YEA* XVI.
r	Chicago, m., pondeljek, 24. docoabro (Doc. 24), 1923
>a •» «a^UI rmtm mf |mU|* »ro*M«d Ur i« —€ti— 110», AH »f CM. S. l«t?. «iiltevM •• J*»e 14, 101«.
Kaakoionarae lila v Mehiki prelivajo kri aa dooego diktator«.
Angleži mobiliairali lft.OOo mol v Indiji aa napad oa Afga nlatan,
Franeija odAteia aaiijone aa novo bojno kampanjo v Mero ko in Siriji.
Jugoslavija groai i vojno Orkom, ker ao spodili kralja.
Amerika odklonila aporanun a Rusijo.
Amerilki proteetanti ae tepejo radi starih dogem.
Kazimir poalva na bojkot S. IV. P. J.
Torej: «air ljudem na aem-
Čičerin ponovno isjovljo, do jo HusHmov "ruski dokument" ponarejen ln zahteva, do Hughoa prekliče ob-doliitov, ¿o no moro prodloiiti etvori nopriatronako-mu ronodittu. Driavni tajnik vitrojo, ds jo doku-monl avtentičen. Ruako oforo jo povsročilo «por v administraciji. Justttni tajnik jo proti nodoljnomu roikrivonju "ovidonco."__
pilot zvrača krivdo na povelje, ki m prišlo po radiju s brega, naj gre ladjo naglo akoal meglo.
JJJ)JA si skoro sedem ur
KI MOGLA PRIMAKNITI
Kakor pravijo, ae Hiram Jotaaoai ne bo več obeial konservativcem na vrat, nego bo igral vlogo bojevitega progreelvoa. *
OOOLIDOE JS UVERJEN, DA BODO ZANJ KMETJE NA PR0 GRESrVNEM ZAPADU.
KJE JE VELESLEPAR KORETZ?
REKORD V POÉTNEM PRO
i hieago in okoliee. Na \tnuAw da rt jasno in n™pr*«H'ig*«a te«*-a»» rs f tira rodnjik 24 nt: najb»*ja 40, najniija M. Mae« Mak ob 1.1$, raid* ob 4 ??.
"'•«glao, Ariz. — Če« mejo je fritla vest e hudetn potreso v TflMjll, v četrtek p«pel-dae. M « «t i lluanokta lo Oranadae •'s ril« poškodovani. Pedroboottl
* »d. U
mAsoOnikom.
"Prosveta ' »
botičal praznik.

PROS
NAtEtJIN
ASILO SU>VgN< TwiWAtyyy
( t ne of Um/v t "
..........—----»v« <l»ve* CŠJcog») 16 00 n« Uto. |t.M N
Ml Uu U. V.n «O tri meee"t Cbteaae II.ao m uto, $S>26 m pol leta,
luj	y	■>	Mii.Mi.im.— M
"ÁmÍÍmt'm V^'kar^OM Hill » ShSoT^^^^^^^^
'TROS VETA"
i íiinM	------C*4w'	'
"TW »milTM1IU?
Oyoo ol <W Si—«U M*iU«mI e~*f{t i—lof.
Am^AA a é iW« Amsm^o
N-lUn.l
S«cí*ty.
and Cor>u(J« JC> 1>«T year
«r
Dilso f oWopoio re. (D«e. J I'M) p*U« vakfs imss m ,MMsi de voio |o • lo» ¿»ovo« swvíbim. Pooovito i* MIS», Is so VM mm «•!•»< Mit._
IZRODKI GOSPODARSKEGA SISTEMA.
Odigral* »ta se dva dogodka, ki pokazujeta, kakšna sla rodi gospodarski «latam, ki podžiga v ljudeh stremljenje po bogastvu posameznika
Neki trgovec v Chicagu je bil neki kompaniji v Chat-tanoogi, Tenn., dolžan devet tisoč dolarjev. Vsi opomini sa poravnanje tega dolga niso nič izdali. Končno sta se oče in sin pripeljala v Chicago, oče je namreč predsednik upniške kompanije, in sta z grožnjami odvedla dolžnika v Chattanoogo, kjer je bil dolžnik po njegovi lastni izpovedi 26 dni jetnik očeta in sina. Dolžnik je tam pod-pisal rasne obljube, da bo plačal dolg. Na to sta ga oče in sin izpustila. Potekel je rok za poravnanje dolga in dolžnik ni plačal. Nekaj dni kasneje sta bila oče in sin zopet v Chicagu in dolžnik ju je dal prijeti na obtožbo, da ita oče in »in izvršila človeški rop in da ga namera«-vata zopet izvršiti. Zaprli so očeta in sina. In ko so ju odvedli v zapor, je oče rekel:, 'Ta tlovek (dolžnik) j« •ropal meno in velik« mojih prijateljev v Chattanoogi sa devet tisoč dolarjev, Posledica toga je, dalbo moja kompanija bankrotirala. Zdaj som jas v ječi, on je pa svoboden človek. Ali je to pravica?"
V	Chicagu so neznani zlikovci nad 19-letnim dijakom na čikaški univerzi izvršili zločinsko operacijo. Ukradli so mu žlezo. Zdravniki izjavljajo, da je bila operacija izvržena po zdravnikih ali takih ljudeh, ki so dobro podkovani v zdravniški vedi. To je drugi dogodek, ki govori kakšni «ločini se Izvrše zaradi denarja.
Prvi dogodek pripoveduje, ako ga analiziramo, da je brezvesten človek napravil devet tisoč dolarjev dolga In da zaradi tega preti bankrot tvrdki, ki mu je dala blago na upanje. Kompanija je tirjala in dobila ni ničesar. Dolžnik se menda tudi dosti ni brigal, da bi poravnal dolg, ki ga je napravil. Končno sta predsednik upniške kompanija in njegov sin vzela pravico v svoje roke. To je pa po postavi zabranjeno in oba sta prišla v zapor, dolžnik Je ostal prost in lahko zopet druge ljudi nasmuka, ako mu bodo kaj dali na upanje. Postave ni, ki mu sabrani de* lati dolgova pri ljudah, ki radi zaupajo.
Drugi dogodek razklada, da so Izvežbani zdravniki vzeli mlademu In krepkemu mladeniču žlezo. Izvršili ao grd in ostuden zločin. V čigavem interesu? Prav za-neeljivo niso ukradli žleze, da pomlade kakega siroma*-naga starčka. Zločin samnasebi govori, zakaj je bil izvržen in v čigavem interesu. Zdravniki ao izvršili hudodelstvo, kar j« bilo dobro plačano in plačal je sa hudodelstvo tisti, ki ima veliko denarja, da ga lahko izdaja za taka hudodelstva.
To p« ni prvi tak zločin v Chicagu. To je že drugi tak dogodek v Chicagu.
Gospodarski sistem, ki učinkuje tako na ljudi, da
. «o zaradi osebnega dobička pripravljeni izvršiti taka In
draga hudodesltvs, ni idejalen, še manj pa je v blagor ¿i _,,-i,_ ** ciovestvs.
Nekateri Uilslijo, da se taka hudodelstva in druga dajo odpraviti s postavami. Saj imAmo postave, jetniš-niče so pa vseeno napolnjene s hudodslci, še več hudodelcev ee pa menda nahaja zunaj ječ kot v njih.
V	mračnjaškem arednjem veku so hudodelce kasno-vali na razne krute načine. Hudodelci so se vseeno množili, ker je ostal favdni sistem, katerega je nasledil tedanji «latam. S hudodelci so pričeli ravnati milejše, splošna izobrazba se Je razširila, v splošnem se je pojačala tudi morala, toda hudodelci so ostali, ker sedanji sistem ni odpravil vzrokov za izvrševanje hudodelstev in razmer, ki ustvarjajo hudodelce.
• Ns eni strani neizmerna beda, na drugi neizmerno in razkošno bogastvo. To je stvaritev sedanjega gospodar-
Mpi Že nekak« na vsds je, ds as včsaih skuje dopla js te aasslbin*. čeprav ni poročiti kaj novegs, Novica bi bile k voljo« to -i kar pg jo itak ve* činoma fte veem Članom sna no — ds ee je prttelo gibanje le nekako pred dvema meaecema, ds bi tudi naši nsselbini zgradili Slov« n do m. Potrebovati bi u.. r-» tako člani kakor osla mladina. Začetek je res aUb, tods lotiti ae js trebs bolj krepko dels, zedi-niti ae in aknpno delovati. ¿J Potrebovali bomo finsačoe |0-l SioČj, zato posivjjsm članstvo društva "B(leči prapor", it. 00, ds se udeleži polnoŠtevilno kodaje eeje U. januarje v prostoru kot navadno. Pogovorili »e bomo za skupno stvsr, ds se bomo etrinjsli in ne bo nikskih izgovorov sli mogoče poznejšega zabavljanja.
Komor je znsoo, ds nimamo ni-kskegs proators, v katerem bi lahko v*sj vršili «vojs seje ia pri-rejevali avoje priredbe v lastnem proitoru, bo vssk ssto, da nspra-vimo avoj 'dom. »Saj nam tudi Is vask odpoveduje, da ne ds dvorane z* »eje, zlasti — s ne za ve«e lise, Is tega aprtvidimo, kako po-treben nam je lasten dom. Dobro je valed tega, ds ae aestanemo na prihodnji eeji vai in se domenimo vae potrebno.
|Vo|člaf veselo Novo leto vsema zavednemu delsvstvu Hrom Unu je. — Louia Jalovec, tajnik.
SimraOs, Utak. - PotekU mi je naročnin« "Proavete " in zopet jo ponovim celoletne, Res n« vem, bi ss kratkočasil v dolgih ) večerih, «s bi na imel pri rokah dnevnika ''Prosvete". Ons prinaša lepe povesti, dopise ig drago izbrsno zanimivo čtivo, Id as človeku priljubi. Res ns vem, kako mors biti le kgteri naših rojskov brez tega liata, ki tudi piše sa dslsvsks koristi in se bo-ri za dslsvslfr stvar. | Čudno ao asi vidi, kako da ni nobenegs dopisa is taksjšajik na-aelbin, ker vem, ds ims vaaks slo-venska drulins "Pnoeveto". Nihče ae ne oglsai, ds bi poročal o
Äfii ÄL'T.if.fe "	»tema m utrujenimi pod
kratko. Z delom je tako kot po, vsod. U. S. F. premogovna drul bs obrstnje svoja rudnike po dvs sli tri dni v iednu. Od ta 18 milj oddaljeni rovi Standard premo-govne družbe in več drugih drnlk obrstujsjo nekoliko boljše.
