t
svitlobo
dane

ê
krajflske kmetijske družbe.
Tečaj V
srédo 27. kozoperska 1847.
List 43
Pot v topiejši cleželo,
(Po nemškim barona Antona Klesheima.)
v
e preden zima se začne
Posvétvajo se ptičice Med sabo pravijo skrivaj : »Podajmo se v toplejši kraj.«
In kadar v zimski sápici Ze drevje listje vse zgubí,
)
Lej ! pticice iz gnjézd zleté Sledu za sabo ne pusté.
Takó nam starosti je čas De nam nadlego déla mraz, U sercu léd, in snég Storí veliko nam težáv.
>
y
na
gláv'
Zdaj prime smert nas za rokó V dežélo pelje nas topló, In več sledu za nami ní, Le kar ga v dobrim nam živí.
?
Malavašič
Pec. v kteri se zamore apno večkrat
v
z
klafter)
ati.
Ta peč, ktera je 2 štirjaška sežnja (Quadrat
ka in ravno toliko široka, in v
se da na enkrat blizo 150
5
ima v
d
kteri
iganov apna žgati,
iz
votlino, kamor
opeke (cegla) okroglo sozidano
.....------ se apnjenik déva, iz kteriga se
apno žge. Mestêje imenovane pecí so tudi iz opeke soz
dane
ljene in na
5
V . •
in imajo iz vlitiga železa naprav gah pripete zápor nice (vratica)
spro
ktere se, kadar je peč z dervmi napolnj

A •
zijo m pec zapřej se, kader je treba
?
de vročina iz
?
De se pa
• v • v .
íopet mestêje, iz

ne sili
j
dprejo. peke napravlj
?
m
vec ne izlizejo in ne razrinejo, ^ v ujm ^ mx^ui okoli 70 funtov težki in po 9 čevljev dolgi drog
,, pre njih 3 železní

ali kôl
tako
a pra vij
y
de se dajo med mestêje
postaviti, po kterih dva delavca z železnima kolama derva v peč spravljata, in potem ko je peč naba sana, se drogi zopet nazaj potegnejo in peč z za pornicami varno zaprè, de vročina iz nje puhteti ne more.
Peč, v kteri se apno
zge
5
v dveh
zve z an a, de je vročina ne raznese, namreč čez sredo in pri verhu; razun tega ima pa tudi spo
dej pri tleh 3 duške.
A	j %	V •
v 4 dneh, če se mu le noć in dan pali, izžgč, pri kterim imata le dva delavca
Apno se v
peci
opraviti.
Zadej

mestêjam nasproti, ima ta peč
čevlje in pol visoko in 20 palcov široko votlino, skozi ktero se apnjenik za žganje v peč naklada,
in dožgano apno iz peči jemlje. Takrat pa, kader se apno žgč, se mora imenovana luknja z opekami dobro zadelati in z ilovco zamazati, de vročina
vùn ne more. V peči je 3 čevlje globoka in z ope ko obzidana jama, kjer derva goré, s kterimi se nad njo zloženi apnjenik žge.
Nad pečjo je lahka s skodljami (šinteljni) krita streha, ktera se na valjarjih sčmtertje premikovati da, to je, takrat kader se apno žge, se naprej čez
mestêje, kader je pa apno dožgano in kader se je peč ohladila, se zopet nazaj potegne,
de
deževati ne more.
v pec
Janez Hočevar.
Vino obvarovati^ de se ne spriđi
(Po trilétni skušnji.)
jejo, de
Yreč je tacih krajev, kjer take vina pridelju
?
se ne dajo dolgo časa dobre hraniti; tacim vinam naj se dene pozimi, kader se prelivajo ali
?
v
sode
ali
predin se z vinam nalijejo redkih mrežah nekoliko buko
?

