali ter začel; tikoj srovoriti o njegrvi £.to.rosti in zunanjosti. Verneta je to jezilo in sklen'l je osvetiti se. Ko je vlak pr vozil v predor, Je bila v kupeju nek3j časa tema in Vernet je glasno poljubil svojo r ko.
Cam je vlak r.rjvozil iz pred-ra, sta jeli dami oč tati druga drugi da se je dala Vernetu pol ubiti. Na kolodvoru v Parzu je pa dejal Vernet hudemušno:
— Se dolgo si bom belil glavo z vprcsa*-njem. katera izmed vaju me je v predoru poljubila.
FIZIKA
— Starič, povejte nam primer, na katerem bomo videli, kako toplota stvari raztegne, mraz pa skrči, — pravi učitelj v Soli.
— Poleti so dnevi mnogo, krajai kakor pozimi, — odgovori učenec.
j GEORGES OHNEtT]
@ PRODAJALEC
STRUPOV
ROMAN
Tudi nanj zamotan in manj škodljiv izdelek bi bil spravi] zdravega in krepkega človeka v razmeroma kratkem času v epileptično stanje. To je bilo brezobzirno zastrupljanje. Policija je preiskala kleti, kjer ie dobrodušnj Vernier izdeloval svoj liker. Našla ie kaj enostaven materijal: stek'enice. esence, alkohol in razne praške. Vse to ni napolnilo niti navadnega ročnega vozička. Po Vernierovi krivdi je imeia bolnica sv Ane že več bolnikov, kakor je tehtal ves njegjv materijal za izdelovanje likerjev iecigramov.
Pozvan pred policijsko sodšče je bil ta grešn'H tako miren, in je tako prepričevalno govoril o svojem kesanju. da so sodniki verjeli njegov, redolž-nosti. Kakor sicer vse svoie življenje je vzbujal v najtežjih trenutkih najboljši vtis. Nebo ga je bilo obdarovalo s krinko poštenjaka s prijetniai in prepričevalnim glasom. V teh časih, ko je resnična krepost ^ako redka, tudi ni tresa nič drugega, če
hoče tisti, ki ima slabo vest zaradi nyjgrsih Jeja*ijf doseči visok položaj.
Svoje prvo srečanje s pravico svoje domovine je opravil Vernier z denarno globo petsto frankov in naročilom, da mora pribiti sodbo na vrata svojega podjetja. Zadovoljno si je oddahnil. Njegov zagovor n k — dal se je namreč zagovarjati po odvetniku in že zato bi moral biti obsojen — mu je namigaval, naj se pripravi na šest mesecev ječe. Vrnil se je torej v ulico de Tourville z mirno vestjo moža. ki je prepričan o svoji nedolžnost prav zato, ker ga niso vtaknili pod ključ. Vneto je zatrjeval, da so njegovi nameni do francoske vojske pošteni na čisti, obenem je pa na vse načine namigaval, da smatra istega majorja za osla. Vendar je pa izpremenil s-vojo meš^meo izpustil je praške, zato pa zvišal stopnjo alkohola,
Število njegovih odjemalcev se je podvojilo. Lahko L? rekli, da je od trenutka, ko so ljudje zvedeli, da Vernier zastruplja svoje goste, blazna ljubezen do njegovih likerjev narasla, kakor da drvi množica pijancev, gnetočih se v njegovi krčmi, prostovoljno v naror je duševnega razkroja in smrti. Zaman je 'zposloval vojaški zdravnik, ki se mu je bila oglasila vest Se več uradnih preiskav njegovih izdelkov. V nj"h ni bilo nič drugega, razen a7kohola. močnega cake da bi bil raz jedel firnež na mizi ali prežgai sukno uniforme. Toda to je bil vsakdanji izdelek. Ni bilo zakonske podlage, da bi mogla oblast zapreti Vernierovo podjetje in tako se ni dalo nič storiti.