Ns društvenem polju ae moremo possbno napredovati." Imeli emo te nekdaj močno društvo, sli stavka gs js rsskosals, ds je o-stalo le par članov. Sedsj ae ja zopet nekoliko opomoglo. Ker so tu hribovite nsselbine, zdrav srsk in dobrs atudenčniea, upam, da bo društvo šs kaj več «nspredo-vjlo. Dobi ae ps tudi aredstvs, ds es rasgreje priproato delavsko srce. Tadi zapojemo včsaih kako slovensko.
Posdrsv / vsem uitateljem In Prosveti lelim mnogo uapeba. — Frank	■ - v
drugače bi
čevlje v blatu. , Pribiišsls se js aeduis ura in
treba je bilo v dvorano, <iu ne bi zamudil«. Dvorana je le bil« ns-tlačmo polna, ds avs komaj dobil* primerne sedele. Igra 'Tri scetrc" ae je na veliko veeelje gledsleev in igralfev pr«v dobro obneels. Igralci »o vai a uspehom rešili vloge. Hämo Anton je bil bolj površeu, toda pogreškov ui bilo. Najbolj ps *ta a* odlikovala Uabrov France in Spela. Hpel« je r. rals tako isbornp, d« bi nikdar ne pričskfvsl ksj tsksgs od ameriško vzgojenega dekleta. Tudi vlogs je bila kakor nslsšč zanjo, človeku se jo z4elo kakor da je nekaj resničnega, ne ssmo igra Po prcdatsvi smo ae prsv polteno zsvrteli pri dobroubrsni godbi tamkajšnjega tamburašk« liga zbora. Reči moram, ds ae mi je cela stvar zelo dopadla. Le tako naprej, rojaki1 Pokažimo, d« smo tudi Hlovenci kulturno razvitju napreden narod. Od Jsobrasbc je odvisna naša bodočnost. . Deluj» mo složno in ne atrašimo sc uazad nj|kovf katerim ats izobrazb* .in naprednost deveta briga.
Upam, ds bodo me«dowl«ad*k.i Slovenci kmalu napravili zopet kaj podobnegs, tu tedsj ne smete pohabiti nas Zsp«dnoyirginš«nov. IT veseljem ss bomo odzvali.
Srečno Novo leto lelim všem članom 8. N. P. J. — Cheligoj.
Sata, Ohio. w» Z društvom je
pri nsa bolj nepovoljao, kajti na-ia podružnica je Še mlad«. V novembru js bilo leto, kar smo jo ustanovili. Če bi ae ne bili združili z brati Hrvati, bi bilo morda še zamrlo. Sieer je še neksj slovenskih družin, ki bi lahko pristopila k največji slovenski organizaciji in dali vpisat tudi avoje o-troke aed«j v novem letu, *da bi napravili tudi mladinski oddelek. Ali bi ne bilo lepo, če bi nss bilo večje število t Trebs je, d« se zdrulimo v društvu vai. To bo V našo koriet.
Dne 15. decembra amp obiskali nsše rojske v Palestini, O., kjer eo priredili veselioo. Prsv dobro smo ae zabavali do jutra. Ni manjkalo kislega zelje in povrftu so bile še klobsaiee. Tako amo ae
bilo umestno, ij enakega.
lesaici končana, nim porssééf-as
povsod ao bili tudi
tu glavni
vsrok porazu atavkokajiL ÖUvks je trsjala kakih !'» meseeev,
je trajalo kakih 15 inesttfr, Istem ps je bils ursdno prskliea-
ns po organizaciji. jP% refP<i^t ima železniška drašba do atavkokaiov.jji»j čita-tel ji razvidijo is sledečega. Ko je bila stavka preklicana, js dražba pričakovala, da bodo etavkarji kar leteli nazaj. Zgodilo ae je na robe. Nekaj jih je šlo gledat, « fe tiati nieo sprejeli dela. Nato jc družba odpuatila vae prve etavko-kaze brez priznanja vsakih stsro stnih pravic, ns njih meeta ps je vposlila. btavksrje, ki ao šez leto dni vztrajal ns atavkl.
8tavkoku/i npj at vzamejo to zs vzgled, da s stsvkoksštvom le povsod izgubija ugled — pri sa vodnem delsvstvu kskor pri drul bsh, zs kstere stsvkokazijo.
pi»sdrsv zavednemu članstva 8NPJ.I - Juztin Salts
atd
»••tih, kak.r
poVieb
bolj
stabilnost
sovje
■■ ™ B m^-^- ------- ----------ki enhs grts,
kjer poatoje taka nasprotstva. Um M kat6f* •• ^ M po-
________. .	. .	itMtki.	_
Triadslphia, W. Va. — Ravno aem krpal delovne hlače, ki ao bile tsko nsinsnako strgane, da niaem vedel, n« katerem konen bi se lotil, ko potrks nekdo ns vrs-ts. Jesen, ds me moti pri tako MImenitnem" poalu, ae zaderem MNspr^j»¡' VrsU ae odpro in v eobo etopi Cene. Ogleduje me neksj trenutkov in ao emeji, ne vedo*, kaj bi rekel.
"No. kaj se amejoš kakor pe-čena liaieafM ga prekinem. "Povej rajše, ksj je novegs."
"Ksr v kot vrsl tiste cape," pravi on, "potem ee ps odprsvi, grevs s prvim viškom v Mcadow-lauda. Pa., k dramski predatsvl."
Mslo sem se branil, tods asmo radi lepšegs. v resnici pa me je zelo rssveeelil tsk islet, tem bolj. ker nieem bil še aikdsr v dotlčni
Rečeno atorjeno. Ob petih po-poldne eve bUs le na meeta. Ker avg imela Še dve ari časa do pred-eteve, avs šla mslo po nsaelbini obiokat rojake. Hodil je naprej, jez pa sa ajim, ker meai, kskor le rešeao. niso bile saane »eedovr-laadake aliee. Najprej svs po t o UlUs aitae lelodee
»lati vračali domov is tiste vieo-Ljubljane. Drngi dan amo so, li, ksko veaelo je bik», ter bili innenjs, da bi h te bi pripravili še ka
Pa tudi ssmi smo ae domenili, ds napravimo na Silvcatrov večer veselico. Domenili amo se, da bomo s vaem dobro postrsgli tiste, ki nsa obiščejo. Pri tej veselici bo tudi nekogs zadel« sreča. Oarečen bo z avtomobilom tiati, ki je rojen pod srečno svesdo, da se bo lihko vojdl z njim kakor aveti . Elija po neba. Dobiti mislimo tudi dobro godbo, ^ds se boste vsi prsv dobro nsplesali. Posebno s-pelirsmo n« palestinske solnčne rožice, d« se udeležijo v Čim ve-čjeto številu morejo. V&bimo sploh vse odkraja, staro in mlado.
Voščim srečno Novo letol — t, Kibsvc. ,	v';l- •':
akega sistema. In	_ _
so tudi ugodne rasmerr za razvoj hudodelcev.' Od^ Sf? ^mZ^SS^ m Je treba vzroke za htidodeUtvs, spremenlU je	n°aieti nT«
razmere in število hudodelstev se bo znižalo. Ako se ho-če to izvrlitl, j« treba spremeniti gospodarski sistem. Kdor priporoča v interesu človeštva spremenitev ko*p<v darlkoga sisUma. tistega pa oni, ki ao obogateli, ker imamo tak ristom, In njih oporniki nahnUljo s prekucuhom
bi se KUvencI la Hrvatje lako razumeli med seboj kskor ee rsv-ne v Mea^owlendaa. Mentó Meadow lend« pa je bolj
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov S. N. F. J. In čitatoljov Prosvata.
Orand lapida, Hleb Pred aeboj imam resaltat splošnega glasovanja Št. 3, in s sadovolj stvom moram ugotoviti, da je gla lovanje izpadlo kakor sem prfta-koval. Clsnstvo Blovenake narodne podporne jednote je zopet dokazalo. ds noče v avoji aredi ljudi, ki so izd sli deta veki razred Dokazalo je kakor le enkrat prej — v slučaju društva št. is Dc Pne, Ul. — ds odpusti navadnim »tavkokasom, ki só kršili prsvi-ls is nevednoeti sli so biM zspe-Ijsni po dragih, s noče pa ime v svoji aredi ljadi. ki stsvkokazijo in eo pri tem prepričani, ds kršijo pravile HNPJ. ter so selo nekaki voditelji atavkokaštva. Torej čast zavednemn članetvn SNPJ.
Hplošno glasovanje «t. g naj bo tudi v bodoče merilo finmlm od boraikom, ds as bo nepotrebnih stroškov a «pravljenjem takih zadev «a aplošno glaaovsaje. VeČi na člsnov je bfls le keterikrst as stavki, in kdor je bil le kdaj na •tsvki. ve, koliko gorja priaade-nejo sta v kar jem taki odpadaiki. Ho.ti stevkarjev jo, ko v alučajo «tavk izgube vse in zabredejo ie i* dolgove. Poleg morajo le posla loti beaedo "plačaj" zlasti ob ča-
slabo urejeno. Hodnike ima lako'sn, ko nl s h*. KdorJe bil v ta-
arefsae'da «o ob étikem Vrwsiaafkem pololaju lahko ve, ftske ob
— - —---—» —---- —• »•^a«. »vor jv njctf«
želja, da ea kudodelatv« odpravijo popolnoma.
In rdečkarjem, menda zaradi tega. ker je njegova	^ mehkK	^^r^rtavkl
" " '	'*	hmmkm	. ti1 I* ds je revno por dni.kazov.
(prej pritisnil mraz in je bilo vse) Ker aem ravno pri tem delu.