, in sicer v tak sod, ki
prêta kvajo pri vehi v
vi g a kovaškiga oglja po 50 estrajskih veder derží, po 8 bokalov taciga oglja. De pa mrežice z ogljem napolnjene v sodih pri dnu ostanejo , naj se oglju tudi nekteri prodni
kamni ali kremeni (KieselsteineJ priložijo.
Pri veči h sodih pa ni potreba v vse z ogljem napolnjene mrežice kamnov devati, de bi oglje na dnu obderžali, ampak je doveli, če se nektere mre
zice z ogljem napolnjene
unim privezejo
9
ki
so
s kamnjem obložene, takó de plavajo po sredi
soda in de ne pridejo do verha.
Od imenovaniga oglja ne dobi vino ne farbe
ne duha, in po ti napravi se vino spridenja obvarje.
Janez Hočevar.
V f
j
4*.
A
Cudná moc naše asframontane«
* Nek mož iz Zagurja poleg Postojne, France Kirn po imenu, ki je bii přetečeni mesec od gada v roko pičen, in se je precéj po vpiku astramontanniga izlečka (jnnulae germanicae) po priporočilu 32. lista tekočiga léta poslužil, je takó hitro ozdravil, de je že tretji dan po vpiku sèmtertje hodil, 8. dan pa kosil in oral.	A. Ml.
Prošnja far mano v do sojiga faj-
moštra.
(Dalje.)
Cez majhno so se z bukvami v rokah spet nazaj obernHi, in posledovali rekoč: Ce je to gotovo, kar smo dosedej od last ne in tuje sreče govorili, ktero ljubezin sojim naslednikam, in vsim njih bližnjim prinese, ravno tokó ne moremo dvomiti, de ona tudi k občii ali narodski sreči nar obilniši pri pomore. Mislite si le, so djali, faro, kjer bi vsi farm an i od otroka do starčka pravo keršansko ljubezin do eden druziga imeli, kjer bi torej nobeden prevzetin, lakomen, nečist, netrezen, nevošljiv, togoten, i. t. d. ne bil, kjer bi nobeden no-benimu nič krivice ne storil, nobeden nobeniga ne sov-ražil, ne zaničeval, ne zapeljal, ne kradil, ne goljufal, ne opravljal, ne poškodoval i. t. d. in kjer bi si zraven tega tudi vsi farmani pri vsaki priliki radi med seboj postregli in po mnogih potrebah eden drugimu na pomoč pritekli, ali z eno besedo, v vsih zadévah prijatelsko dobrotnost skazovali — kakošna sreča, kakošno veselje bi bilo, v taki fari prebivati! — Sedej pa si mislite, namest take fare, celo tako deželo, celo tako kraljestvo, cei tak narod, — kokó srečni bi bili vsi stanovi, vse družine, vsi prebivavci v njem; kakošna edinost,kakošen pokoj bi bil med njimi; kakošna zadovoljnost in radost bi pri njih prebivala; h kakošni popolnosti bi pri njih lahko vse znanja in umetnosti do-zoréle ; h kakošni brihtnosti in prebrisnosti; h kakošni poštenosti in čistosti zaderžanja; h kakošnim bogastvu; h kakošni moči in sreči bi se tak narod povzdignil ; in-s kakošnim poštovanjem bi bil od vsih drugih časten in blagorovan!! — To je vidil in spoznal, so djali, že davno pred nami nar modrejši kralj Salomon, kteri nam je v sojih pregovorih veliko skritih, nar važniših résilie raz-odel in vsim prihodnjim rodovam v nauk popisal. Pre-iskoval je namrec, kakor se modrimu spodobi, skrite vzroke in pričetke mnogih reci in zgodb na svetu, de bi od tod ljudi učil, kokó si zarnorejo istoke hudiga zamašiti, in vire ali studence dobriga odpreti. Med drugim je preiskoval tudi, od kod de pride, de so nekteri narodi pre brisani, mogočni, i menit ni; drugi nasproti nevedni, revni, zaničevani: in najdelje tega obojniga edin vzrok—pravico, to je: de tište ljudstva, ktere pravico poštujejo in spolnujejo, so mogočne in slavne; ktere jo pa zaničujejo in v nemar pušajo, so revne in zaničevane. In od tod je zapisal nauk za vse prihodnje rodove s temi kratkimi besedami, ki jih v bukvah, ktere mi sedej v rokah vidite, namrec v bukvah pripovist v 14. pogl. 34. v. beremo: PRAVICA LJUDSTVO POVZDIGNE, PREGREHA PA NARODE V
REVŠINO PAHNE. Oh! so tukej zavpili in s sključe-nimi rokaini bukve kviško povzdignili, oh ! so djali, de bi jez zamogel to resnico po vaséh in mestih s troben tni m glasam oznanovati! de bi jo zamogel na uhó zupivati vsim, kteri za pameten nauk še niso popolnama gluhi postali! de bi zamogel storiti ali pripomoći, de bi ljudjé tehkotnost in velikost te resnice obilniši spoznali in čutili, in jo povsod pred očmi imeli! cle bi si jo zapisali (tukej so začeli neizrečeno hitro govoriti), de bi si jo zapisali na vse kraje in města, kamor se njih oči obračajo; de bi si jo zapisali na vrata sojih vez