Vernier je pa ta čas videl, da njegova trgovina razveseljivo napreduje. Previdnost sama je bila na njegovi strani kakor da ni storil še nikoli nič slabega. Toda njegov ponos se zaradi tega ni napihnil. Prej je razmišljal, kako bi podvojil svoje premoženje. In ta Čas se je seznanil z možem, ki ga je bila sama usoda poklicala, da bi odprl njegovi morilski obrti tisto široko polje, ki je prineslo škodo vsemu Človeštvu.
Seznanil se je z Mareu^om. To je bil mož brez poklica, pustolovec, loveč neprestano po pariških ulicah tistih deset frankov, ki jih je potreboval vsak dan. da je mogel živeti s svojo sestro v tesnem stanovanju v ulici des Batignelles. Koščen, zagorel in izmozgan, kakor vsak pravi Francoz z juga je bil poskusil že vse mogoče, celo literature se je bil lotil, toda uspeha ni dosegel nikjer. Bal se pa ni novino vi opre «"wo če se mu ie obetalo kaj dob čka.
In vendar je bil to poštenjak, ki bi ne bil storil bi ž njem u nič zalega in mu ne vzel niti beliča, razen če bi šlo za dobiček pri poštenem poslu. Opehariti človeka pri kupčiji je pa smatral za eno svojih prvih dolžnosti, malone za nujnost, združeno z njegovim negotovim poklicem. Bil je trezen, trmast in svojeglav kakor osel. Zelo rad je imel svoji sestro Felicito in pred seboj je videl samo en cilj: Zagotoviti ti mirno in zadovoljno bodočnost.
Preživljala se je dokaj bedno s šivanjem perfa v svoji tesni sobici, dočim je iskal Mareuil svoje bodoče Premoženje na lesenem hodniku glavnega mesta. Tistega dne, ko ga je privedba muhasta usoda v ulico Tourville, je zbiral oglase za neko oglasno
pisarno. Zavil je v zakotno Vernierovo kavarno in ko mu je ponudil lastnik kupico svojega slovečega »Prunoleta«, je prav rad navezal z njim pogovor. Vernier je na vso moč hvalil in poveličeval svoj liker in Mareu:! se je čudil, da mu še ni prišlo na misel razglasiti tako redke vrline te pijače v dnevnem tisku. Začel je svoj običajni slavospev:
— Reklama, gospod, mar ni to najmogočnejša, da, celo edina gonilna sila naše dobe? S pomočjo reklame, gospod, lahko predstavite volilcem popolnega tepca kot človeka čudovite nadarjenosti in ga spravite do nrnistrskega stolčka. Z reklamo.. . rlejte. gospod, reklama je kaj enostavna stvar... Preskrbim vam v svojih listih primeren oglas za ves mesec ali če hočete samo za teden dni... In nič vas to ne stane.
— Nič? — je vzkliknil Vernier vesel te obljube.
— Kaj pa dobite za svoj trud vi?
— Takoj boste razumeli ves mehanizem tega trgovskega posla___Svojo reklamo vam nudim kot
jamstvo___Vi bi mi plačali za to deset centimov
od vsake steklenice »Pruneleta«, prodane izven vašega podjetja.
Vernier, ki je dotlej prodajal svoje opojne pijače samo za vrati svoje točilnice, je vprašujoče in ok'e-vajoče motril svojega zgovornega gosta. Mislil si je: Rad bi me opeharil. Ne vem pa še. kako. Toda opeharjeni boš ti sam. Kakšna nevarnost mi preti pri tem? Ce bi ničesar ne prodal, bi ti pač ničesar ne olačal. će bi na slučajno bila reklama učinkovita .. • bom pač prodajal.
Urejuje Joaif, £upaučić - Za Narodno uaaarao bran Jeran — 9m uaerauu det uma. Ljudouui voićie
Vsi
1UI»1 |HU