Oray, Pa. — Ali je naša doli-noet podpirati gmotno razne izobraževalne in politične strsnkcf Ker amó razred zase, ds. In sicer je nsšs sveta dolžnost, d« podpiramo tisto atrsnko, katera se bo-uje za nalo ' boljlo bodočnost. Cer amo delavski razred, /e nala dollnoat, da podpiramo socialistično stranko, ki ae bojuje za delavski razred kskor nobena druga. Socialistične stranka dobro da delavci ne morémo kar čez noč postati socialisti, zato je ustanovila-izobraževalno akcijo, ds p pomočjo nje Izobražuje delavaki razred. V ta nsmsn stranka zalaga društva kot klube z brolura-mi letaki in knjigami, pisanimi v socielističnem duhu. .STf -
Ker ae je naše društvo "Nsnos", št. 310 že nekoč izreklo a« podporo tej isobralevslni skciji, bi bUo jsko hvalevredno, «ko bi m članstvo temu tnÍH odzvalo. Ako vssk člsa plsča aa mesec vsaj desst eentov, to lskko žrtvuje tudi v najslabšem alučaju kot razredni dolg. Ako bi človek pomi «Ul, kolikokrat po deset centov damo stran bres vaaks potrebe in brez godrnjanja, bi se gotovo vaak od (rv#ga do zadnjega odzval za našo izobrazbo % naprednem da-ha. 1%.-. -'Vv'»
Zato bratje društv» rtNanos", št. 310, vsi ns prvo prihodnjo sejo. Podpirsjmo s trdno voljo na. le izobraževalno akoijo, koj v prvem mesecu januarju poravnaj, mo svoj dolg nslemu razredu !n stranka bo storila drsgevolje svojo dolnoat. r'. > f{ e ^ Pozdrav vaem zavednim \
S* taj.uk Mughfs nj! ,/Ugimi razlogi proti,, J njg Rusije, ^la ruaka v1U(ia| Msaati finančnih ubv,J Fakt je, daai v sploanmi m «J da js ruska vlada «»htvvalu ameriška vla<la pripozna J nino za Škodo, katero so r.arj amerilke čete s invazijo nuvJ teritorija; ta odškodnin , hko na račun cKigkoduiu,, kil zahtev« «aša vlada za Amtrii ki eo izgubili evoja pren.ož,■„« teku revolucije v Rusiji.
(V letih 191S—1019 ao ant< čete tvorijo telik del «avez. H de ,ki je zaaedla ArhangeUkl Murmsnsk v severni Kumji jj, men te invszije jc bil, prodiJ proti Petrogradu in strmopU« takrat Se mlado boljševisko v J Posku« se ni obnesel in amd čete z zavezniškimi vred m> zapuatiti rusko ozemlje. Druga t« čja množina ameriškega vujaitm je istočsano invadiraU vzhodu Sibirijo.)
Mimo napadli Rusijo, na <U k
biU napovedali vojno. Nobena dr šava «g mors napasti druge iib vs brss formalne napovedi voj&t
katero naredijo njsns čete.
Ko so torej Zdruleuo državi potom našega drlavneea depirt menta zahtevale, da Rusija plaea ameriško lestnino in investiraš kspital v Rusiji, jc rueka vlada popolnoma po pravici odgovorila; "Plačajte tudi vi za uničena lir. Ijenja in lastnino, katero so
oni. I
čilo vato čete. "r v	i
Kdorkoli investira v tuji deželi, mora prevzeti risiko. Za časa a ta«, riške revolucije je bilo zaplenjen» piemoženje tisočerih Angle^r, da Zdrušsne dršave niso nikdar plačale centa odškodnine.
M» bodimo bsdaldl Rusija j« •aa največjih drlsv na sveta. &i ako ljudstvo asm js naldosjess* sodimo prijatelji!
Ameriks ims Uhnilke zjnožoe. sti in opremo, ki jo Rusiji potre-bujs. Rusija ima najbogatejie ne-rasvite naravne zaklade na svetu in njena trgovina, v kateri imam« lahko velik delež z vzajemnim do-bičkom ,raste dnevno.»
Zatorej pravim danes, kakor sem rekel, prodno eem šel v Evi* po: Zdralebe države morajo pri-zn«ti Rusijo in vzpoetavitl i nje trgovske vezi. Tradieijonalna po-i litika Združenih držav je vednoj lala, da ao priznale vsako de facto
Joaistinšek, tajnik.
Imitar LiFollitte o
"is bodimo bedaki I Busi nas imajo radi. Bodimo prijatelji z njimi!"
vlsdo ,ki je bils toliko močns, ds se js obdržala in ki je skrbel« za javni red. S tem še ni re^no, da moramo odobriti vsako forme » politiko tske vlsde. S to točko m strinjsjo najboljše svtoriteti mednarodnega prava.	'
depart rn
(Konec.)
V	Moskvi sem preoej čsss prs-bil#ns vaeruaki razstavi, ki je bila orgsniziraua v par kratkih mese-eih In je bili dokas konstruktivne eneriHje sovjetske vlade. Pokrivala je včč akrov aveta. Tu so bili zbrani v velikih zsčssnik poslopjih «— kskor ono velikegs državnega sejma — vzorci vsake vrste ruakih sirovin in tvomiških izdelkov; nadalje eo bili vzorci kmetskih hifi, v katerih ao njih laatniki sta novali, iz veeh diatriktov Rusije od Arhsn«elska do Črnega morja, od Poljske do Pscifiks.
V	mnogih oairih je ta rasetavs bila veliksnska slika Rusije, rss-«mjena pred oimi gledalca, čudo vita islolba ogromnih naravnih bogastev in molnosti te giganti one dežele, ki poseduje več ae-razvitega teritorije kot kstcrs druga ns avetu.
Razstavo je obiskalo us4 tisoče kmetov iz vaeh krajev Rusije, katerim je vlsds dala brezplačno vožnjo s namenom, ds z osebnim opazovanjem spoznajo velikanske možnosti In pridobitve nove Ru sije. Kmetje ao biti gostje indu-strijekih delavcev,
Zbliževanje Indoatrijskih in po I jede lakih delsveev ee vrli ns vae načine in s dobrim uapehom. V vseh večjih mestih as zidajo "kmetske hile" in organizirajo kmelk« komune, v katerih ae kme tje uče. kako je treba šivati enal-■o in čedno, obdelovati polj® i» prid. lova t i razna	MMB,
aasnatvon asein^ kako ss n« naj-bolji način nabavijo moderne potrebščine u kmetije t-rJlko priti v dotike « resnimi vladnimi oddelki '	7T
Naš državni department je na-i redil izjemo s« Rualjo edino h tega razloga, ker je ruaka vladali levice { to je edini vsrok prezira«, njs. Vodno se nsglašuje nedemokratični snsčsj ruske vlsde. Ko-, likor mi je ansao, se ni nsl driav-ni tsjnik niti najmsnj spodtaknll nad tiransko vlsdo, kskršna dane«, postoji v Itsliji, Španiji, Ojrski iu v nekaterih drugih evropakik deželah; naš drlavni department priaaava vas ta vlsds, dssi so dlk-tatorične ia absolntno nedemokratične.	.. ~
Mojc trdno prepričanje je, fe u držimo nsših tradicij in priznzme ifaktično Vlsdo Rusije ,bomo s tea vzbudili inapirseije zs pravo demokratično vlsdo v*ruakem ljod-etvu. rii ■ .:
Najmanjšega dvoma ni, da bi komunistični voditelji radi imeli čisti komunistični eiateni, ako bi bilo Človeško mogoče. Ker pa » uvideli, da ni mogoče, so dovolili novo ekonomsko politiko, na pod' Isgi kstere je sopt oživela privatna trgovina v Ruaiji. Komunistični voditelji so se umsknili ko-rak za korakom dednemu naravnemu prava ,ki sshfeva ,da ima sleherno bitje svoj dom in ds «a-mo, kolikor jo mogoče, vodi usode ■mojega življenja. Prepričan *a, da so bodo le dslje umaknili dokler ne pride tudi v Rosi ji demokracija svobode ss vse, enaka pri-lolnoet vaeh do vlsde — drete-kraclja Waahingtona, Jefferens in Uaoolas — demokrsrija. W i® podla s ostale Krietovih pred dvs-tšso€ leti. Horde pride v desetih letik, mogočeose ssvleče. tods Is ta generacija bo videla Ro*>j* med največjimi Sessokrecijiai m sveta. ^
rTo

Down
P. i
rri
PR
08 V ETA
(fedS«Jlfl| _ d«UV«<
f ruaciieO, C al Itou pri ******
j». končan«. ,v«lf i"1«**'
■^uriih in m jelo* v l/o« Auf«
Ulwj»v V M*»«*
Orleaaf» J*- "
E ki .ie 1 rsjuls od 5 juliji,
tg tedra uradno kaalaaa. , M vrnili na delo pod EL ,M.«oji. «tavkill «o M po-niao dobili po. J, Dt-Uti uiorajo nadalje ,,, no. Pridobili p« »<> Cralai *traai. Unije je med ¡fko dobil« 250 novih klinov.
jrojaiko dolo pojema v St.
stavka te-
Hugkesov odgovor aa ritko noto.
I
Washiagton, D. 0. (Federated! prt a«,) — Kakor vse kale, je bil nsgli in ne bat uljudtii odgovor ne ruako noto gloda pogajanja s« priznanje sovjetake Ku«iJc do. e«la oseben akt, glede katerega nI bilo dopuMvno kabinetnim ¿1». nom dati tega «U onega nasveta. Nseploino raialijo politični opazovalci, ds je ta odgovor ra&tck konc« Hughenovega reiima na dr-lavnem departmentu. Polkovnik lUrvev lu drugi prcdaeduikovi »vctovalei bi saeno a senatorjem *dgom pr«v radi videli, i« l>i Mughc« nemudoma odstopil. O tej noti mialijo, da je prepletati« s tftjnikovlm obžalovanjem. du ni s administracijo v politični zaupnosti.
Stvu ženfck. Radi tega nI v askomo o kvoti oikak« določbe, ki bi izvzemala is kvote inoiemake lem* ameriških driavlja»ov. One torej
spadajo po prav« pod kvoto, kakor vsi drugi priaeljenel. Ali do-partment aa dele je ie itjavil, d% ako bi inri&la v Ameriko taka lena ameriškega državljana, potem ko je bil kvota njene rojalne de* tele i/orpana, ae bo v njeuem pogledu postopalo s največjim ob* sirom In ae bo stvsr njenega pri« hoda rešila na najbolj ugodni ua-tin, ki je dovoljen po sskonu.
V tej «vezi pa treba omenjati, ds. ako ona ne bi bils v stanu dobiti potnega liats od oblafttl de« ielc, kateri pripada, drlsvul do» partment ji ne moro prsv nič po» uugatl, kajti je proti načelu «me* rUkc vlade posredovati med dr* Žavljtni in pod«oiki kake drftsv« in vlsdarai, katerim oni prlp«* dajo.
.ll^Mo.-~'Polot«j vkro ttih tovarnah v Hi. laniisu je ■udno slab t« zimo. Dvl« je
F
Zsianje »
palutli, Mina. — M«*e«n» | Ifamarnkih deUvcev (lumber-■kov) v Minnesoti, Michigsnu Wisconsin« je bila pred kr«t „ fjiitsna sa f tO. Hedanjn pU j« «40 s hrsno vred nckater* ,uibe dajejo $40. t>'Mii msgnstje pravijo/ du ■dovolj delavcev in daJsbko jo plačo. Delavci so zelo na* ■voljni, sd&rji na Bells Islaada stradaj» Johns, Nova Fundlsndijs.— ritish Empire SUsl korporaeija 17. deeerabr« u«Uvil« va\<feio v rojih železnih rudnikih na Bele land. I'rcbivsH otok«, lai e«* iae od saalulka rudarjev, so sled tegs poslsll na vlsdo sshte ro ,naj vlads finsneira in vod Ibrst rudnikov les simo. RudarJ a v velikih atiakah in mnogi strs sk
adarji abtevsjo, da «« Eavat iprtjmo naraj v anijo.
Dowetl, 111. — Krajevna unij« l. 3703 U. M. W. A. je sprejel* «solucijo a ksteri sahteva, d« isdusjrodns konvencija, ki «o vri tibodnji me««e atndisnapolla«; prejme nazaj Alexsndra Howsta |e:tale izobčene rudarje v Kan* Ho. Unija je poslala okrolniea rugim krajevnim unijam s spe. ■Hda nsj podpirajo resolucijo,
Radarji defcli gastoaj.
Kiantic, Illinois. — Premogsrji, ■i krajevn« unija It. 311, opo* irjajo tovsrile drugo^, nsj ps. jo oa neko novo premogokopno Nbo, ki je tu bankrotiral s Kino jim Je ispla&ala • mezdo, darji so delali sastonj. Družba I j« imenovala "Farmers Gosi id Supply Co.M ia njeni uradni-> w biU W. A. Msgee, H. M. kril in W. H. Scott sli«a H«r-■iz Cliicag«, v,
muuiHB rodiTinoi.
»ddletoim, *. T. - 400 de*
_ rc#v' upoalenih v oddelku s« in lokomotiv« ontar»k« ln ijmJbe ¿clejcnio« «o poaUli na *Wljrae desetdnevne počitnice, l sicer od 22. deeembrs pa do 2. »Bu«rju. i izgovorom, M, d« Je veliko popravil in prede v delavnicah. V-;
»re ponoru gTalnjo glad» ■	Kur».
Psriz, 22. dee. — Poinoaff je T'aJ v ¿borniei ponovno dejal, f Francija ohddl Porurj« toli-['»«• iokler ne bo nspl«čsj>a [ Nemčije. Rekel Je, da sta
Belgija dobili pet P°n0T ton premoga i« Poruri« ■	okupacij« d« danes
"AZHAJfILO.
Disinondavin«, W— Nasaa »lov. in hrv. drultvom ur 1 " "iatvu ir Diamondavillu T^ci.da bo Imelo droltvo ^J* »im"f It. m t. N. P. J. »o pl^o veselico ia «abave - v i oembra t L To bo na *ve6er. PrileUk Je ob _ »"> ^ Slovenski dvorani. Po* v* ,tarl in mladi, d« [¿Jlei.t, velike sabav«. Halje ¡7^',voje soproge e «eboj ln ^of kvoje mole. OUjubljsmo bo nikomur ial, da ss C? prilika ln «« pride FNdr,t. Val baste lepo po^re dvorani. Zata bo
"Not« ni ssmo v ulslitev ru*) ikega ««roda, nego tudi v «tuli. j tev milijonov zavednih amerlikib! državljanov, ki menijo, da bi mi morali priznati «ovjetsko ftuai.j Jo," Je rekel senator Norris. "Čei se bo državni department le na-dalje poslale vsi tsklnih metod, »otem ne moremo prttekovsti, ds >om0 sploh kaj doaegli v modna-rodnih ssdevah. Čeprav bi bili zs to, da ne prizna naia vliMa Rusije, bi morsli to povedati v««j a uljadhimi besedsrai."
Heastor Hhipstesd js pripoutnil, d« je mor«lna pridiga v Hugheso-vi noti neumnost, I« pomislimo, ds nims ^risvui dapartjnent prav aobenegs predaodka in prei»islc-ka v oMevsnju z Mussolinijein in dragimi dsspotlsmi v Evropi Po ilughesovcm mnenju js s»i»o vla-d«, ki je bftje delavska »vtakraci-ja, potepulka in nezanesljiv«. Do-Isl« bi nsj ne vsela liugbesoveg« strshu pred ruako propsgsndo u preveč resno stvsr, s«j asm je vsem sas»o, d« imamo le vedno nebroj drugih propogsnd v de.
I«U.
Senator Udd j« predlolil ro» solucijo, ki J« bila pripr«vljena, preden j« bils objovljene Hughe* sov« not«. Setutor je Intil, d« j« njegova rezoluelj« primeren od govor. Be«olueija zshtevs, nsj Hughes predloži pred sen«tom podrobnosti o svojih tinanlnih in moralnih ssfctersh z«e»o s dej. «Iti o nepostavni ruiki blokadi v mirnem 6««u.
Na podlagi te ia Borahovs rs* solucije, ki m poteguje sa pri snsnj« sovjetske Rusijs ss bo vns* a v senatu selo vrols debeU km«lu potem, ko m vrnejo sens torji po boliinih praznikih «opst n« delo. Progmivci pr«vijo, d« bodo s«ht«v«li od Hnghesa in Coolid|s, nsj povoats, kske j« i vpraianjem o ruskem dolgu v primeri s fr«nooaklm in p« s n«d legovsnjem Rusijs v mirnem Issu v primsri s našim postopanjem, ki «U f« bils delelni Bolgsraks n. Ograks. ,
Sv. Ukvizicija.
Petar Paj«lj«vt listi
Cenjeni tovsril uredniki
Cerkev j« bila vedno ponilas In krotka! Tsko ti dsnea odgovore zastopniki klerikalisms, aka ava-ril ljudatvo pred klerikallzmom in njegovo taktiko, ki Ima namen priboriti rimaki cerkvi mol, ha-Ikerlno je imela ob («»vi inkviaiel je.
Poglejmo v preteklost iti ohranimo ai beacde pspeis Gregorja IX. v spominu, katere je piaa! do minikancu, kako nsj rsvnaja s krivovercl v Toulouzi, in o ksle« rih poroča dominlkauec Usoviua, ps poansmo krotkoet in ponilnost cerkve, kadar Im« mol.
"Kor nsm urad, »«lolen na na-ko rame, nalag« dolžnost," pil«) pobolnl pspel Gregor IX.," odi*
Slofeitki Narodni
UalsaasMaa« t. speiU

mmmmmmrn^mammmmmmrn|
Podporni Jedioti |
lab~» IT. Nelle ««•? V érUvi tlUeeis.
GLAVNI STAN<	SO. LAWNOALK AVI., CHICAGO. ILtlNOl».
lzvrievalni odbor: UPPaAVNI OOIUi
.... ílysrsraaar
•aeevltelj flealla Pala (Mím.
poaoTNi ooatiti Mm Uedent^d, a^MdelkSOV W Nay »•-.	"»
»erlagfleld, III.	iOLNIMtl OD«»Ki
Ota KONJI OftJtOUt. Wa.	IMT4I »e. Uaradele Aa«
HÉH	Nadsorni odbor:
KOVICE 12 JIICOSIAVUL
Prihod sorodnikov Hikih državljanov.
H«w T«rk (Jugeslovsaski od dslek F. L. I. S.) — Ako amerilk drlsvljsn hole poklicati U starega kraj« «vojo drulino aU sorodnike, mu ni treba veJ poiilj«ti v stari kraj ni originsl« nI ovsrov Ijenegs prepisa svejefs drisv ljanskegs pspirjs. Zsdostuje »s-prlsešsna isjsvs (sffidsvlt), ksteri nsj ,bo nsvedeno, kdsj In kje Je postsl smsrilki drlsvljsn in Itsrilo drlsvljsnakega papirja Drkvni dep«rtment z« itr«nke na raspolago vsoree ukegs affl* davita (Form VM A), vuka druga slilns oblik« je tudi dobr« Ameriški kon«ul»ti v inoaem atvu imajo »«vodilo, d« smejo »prejeti tak sffidsvit kot dok««, ds Je sorodalk v Ameriki smeri-Iki drlsvljsn.
Pri tej priliki je umestno, da poudsrjsmo, da inosemke, ki sa M poročile s smerllkim drlev IJanom po 22. septembre 1W2 o-flroms keterik mol Je bil nstur» liliran po tem datum«, niao vsled poroke posule smerilke drlsv. ljanke, kskor Je to bUo poprej. 0»e oeUnejo inozemke, dokUr same ne saprosijo sa amerilko dr-lavljsnitvo na pr^lpissni nafiin. Radi Ugs soproge smenlklh drlsvljsn o v ne more je dobiti s msrilkegs potaegs Ikts, sko ho-lejo priti v «drulene drlsve, marveč morajo prUkrbet s pot-ni list «voje Uvlrne deleU in po. tem viso amerilkcga konzuUt«, kot VSi drugi iaezemei l'mevao je d« bo «merHki konro' uv«lev«l de««tv«, d« Je » lena ameriškega drisvljaua
lakon o kvoti > •ts^ k^ ssken e »m**«)«'» Arf^n-
Za Prlmoroa V zagrebškem listu "Blobodna Tribuna" i dne 1. decembra pripoveduje bivll pa: verjeuik za agrarno reformo na Hrvaškem g. Mlsvko Henč tole i **... Ko amo ae vozili mimo Trsts (a neko srbsko oziroms jUgoslo-vanako misijo iz Psriss domov op. ur.), smo gledsli skozi vagoa-«t« okna meate, pristanišče in o-tolieo. Takrat ae le ni vedelo, kdo >o dobil Trat. Ko amo začeli go-voriti o tem vprsšsnju, pokale neki bivfti minister ss jsvns dels na solidno priaUni&ko aidovje in pravi: "K«j nam bi to! Mi bi to itak upropastili!" — Tej optzkl arbakeg« mlnlstrs dostsvlj« Henč t Danca vidim, ds mol teh besed ni apregovoril tja v ep dsnl"
' Ubl led Is Bsograds!" V bel-grsjskih "Novoatih" pile pose-ben dopisnik is Dslmseije tskoi "Neisdovoljstvo ljudi v Dalma-oijl je vedno večje. Najprej so^ia tiho šepetali, dsnes ps govor« lflaano ns trgu, ns ulici, kjerkoli. >slmstinee dsnea ne more sprs* govoriti »iti beaedc bres razjarje. nj« in je«e. Nes«dovoljni «o me* ftčsnl in kmetje. Zete se dsnes vsi posdrsvljsjo s beaedsml i "Ubi sd is Beogrsds 1"
Kovost. V Ljubljani Imsjo po-eg neitevilnih oMsrij neksj čs* as tudi "bsr". To ps ni smeri-ksnaki bsr, ampak ljubljanski bar. T« bar Je velik« dobrot« s« Judi. ki radi barvajo svojs noso v«. Kdor Je n«mreč prej, v bres bara i dobi, bsrvsl svoj tioa, temu ao rekli, ds pijsnčujs", ksr Je svsaslo precej trdo in grdo. Ds nss ps »ihčs vsi v Ljubljani ne pljsnlftjs, smpsk vas vesels dru-«in« "b«ruj«v. v
V« «motamo v«I davkov 1» b«r« V rok« nsm Je prills pritolb« ne ksgs kmetovalca is Stsjerake. V Uj pritožbi nsvsjs dotični krnelo vslee, ds mu v«led letino ni ta o gole plsčsti davks. Konee pritožbe pa s« glasi t "Upsm. ds boats mejo prošnjo npoltevali la da ne bosts pustili, ds se ubogi kmetaki stan iikorlMa na tak način. Ds-al raspolsga gospod župnik i Is-pim posestvom, na novo nsaajc-nim \inogrsdom, z bogstim gos-dom ln ko ims vrhu tega le pls. Čo in rssne druga dohodke, vseeno aahtevs od mene, ki morem pre žlvljsti 7 otrok in leno tako ve* liko vsoto denarjs. Davke sem plačsl v treh letih «0 dinarjev, župniku ss bero ps »sj pl«č«m 1292 dinarjev. Ali ne govore lo U številke dovolj krilele!" — K temu dopisu pač ni treba »o* henegs dostsvk«. Rsdovedni «m« 1«, če oblije lupalks rdeMea srs mu, kadsr pridiguje o krlčsnsk
lilJSDOStl.
Vprašanja vsUkaga tapaaa v Ljubljani št ai releao. Ksndids tov ss U mesto Js toliko d« Je de J«1 minister VnJUili "Ke» nisem mislU. d« j« v Sloveniji toliko zmožnih velikih županov."
Jkandal! Vsled povodojl Je že. letaUks proga aa Gorenjskem rszdrts in ves bUgovnl promet Je usUvljen. Ooreajeks ims od tegs osrsvnest veliksnsko Ikode. Četrti da» p« povednjl |>a Je IsU prills Is Zagreba komlsljs, ds ••pregleda" Ikodo Kdaj pa bado pričeli proge popr«vlJ*tl. ae se* vsda Is as ve. Ts Iksadslosns nemarnost se rsdikalom »jsjno
prilegli
«em .lee
Prve sibirske mssio v ««**< j< pa vejal
Hamburg. 22 dee. - ls Petro grada y prills vleraj m prt s pollljstev sirovega ma»la U «W-rije «d leU 1Í14. roééljatev j« bila nsmejens v Anglije, lods krcnlU Je «em redi vlscke »nt Ma«lo stane t«kaj TO de W «tatov fnn*
stiti kraljestvo Gospodovo kamenju. na katerem ss spodtlksmo, ln ■ti bojevati proti tem divjim iverem po «vojik močeh, pokl«d«mo meč bessds bolje v Tvoj« roko. tsledi besedi prerok« in ne hr«nl meč«, d« s« posuši kri nVnj«m, nm pa k nastopi kot Pkinses, n«v-dušen ss katoliško vero, proti tej kužni krivo verski zalegi. IMl vn«* to te heretike, njih prlvrlene«, podpornik« lu zagovornike ln ka«nuj one, ketere pronsjdel krivim po «for«J omonjeaih navodi. lih. Ravnaj I« po k«no»ih in od-lokih, katere amo isdsli v gro so heretikom, in kjer nuU»« po* ireb«, pokliči n« pomoč posvetno roko.
Rimsk« «erkev je tudi tskrat učil«, d« j« nezmotljiva v verskih rečeh, d««ir«vno je bil« dogm« pspelov« nezmotljivosti prisnsna šele v lstu 1870 dne 1». julija. Cerkev ps ni učils ssmo tegs. sm-pak jo trdila tskrst ln trdi I« d« ne«, d« bres božj« volje ne pade še Iss s človeške glsvc. Ako Je cerkev nesmotljlvs/ mor«Jo biti logično nj«ni nsukt resnični. Ako (« res, ds bres bolje volje »e n«* de niti l«s s človeške gUvs, tedsj j« bils boljs voljk, d« so bili kri* vovsrel rsslirjenl po Franciji, ln Če j« pspel Gregor IX. odredil ds ss nsj krivovercl sstro s me-Čem, je bil ssvsden odbornik pra* ti božji valji, ali P« a«v«dno «mo. iljlve llovele, ki j« imelo ravno-toliko prsvlce n««lv«U sam«ga «^ i.e vldnsgs KrUtov«g« n«me«tnl. ka kot tUčsnskl kmet «U p« »a* vaden kravji psallr, ki je tlsls* nll posvetni in ssrkvsnl gospodi. Ako dsndanes rimska o«rk«v pri zn«, da j« pepel Ur«»«r IX. rav nal pravilno, ko j« nsročll, d« «• naj n« m?ču no posuli krivorar. slu kri, ted«J ssnu ssg«v»rjs od por proti botjl «olji, ali je p« ravnotako smotljiva, Kot so drug ljudjs, ki niao biU nikdar po»u* zs»i s oljom n« glsvi.
Inkvizicija M J« pO^«si Ulrje vala tudi v Franciji.
Francoski kralj LJudevit ti' Je prosil p«pel«• d« Imenuje generalnega inkvisiUrjs t* fran-eoako kraljevino. Pspel Al«ks«n der IV. Je prav rad uatregel te, "prošnji". Cerkev a« js i«k«ssl« zelo hvslelna ss to prošnjo ln Je k s sne je proglsslla franeoskegs kralja LJudevit« M «v«tnik«. Človek postsl svetnik, ki J« n« te* Ijo Is Rim« vložil formAlno prol-njo s« imenovanje generalnega inkvisilorj« I AU m Ja m»gl« rim «k« cerkev bolj norlev«tl is fran coakega ljudstV»t^^^^HI(( Francija Je dobUa geaerslneg« Inkvisilorj«. Amp«k a« «n«g«, temveč ksr dvs. Inkvlsitorjs at« postsU dominikanski provinsij«! in franlilksnskl gvsrdij«» v Parizu. Torej irsnčUksni niso Uka nedolžni glede JakvisUlje, kat ra-dl pripovedujejo. Komej sta bila Imenovsna g|«vna inkvlsitorja, so po v«eh veljih krajih vpaeUvlll inkvisitorsks tribuMl«. :
Po usUnovitvi Uh tribunalov ao inkvisitorji posuli airslno ra-dovsdai I» domillj«vl. Prilali so vtikati svoj« nosova v stvari, ki Jim niso bile nll msri, ksr aUe bi* 1« y zvasi s vero. Ta rasvsda se Je tsko rsslirils, ds Je bil nsaled sik Ljudevlls "«vstega", Kralj Filip lepi. prlmorsn v letu 1302 Isdstl odlok, da s« »aj Inkvlzito rji drle »vojib poslov ia aaj M ae mešajo v stvari, ki as spadajo v njih delokrog. Inkvisitorji s< bili p»* nsvlhsnci, kajti I« Je bi U treh« istianiti denar od tlals-nov, ao «s radi po»l«Žili lokvisi eije. sko g« niao dobili »s drag naši a. Kasneje «e prepričamo ds inkvisitorji v drugih del«Ub niso bUi ss las b<.l i. Hkalsli se as vssk nsMa kot v Prsnelji rasli-riti moč iakvlsitorekik tribuaslov aa pepelaome elvllaa sadevs ia prestopke, ki ao »pedali v jurie-dikeijo posvetnih sedl&š. lakvlsi tarjl ae ee pa« zavedali, da s« IjiidaMo «e boji nob»nc stvari U-

cuvdtai. obi*.
IMSfwl **m'
"^aSErtfiP"
VRHOVNI ZORAVNIRi Of. P. I Km «U» •« Clelr A««* Oeaalae«. O. POgO^I Karaaaaeleesa a «t edb^lki, M deUje . «tevae^i etade.
i«nrxsees
Iuw&trsxtt ^ T^lTJl Z

ko kot UkvUiJ« t» njenih blrMev. n U dejstvo so izrabljali v sva* j o korlat.
Knjiga, ki js Is d»a«s ohranjena in v katero «o «apl«ali »odb« nkviaitomkega tribun«!« v Tnu ousl, podaj« pr«««J Joano «lika a taj napravi rlmake o«rkve. V««ko obaodbo, kt J« zanelen« v knjigo, J« najmanj potrdil ao J»v«a ao«
t«r, U J« aplaal originalno sodbo n« uka» Inkvlsllorskega tribuna-U. polog J« ps prlti«aj«a I« «rad* nI p«č«t. To je doka«, d« so M re« Izrekale tske obsodb«, «vprav rimsk« ««rk«v dsndaass « svojimi podporniki zstsjuje «v. lakvl* zicijn In Jo «kufes priksssti ljudstvu kot nedolžno liutitu«ljo. Prvo «odb» je datlraaa i prv« n«de-lje p« ssčstku «pomladi let« 1808, sadnjs pa s nedelje oaemdnevnlee Marijinega rojstvs 1822.
Kadsr «a obsodili krivovsra«, «o je U igodilo v gUvni ««rkvl v m satu sli p» n» Javnem trgu, dl
j« ljudstvo Imslo priliko m pre pVičsti, kako ja rimska c«rk«v kaznovala oa«, ki «o M drsaiU dvomiti a rraničnostl nj«nlh »»u* ko* Obsojanj« krivov«rc«v n« debolo «o imenovsll "generalno sli aplolno vsrsko pridigo," Dr. lavni ia obltaokl uradniki «o mo-rall biti aavsoči »U «o bili sasto*
C sni po svojih pooblaMenolh. Tu* sj so morali prMi, da bado lu* vali v«ro rlmake e<-rkve kot »un* čieo v svojem olos». Priseči so morali, d» bodo vso svojo mol r porabili u obrambo krllsnstv« ia rimsk« «erkve, d« bodo preg«. njali krivovsra« ia jih isrolali ia-kvisieiJI,*) Ako M ttsdžkef al udeležil splošna versks pridige, Je poslsl svojogs »«ataaalka, leda ajegov« nalog« J« bil« vlog« gled«le«.
Ko «o bils isvrtene prisege, U* dsj Js dobil besedo gsa«ralai Ia* kvlsitor, ki je Isrskel isobleajl Is sarkvs ali prokktatvo nad ose-, ki so delali
vm tlvljonjc, da so kUvema u* mrli v svojs m blstu la « ratohli luknji. UsmilJ«»l, k»J»« «o bili rimski lakvlsltorji, posebno pa domi»lk»»ol la fraulilksai, ki aa m pulili m«d «abo «a iakvi«il«r» «ko čaat l — T« |H»«dravlJ« Tvoj
prU»Uli--M8v HlMli*
UXVMA URlDKliTVA.
•prtngfklA,mZ Obrni Um n» k)ij K«»t ršca Krok«, 88 N. HUkt g«n Av., ChiMga, lil., »U Kooaa* rny Baok «kop aa > M. (»«rk Chicago, JU. — Posdravl
»aa FraaoUoo, Oal - Trt wd. njem ItrtJ« ¿a Jngoslsvij« Hs a nsd 18,000,000 prpblvAlMV/ Na IUki so im«li volitve, tod« o siič* nih kot-vi pílete, nam ai saaaa, •VmJ uradnih voliuv r«<li Wf» i* bilo. Mogoče m J« vrlilo kako Uj-»0 glasovanje, kskoršulh M rodoljubi mnogo lavadll s«č««a pre« vrau, uradaega p« nI kilo. —
"^ffliM, «• - r«'»!.
Northwestern l«l««pU« v Chloa-atara okrog dsMt let. — rav t
Ks«lr«
_________elale prati ««rkv«alm
interesom ali pa pom«f»U kriv»* vercem, da M »IU inkvisleiji. la tedenji lakvislUraki don.ikan.i la frsnlilkaai «o inali klati, d» m Je delala kar Uma ljudem pred olmi. ko «o poslušali «velaao is rsčeno izobčeaj« is oerkvs sli prekletstvo. N» to J« aladlU ari. diga, ro pridigi «o bil« lsrsčsn« kssai. P« keklael «ežlgenje n« grmadi, rasidaaJ« m vm dni Mv-IJetd«, Telesne k«sni, konfiek««!* j« premoženja, ullg sramotnega gnamenj« hA. m kile kaoai. kaU* re m izrekall U»dje. ki m trii U. d« so bolj! nasBMtaiki ia da Imajo mal spremenili kollek ob-Uta v lévega baga.
Hlmaka «erkev res »I prellvsU velik« krvi. Zs U Js pa aeMgsl« Uve ljudi sli jih p« zazidala sa
•) Pokoj»! dr. Iv«» T»vl»r a* pían«« okrede pri obsadbl »arov alee praeej dobro v "Vlaolkl kre aškl", katere aaj viak HUtelj
Czao «It«, ker podaja Jaaae ali . kako ao dobri kristjeai žl vel! tskrst. ko «needs sveU «a I alaaitrU v proslava bolje tad! as ])Qo venskem.
IlOZM asusto
Atajerko aU Kraailar v *Uro»t! 30 do 10 1st sa doms&s gospo, dinjska D«l«l 'la ho skrbeU m red v hlll I» pa«ll« n« pet atra* kov v »Urosil od 7 meMaev do Ulot. MoJa Un a mi J« umrl«, In aedaj ml n« kal« drugegs kot do* biti drugo len»ko. 1'lačs po do-govoru, le ksuro vomII nsj m U-koj prijavi n« moj »«»lov. Brneet Medelnlk. P. O. Ros 267, »e«M-nwr, P«. (Adv.)	■
a»»!tv«aa ponudbe v
iHlovenee «Ur 4$ 1st, Isl! m m* znaaiti s ftlovsnkO al! Hrvat i«o a starosti od 3« do 48 let, bodkd de* ki« »II vdov« g enim »1! »« v«l kot d v« n« otrokom« v svrho Isnltvs. J «s Mm H»N, Imsm svoja do* mslljo 1» m bogastvo m »« osi-ram. Keens ponudbe Jc poslati »a naalov, S. T. S6» W Hhepherd, Teaa«. (Adv.)
POSOS I ;
Mr .Tanjr UJIU, I« «I tw ogla-«IU »a «pod«I omenjeni »««lov v roka od teden dni in por«va«U vm s«deva, k«Ure m mIo v sin« sa Va«, badema prisiljeni dali vm podbreneet! v Javnost. InUrna-ilonal SalM Ca.. 1407 Market Si, Wheeling, W. Va	(Adv.)
ZA KUHANJE PIVA DOMA
eeSRT Debltl >e U4l «M»%. sedev, •tekleale In raenlll leaeee, M4.
Infenaael)« Ml
FRANK OGLAR,
aaat iepvrUr Amw. LUwUmá, o
mi
»
Gospodarstvo Slovenije v I. 1922.
KAŠELJ
sebUI av«ja«* « ilirM kraj«. * jim bedel« pmUU prim* Wal i» a wm« ^
Cim «r«j «pravita »• opr»riU,
trobmo, dm Mm m}m»0 »>..Wm tajale« Mire ia U*«o do.uvlj
TO^E^a^Tctf SRZ0JAV1
GA PISMA.
»•■ar peaU« p^M »a» k


Visoška kronika.
DR. IVAM TAVČAR.
(Dalje.)
Bile je tudi pobožna. Reda j« molila in tsko lepo «e je vedla pri boiji alužbi, da jo je hvalil gospod župnik Js#cr, kadar sem govoril i njim. Bil je pobožen in pameten mašnik, »amo presgo-daj je umrl. Pokopali amo ga tik cerkvenega zida, pri malih stranskih vratih.
Tudi drugače mi dekliea ni delala akrbi. posebno ne, ker ni gledala za moškimi. Ka plese je časih zašla In tudi na prejo, pa vselej s bratom Jurjem. Nikdsr nista dolgo izostala, kar mi je bilo kot gospodarju prav, ker ples in preja prav rada pokvarita mlado žensko. Zato je duhovni oče v cerkvi večkrat govoril proti obema.
Odkar je bila Agata pri hiši, se je brat Jurij docela spremenil Prej ga ni bilo plesa pri ti ali oni podružnici*!* bi nc silil nsnj. Tudi koledova-nja ni bil nikdar sit. i'rivabíl je iz Poljan, iz 8e-stranske vssi mirod drugod štiri ali še več ko-njikov, da »o potem cele tedne jezdsrili po loški okolici okrog in peli od hiše do fciš». Fan* je bil redno rastel in dekleta ga niso zametevsla. Bedaj je tičal doma. Na plese je hodil, če j« ila Agata Ž njim, o kateri prf zapišem, da nI rada obbkovala plesov, j Ka koledovanje pa se Jurij sploh ni več podajal, in najboljši prijatelji ga niso mogli pregovoriti, dual so imeli najlepše iu najboljše konje. Marljiv je bil v gospodarstvu in brigal se je »a najmanjšo reč.
J, Lahko torej zapišem, da amo pričeli na Visokem novo življenje in da se nam je dobro godilo. Dosti smo pridelsli in brez težave amo plačevali štibre in davščine, daai jih je bilo več od kamenja v Bori.
O sebi ne morem nič posebnega zapisati. Agata mi jc napravljala zadovoljno življenje — to je res. Na kaj drugega nisem mislil. Prikrivati pa vendar ne smem, da mi je pričelo na dekletu vse dopadati, in sicer vse vedno bolj. Njena pestsva je bila lepša od postave vsakega drugega dekleta t in tudi njena govorica se mi je zdela pametnejša od govorice drugih dekličev, katere pe me niso ogibsle. ker se je vendsr vedelo, da pride prej ali slej mlsds neveatn na Visoko. Tudi tegs ne Ujjim, ds sem se z velikim veseljem ozrl včasih Agati v obr^z in da mi jc bilo posebno všfč neksj zaruče-nib ramenih lan, katerih pri ušesih ni mogla spra- . viti pod ruto.
: In Še nekaj je bilo, kar naj se tudi zapiše. Kadar sem se jaz tu in tam zagledal v deklico, tako se jo tudi brat Jurij zagledal v njo, in nekateri-krat sem opssll, da sta se Agsta in brat vjela s pogledi, kar se pri meni ni nikdar zgodilo. Vselej me je pri tem znotrsj zbodlo, da bl bil nsjrsjŠi pokaral brsta, kj je moral vendar vedeti, ds dekle ni ss njegs in ds jo mora puščati v miru, kakor so jo v miru puščali hlapel.
To je vse; ksr morem ns tem mestu zapissti o svoji osebi ,to je o osebi visoškega gospodarja.
Anno 1893 sem bitna gradu v najem vzel desetino v jsvorski in hubenjski županlji. Tudi sem tisti Čas kupil pravico ss plese po oell dolini, ftkof je oddajel pravico, dovoljevsti plese, ss tri lets. Za vsa tri Ista sem plačal trideset cekinov. Meni pa je moral oni, ki je hotel prirediti kak ples, plačati vselej eckln. Imel pa sem obilo prepirov, ker jc ljudstvo trdilo, ds gre davščina samo za plese pri cerkvenih aemnjih, kjer ae je plesalo na pro-Steni, ne pa tudi za plese po pivnicsb in hišsh. ki da niso spadali pod cekin. Pravdatl se nisem hotel. ker izgube ni bilo, posebnega dobička pa tudi ne.
Ti najemi, posebno desetina, katero jc ljudstvo plačevalo v obrokih, so mi dajaU dosti novega poala. Plačila so se morsla zapissti, da se po-»nej« ni moglo ugovarjati, ds se je plačalo več, kakor se je v reaniei. Tudi tu me je podpirala Agata, ker je dobro pisáis, tako da «e je tudi pri tem iskasslo, ds bi bila priprsvns visoška gospo-dinja. Naj Bog po svoje odloči, on. ki je prvi gospoffer vseh gospodarjev! —
Na dan sv. Janeza Krotnika je bilo perkveno blagoaiovljenje pri podružnici v Bcstranskl veni. Tičnikov Jsnez je pološll pri meni tri eekinc za ples, ker je hotel postaviti tri odre na ^adeževem travniku, ln sicer enega za Scatranako vas, drugega zm Hotavlje in tretjega za podružnico Nv. Križa pri Hrednji vaai. Vsaka podružnica je morala zase plesati in takoj bi ar bil vnel prepir In pretep, če bi hotel kdo hrez posebnega dovoljenje plesati na odru tuje podružnice!
TI pregrešni plesi povrroeajo veliko pretepov ¡n stanejo tu in tam celo človelko življenje, da bl bilo prav, če bi jih goapoaka odpravile. Pu jih odpravi! Dušni pastirji govore proti njim. ali gospodi ns gradu Je več za cekine, nego xa boljo heaedo!
Jurij me je pregovoril, da »mo »e popoldne podali v Scatranako vaa. Jahala avs. K moni je prisadi« tudi Arate, ker nc je bila dotedsj dolina t* privadila, da ae ni več pohnjŠe\ala, če je sedela ¿enaka tikmoškrga na konju. Tuka «edia ao bils. kakor *rm Uvedel pomeje. na angletkih zemljah v navadi; meni ga je pa napravil **dlar v fckofjl Loki In ae preeej drsgo mi ua je zaračanil.
Ko amo prijezdili v ftrMranako vaa. je okrog Csdeževe pivuice že mrgolelo občinatve. Na vseh treh odrih se je ie pridno pleaelo, tako da je imel TMuikov Janes obilo «pravil«. .U ni pregledal ple. selca, ki je moral a« vaako vi** plakati <voj »old. Kdor je hotrl plačati več je lahkn plačal tudi več. kar ae je štelo v čast dekletu. ki va je pripeljal na oder.
Okro* mirov ao bile poatavljene miae in klopi. labrel a.*m si miso, pri kateri jr aedelo nekaj gospodarjev a avoj.mi gospodinjami. Kadi ao ni« sprejeli, posebno oni, ki ao imeli h¿ere ta možitrv.
Tudi seatrsnaks podruiniea »i jr fttela v nekako «as«, da nam je dovolil«, da smo %ln,l| sati na nj«niem odru.
Agsta je «edla k meni, J,ir.j p« j,- M ^^ dat po ; leidttih in po svojih rn«nrih„ Milo jr Tr.
liko kričanja in'vriskanja, kakor vselej pri takih pregrešnih prilikah.
Jas sam iAti plesati nisem znal. Pac pa je Jurij par krat peljal Agato, da se je tapíesele, da ji je liec kar gorelo.
■i Govorili amo s gospodarji o različnih rečeh, predvsem o visokih davkih in drugih nadlogah, katere nam gosposka ua vrat pošilja. Za ple« se nismo brigali, tudi za mladost ne, ki je razsajala okrog odrov.
Kar se jo zacul glas: "Ta rejuafa gre!" ; Ravno pod Čadeževim travnikom, kjer se je plesalp, je bilo plitvina v SorL Po ti plitvini jc prebnedla vedo no lepem in Živem konjiču gosposka ženska, zo njo pa hrust hlapec, ki jc nosil za pasom d vé' samokresa in ki je tudi sedel ua lepem in dobro rojenem konju. Čudna prikazen za te kraje in za nižje ljudstvo, ki se j« bilo tukaj zbralo I
Ali nikdo se ni čudil ,ker se je skoraj pri vsakem plesu zgodilo, da je prijezdila iz 4' Hehefferi-na" Ana Renata, o kateri aem že na drugem mestu nekaj omenil. Prikupljiva ženska, močna in še ue preveč išabag! Govorilo se je, da je veliko podedovalo po svojem stricu, ki je bil škof v Ljubljani in ki jc bil hrom pa obe nogi, tako da so ga morali v šenkUvško cerkev prinašati, Če se je hotel udeležiti svcte^msše. Vzlie temu je govorila prijazno z vsakim, tudi najnižjim Človekom, da jo je celo dolina do Žirov poznala in rada imela. Prijazna pa je Mla le toliko ¿^o, dokler ae je tudi ž njo «podobno ravnajo. Če je pri plesu ali po plesu hotel kak fante, da bi mu dajala kake posebne pravice, je takoj odgovorila z bičem, ki ga tudi med plesom ni odložila, tfesrsmnež se jc moral čutiti srečnega, če mu ni potegnila preko obrezo debelih klobas.
Pripovedovalo se je, da je Ana Renata močnejša ko njen hlapec in da je posl^ če se ji je ustavljal, tako otlcskala, da se mu je kar bliskalo pred očmi. In med tednom, dasi je bila škofovega sorodstva, si jo lahko videl pri različnem delu. Lahko si jo videl, da je z voličf pripeljala koš gnoja ter ga lastnoročno prevrnila na njivo.
Kaj je bilo vzrok, da jo je bogata obitelj prisilila, da je morala samevati na samotnem schef-fertenskem dvorcu, ne vem; tudi nisem po tem povpraševal. Bils je obenem gospodar in gospodinja, pa oboje dobro. V tednu je delala, ob nedeljah in praznikih pa je hotela plesati.
Kaka ienska!
opustila se je s konja kakor najspretnejši jezdec, da so gorjanci kar usta odpirali. Pristopila jc z bičem v roki, pustivši konja svojemu hlapcu, in obstáis pred našo mizo. Z očmi je premerila zbrane, ne ošabno, po vendar tako, ds je kazalu, da se čuti plemenitega stanu. Spoznala me je, pristopila še bliže in vprašala: "Boš ple sal, Izidor KballanT"
Tedaj se ji je približal Ramovšev Štefan, Še čisto nerazvit fant iz lučenake fantovske kom-penije. Ker jc bil sin imovitega, desetini in tlaki nepodvrženego kmeta, so mu na svetokriškem odru dovolili plesati. In ta žival se je predrznila, siliti v gosposkega dekleta, rekoč: «'Pojdi pit, ta rejnata, potem so pa enkrat ali dvakrat zasučfe-val" Malo je savriskal, kakor mlad petelineek, ki poje na gnojnem kupu sredi dvorišča.
Pa mu je takoj zmanjkalo sape, ker ga je Ana Renata zaničljivo pogledala. Potem je Še bolj zonlčliivo spregovorila: "Pri naa taki še koze pasejo I" Z bičem je švrknila po «raku in Štefan jc moral prav odakočiti. da ga ni zadelo. 41 Tu imaš dve litri, pa ai pri cerkvi lpaj kupi!" Iskala jc denar v obleki, Štefan pa jc osrsmočen izginil med glasnim smehom cele družbe.
Se enkrat je vprašala: "Boš kaj plesal, Izidor?" - e
Povedal sem ji, da ne znam pleseti, kar ji nikakor ni ugajalo. Tedaj se je polaatila brata. "Boš pa ti, Juriji"
Ta je bB za take reči kot nalašč. Zaiskrile so se mu oči in zadovoljno je odgovoril: "Pa res rad Dlešcm!"
A« jo doatavila: "V gosle dam jaz, da veš!"
To sicer ni bila navada pri naa, ker je moral plesalec dajati "v gosle" sli Ana Renata jo imela svojo navade. Poiskala je srebrno beneško krono ter jo vrgla v gosli, da je bil Tičnikov Janez čez vse mere zadovoljen. Takoj je izpraznil Sveto-kriški oder, ker ai je Ana Renata z beneško krono kupila pravico, da jc eno igro smela sama ple-asti na odru.
Plesala sta kakor bi bila eden za drugega ustvarjena ,in dolinske gospodinje pri našKmizi •k» šepetal v da tek par šo ni plesal pri žegnanju sv. Janeza Krstnika. Skoraj celo popoludne je plesala ž njim in Ifsr iz rok ga ni pustila; neči-mirnemu fantetu pa se je z obrsza bralo, kako je pono ?n na gospoako svojo plesalko 1
Isbrsla al je posebno miso, pri ksteri jc dajala za pijačo, tako da je pil, kdor je hotel. Bilo je to v bližini naše mize in vaaka beaeda od Um ae je čula pri nas. Culi amo, kako je Ana Renata hvalila bratovo plesanje, ta pa je zopet večkrat glasno povedal, da je njegova pleselka najgorše dekle, kar jih je na svetu. Ni vsekala z bičem po njem. ampak prijazno je odgovorila: "ti pa naj-gorii fant, kar jih ima dolina!" Ni čnda. da je bil rrva moj brst ksr pijan od ssme,kmečke ua-pihnjenoetil x
Medli m sem pozabil na Agato. Sedela jc tik mene kakor pišče, ki se je isgubilo od kokljc. Kar nsenkrst ms je prijela za roko ter dejala: "Pojdiva domov, Izidor!"
Opazil sem. da je bleda, in ker je bila šib-krga teleaa. «cm menil, da jc bolna. Takoj sem oaedlsl konjs. pri čemer «em še Jurjn pripomnil, da je če« oeedlati in odriniti proti domu.
Jurij in Ana Renata «ta s enim gla*om odgo. vorila: "Kdo bo še sedaj domu hodil T"
ln Jurij je še nekako oeato pristavil: •• ple-»al bom. dokler bom nam hotel 1 Tudi ni««« več tako mled, da b» »am ne posnel pota do Vbokeea in najsi je v noči"
Ana Renata je-pritrjevala: "Pa ^rno ponoči bova mimo pri jahala t"
ln /opet «t« plesala.
«NH
S3Ï
j-
i,„„u
torbi
pogonem.
(N'api»ano za "Prosveto".)
.1 ____tako za izdelovanje parketov
današnje stakje Hme^ „UojoT k0(l,<.kov jfz mehkega
]>"Knji:nrga le*a b» £fyljerskth kopit S, !• st ilih tfvejupr sa Revije 3, tesarskih
) It o v
ue ia<lt&6 uovgdn»*' t«*«*1 / ^ Na teh Žagah deluje 185 polnih [jarmov in '¿M ¿&0M& gah»»» (S 3030 rezili'in listi. Razen navede-! njh Žag je MpilUi ^ več tndus-
. .	, Irijskih uaprav'z motornim obra-
V svojem zadnjem članku i»eiiiI	.
osvetlil današnje stahje kmetij-
i sita jbt M, Jk .	.
podst» «liko na&ega industrijskega razvoj*. Najvažnejša panoga naše, v semlji sami zasidrane industrije jc lesns industrija. To je utemc* . Ijeno v prvi vrsti v našem naravnem bogšstvu, ki ga imamo v svojih gozdovih, katerih je skoro polovico celokupne površine. Cela površina Slovenije meri okroglo f16,000 kv. km, ter odpade od tega na gozdove 6.800 kv. km. Gozdarstvo in žnjim v zvezi lesna industrija bode ostala vsled tega vedno eden naših najvažnejših izvoznih mošnosti ter sem se .namenil revno ! to panogo peacimo obdelati j ■ V Sloveniji imamo sledeče po-sestveno razmerje gozdov: L - 1.) 1.494 ha je državnik gozdov ali 0.22%.
L ; 2.) 18.208 ha gozdov kranjskega verskega zaklada ali 2.07%.
3.) 5.878 ha občinskih in ]>od občinskih uli 0.88%. ' - 4.) 276 ha deželnih iu okrajnih ali 0.04%.
5.)	15.036 ha gozdov cerkveni^, nadarbin, Kamostunakih ali 2^3%.
6.)	18.028 ha solastnikov ali' 2.67%.^; *
7.)	^.676 ha gozdov last delniških družb ali 0.99%,
8.)	3.679 ha last bank in deuar nih zavodov ali 0.53%.
9.)	603.783 lia gozdov last raznih oseb ali 89.74%.
Precej gozdne posesti je v rokah trdnih kmetov, vendar pa je največ malih.; posestnikov, katerim služi gozd v dopolnite vin pomoč [pl kmetiji. Gospodarstvo v teh malih fcozdovih se vedno šc vrši po starem načinu, kakor ga je sin podedoval od očeta. Moderni način gozdnega gospodarstva, t. j. prebiralno izsekavanje in nasaja-nje izsekanega, pa se vrši na žalost samo na veleposestvih in pri državnih ali pod državno upravo stoječih gozdovih Kranjskega verskega «sklada. Le-ta posestva nudijo garancijo, da se bode naše gozdarstvo obdržalo na višini, ki je potrebna za tako dragoceno narodno posest. Porazdelba iglastega ,listnatega in drugega drevja je v Sloveniji sledeča: Iglaveev jc 26I%048 ha, od tega je jelovih in smrekovih 178.787 ba, borovih 21.-740 hu, ostslo pa so razni drugi iglavci. Listavcev je približno 229.152 ha od teh je hrastovih žal dokaj malo ,namreč samo 9,630 ha, bukovih. 171,313 ha, raznih drugih listavcev pa 48,209 ha. V iglastih gozdovih je največ smrek, na kra-ševitem ozemlju jelke, n. pr. v kočevskem, vrhniškem, cerkniškem in logaškem okolišu. Po nizkem gričevju in-po obrežju Save in Drave je mnogo belih borovcev. Le v Prekmurju je hrast bolj zastopan^ dečim je tam;bukve malo. V planinskih krsjih lepo uspeva meceson, ki je ponekod močno razširjen.	*
Donos gozdov na ploskvi naznanjeni v davčpem katastru znaša povprečno po 2.8 polnega m» Iznosa na leto in ha, na vse gozdne površine 1,885,000 polnih m». Od t<ga jo-kaki h 53% torej ca 1,000,-000 pojpih m* sposobnega za tehnično porabo, ostalih 27%, približno 885,000 pilnih eli 1,180,000
vojne polivajo, pol
bili oddani v ^ iuHal
Ih»" n TJ
manjkanja sirovb * '^¿JfN
..... -i—ne boruuM
feško**,, ker jih ko^i
AvKtnje ui Nemčije pobij« ' jJ t «riuaka zabita l "JŠ
hna ter vsled tega tn.ij, „^
> tjM rokema navc,i„¡,JT dustnjama je tudi pi,(,luJ stavbenega materijaia 1
dsljši stfc.eiji po V( ji|| JJ lam do velikega razmid, M
valute in tiinii |x,draženja vseh žix!,. trebMin je stavbiui akeij:i J ¿rti prišla de stagnacij ' •s»- Midaj skoro nič v,-,-. ,u .;,|g j
kov.i
čem letu ustavitev opel. ♦Odi drugih stavbni v éih industrij.
O mlinski, tekstil : ter drugih iudufttrijali vojiJ, poročam v U|i<.
jih isfl
•lut)
ARželišmatl pravüi opuatJ
diUt angleško? Haroc: si J vensko-angleško slovnico , kaj je isdala ia ima na prodaj j ževna matica 8. N
P.
—.
s*—
________ ____.. jrniea zh
lesovino J., .lepenko 7. nornic ta-nina 5, impregnacija lesa 1, desti locije jelkinega olja 2 itd.
Naš izvoz lesa gre po vešia» * 1,0 ni,li ^avboi indu-i-.j „'¿"J Italijo in sicer preko.Truta. Od	ter je pru-akj
prevrata sem gredo «iMop količine lesa tudi na. Francosko in Španijo. Iz gori navedenega Števila raznih obratov je razvidno, da je lesna industrija y Sloveniji dokaj napredovala ter da se dosti lesa sedaj predel j že doom* tako <1* se izdelki spraskajo ven >v denar. Mnogo več bi se lahko izvozilo le sa v notranjost drŽave, ako bi železniške razmere bile ugodnejše, tuko pa primanjkuje vagonov. Proti vzhodu se večinoma vozi na splaveh, kar pa kakovosti lesa škoduje, ker isti leži predolgo časa v vodi. ;i * ..	' *' M,- .
" Ako zaključim svoje razmotri-vanje o tem najvažnejšem našem eksportnein artiklu, moram reči, da Slovenija lahko samo s svojim lesom plačo vso svojo porabo Žitnih izdelkov, ki jih moro' uvažati, kakor sem v prvem članku om» nil, 20 vagonov dnevno. Ako se bo industrijo za predelovanje lesa is popolnila še bolj, da se fcodo torej samo finf jši izdelki irvažali in vsekakor samo prvovrstno izdelan les, je jasno, do bo trgovska bilanca glede lesnega isVoza še popolnejša in postane lahko vsled le».
indsstl& in.felgf- Produkcije visoko aktivna. >x f . .Nadalje je za našo industrijo najvažnejši predmet premog.. V Sloveniji imamo samo rujavi premog, ki kaše po posameznih premogovnikih najrazličnejšo kakovost. Premogovnikov je bilo leta 1921 35 v obratu. Zaposlenih jc bilo i- njih 12.000 delavcev ki so izkopali 12,«40,241 Centov rujave-ga premoga v skupni vrednosti 587,000,000 Kron, ako računamo povprečno cetoo 45.37 K za cn cent pri jami. Od te množine je bilo nekaj več kot 10% slabega premoga t. j. lignita, ki je še, kakor že samo ime pove, napol les. Od gori Mfljfcderie množine izkopanega pre. moga se je oddalo pol to je 7.3 mi-ljoue centov šelesnici, ostalo pa so porabili industrijski in drugi o-brati oziroma privatniki. i V zvezi s premogovno industrijo je v prvi vrsti «elezarfcka in jc-slMt» ' /fadostrija, < ki obsega «trojno industrijo ter izdelovanje železnih izdelkov in orodja. Naj-večje železarsko podjetje je Kranjska industrijska , Afolba s sedežem na Jesenicah, ,ki po je prišla vsled izida svetovne vojne v težak položaj. Velik del njenrgk! premoženja, predvsem njeni plavži v Skednju pri Trstu, so prišli pod Italijo ter skoro od počet ka sve
js vendar naprijetan znak in * „ us anas zanemarjati, biivajt« *
SEVERA* COUGH BALSAM,
kateri ojajte k»Mj u odvrni mnff odraale kakor za otroka
Cena 16 in 80 contof. VpraiajU po tekarnah.
SEVERA's COLD AND GRIP TABLETS
zopw prah lad. fripo in u odporno« pn glavoboli valad prahlada.
Cena 10 sentov.
w h SI OpRA co. CCUAR RAPIDS, IOWA
V 2—3 tadaik dobiai |«p rtX krajaki
KALENbAR
sa leto 1924 in ga vaakoms, 'J. mi polije svoj naalev
BREZPLAČNO
pošljem. Denarne poliljatve za
B02IČ in NOVOLET^
hitro in gotovo.
Pilite pa moj cenik.
EMIL KISS BANKIR,
133 Secosui Ave., NEW YORK CITY
r«iaka
f »daviti
ia iUn-
Deer« «»1 jam ta kraje. "Alii
POTNIŠKI ODDELEK!
HRANILNI ODDELEK I
V JUGOSLAVIJO v 9 dneh
■a «tortklh rallkaaiS. ki vmIJo v »ako Soboto L ,
AQU i tan ia . mauretania
berengaria
(I>elje prihodnjih.
prostornih ra» tudi za kurivo.
Po podatkih v 1. 1921. se jc v gozdih in po pašnikih posekalo v avrho. tehnične porabe približno &47,OOO pofatot*i« leta. Vrednost posekanega lesa v gozdu se lahko ceni aa 1. 1921 na Din. 72,620,000.
Za drva za kurjavo in oglje je znašala produkcija v letu 1921 MO.OOO polnih m», torej skoro toliko, kolikor za tehničuo porabo. Vrednost teh drv se jc cenila v go zdu na pin. 27,'160,000. Zs domačo potrel»o jr .»d Ukazane produkcije Oužflo 15#,00 polnih m« za tehnično rabo in 311.00 politih m9 drv' I za kurivo. Preoatalo količina jt bila na razpolago domači trgovini ' ozisoma porabi v mejah naše drŽa> ve. deloma pa sc je izvozfla. Skoro HOO.OOO polnih m* drv za kurivo! j" preoatalo torej za trgovino ip • /voi. I)(| prrdoeim iirszitejir te ___ množine navetlem, do je imenova- I «nroa »ta množina len« ra lehniloo pora bo naložena na vagone potrebo ve 4 la 40.000 vagonov, drri aa kurivi] pe približno .10.000 vagonov, «kn pno torej oktoglo,70 000 vagonov. Produkcija leaa v Sloveniji jr U rej za isvos najvažnejša in noj. večjegs poltena it\ , naši Ir govski bilaliei na prve« Oie.t u. , fhmjr** la lesovi prr.l..
WUa*M kablB» M tr*tJ«K«
rotnft« m t, 4. « «o*t*ii«ml.
4S.047 toe 30,704 lee 52,0¿S Ue
mM«
______ Mátkm
tin" _---"—. Si |x*llvaina «ob«. Li",	»a4krov>. f.vrat-
a"hS¡SL9*—"-, """"t*
ÇumH*»| Umm*r Ord*rt v J^l.vijl «Hm, Y.Hio I» .Sa totnl liatck In ***Jt9' leanfli aprOalta prt MIA. ni«Mi if •nli v v • * • » . ■
I iipla<IS»l MDMljiro,
CUNARD Ap N. D.arfcam
140 N
French
LINE
Strati
POŠILJANJE DENARJJ
ZA BOŽIČ!
St ccsshl