in hiš, in na vse stene sojih prebiváliš; de bi si jo kupci in prodajavci zapisali na vse soje prodájnice fštacune) in stane po tergih, in na vse soje vage in mére in vatle; de bi si jo rokodeli zapisali na soje delávnice, in vse kraje, kjer soje rokodelstvo opravljajo ;. de bi si jo gospodarji kmetij in Vinogradov zapisali na vse soje hrame in klete, na vse soje mejnike in plotove, na vse soje pluge in kose; de bi si jo gospodinje zapisale verh důr sojih kuhin in hlevov, in na vse soje omare in predale, na vse soje serpe in grablje; de bi si jo vsi zapisali globoko v serce in spomin, in jo premišljevali zjutrej kader vstanejo, po dne vi, kader soje delo opravljajo, in zvečer preden spat gredó,ja de bi jo v ponoćnih sanjah na stropih in tramovih sojih spávnie z gorečimi čerkami zapisano vidili, in se z njo pri vsih sojih sklepih in delih k razumnosti in zvestobi, k trez-nosti, pridnosti in delavnosti podbudovali ! — de bi razu-méli tudi in zapopadli modrost pregovorov, s kterimi nam naši spredniki ravno to resnico v mnoge podobě oblečeno pred oči stavijo, in s kterim nam vpijejo in spričujejo,
de člověka narveči razumnost je pravica; de krivično blago nima teka; de en krivi cen vinar deset pravičnih odkene; de dvojna vaga je pred Bogam gnjusoba; de lai in zvijača pogine, le resnica in pravica ostane; de kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade; de kdor %a tuje blagô prijema, na dnu za kaco
.prime ; de dobra vést je nar bolji zglavje; de pošteno nar delj terpi; de pravica hišo zida j goljufija pa zidano z rokami podere; de je
vsak (po sojim pravičnim ali krivičnim zaderžanji) soje lastne sreče kovač; — de po tem takim, kar Salomon od celih narodov zaterduje, tudi od posamesnih ljudi, in po enakim tudi od posamesnih družin, kraje v, mest i. t. d. veljá; de tedej pravica člověka,
družino> vas, faro, krajy městoy deželo in cel národ povzdigne ? pregreha pa v revšino pahne. —
Pri teh besedah so se globoko oddihnili, in resnobno po nas pogledaje, z bukvami k sojimu pisavniku nazaj obernili. — Tode še dolgo po tem, ko je glas njih be-sede vtihnil, so možjé nepremakljivo tjè pred-se gledali, in matere so sedej tjè, sedej sèm glavé zabráčale in kakor s prašavnimi oč mi ena drugo pogledo vale.—
(Dalje sledí.)
XScli firajnci
unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki
Kdlpi od Metlike do Osilnice.
(Dalje.)
Kolo (narodni plés) — pri kterim se dekleta, tudi mlade snahe (žene), vzajémno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče na podobo šestila (cirkel) okoli verté, dve stopinji naprej, eno nazaj gredé — se v nekterih krajih v svoji stari svetačnosti še zmerej vodi; v nekterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena vodja in sicer taka, ki je nar bolj urna in nar več pe-sem vé, zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se plés ne začné; kader se pa plés začne, odstopijo vse tište, ki so slabe, ali pa, ki ne znajo na las z vsimi drugimi dve stopnji naprej eno nazaj poskočiti, zakaj v enim trenutji morajo nogé vsih po zemlji potreptati in zopet odskočiti v zrak. Stari ter g v Poljanah je bil njega dni velikonoční pondeljik pred večernicami vès v takih igrah, in vse je od petja gromelo, kér vsaka vas i z cele fare je ondí na svojim prostoru svoje kolo praz-novala. Kolo se začné vselej s pesmijo:
Zbiraj se, zbiraj lepí zbor Prelepih vsih mladih devojak. i. t. d.
Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbska-
hrovaškim narečji, odlog nekterih majhnih premér se čiovek zares prečuditi ne more, ako pomisli, so se te pesmi na Krajnsko zemljiše zasaditi
, de kako
mogle.
na čelu in z leskajočo krono venćana, se vzdignejo svatje na noge, streljajo in pojejo razne pesmi po poti grede.
Tù se ne slisi godba (muzika). Poljanci le pojejo dva po
V •
Kolo se v nasi dobi redkokrat vodi, samo v velicih praz
dva, edin
vodi, drugi prilaga.
nikih in na piri vesta ni vdova.
(svatbi) drugi
Kadar ena dvojica vèrstico dan po poroki, ako ne- izpôje, jo druga zápoje, in takó gré od perviga para do
zadnjiga. Ce ima ženin več takih parov, bolj je imeniten.
Zaroki (čas med oklici), in piri (svatbě ali ze- Tù se serbsko-hrovaške
pesmi razniga
nitve) so v svojih
segah
od krajnskih razlocni
zapopadka po
y
torej
JeJ°
naj bo tù od njih bolj obširna beseda. Vecidel si oce in ki ji na proti pridejo, beliga kruha iz žepa;
, de se razlega krog in krog. Nevesta daje ljudém,
za ta dar
mati izberêta snaho (zétinjo), in sin mora, ali hoće ali
dobi vosilo, de bi se ji v novim stanu dobro godilo.
Behoče, z njo
zadovoljen biti, akoravno na-njo nikoli po
(Dalje sledi.)
mislil ni. Tudi je ménja v teh krajih jako v navadi: sinu, ki je komaj 8 lét star, je že nevésta odločena zavolj sestre, ki je na vdajo (za možiti), in bo mogel
svojiga
^p^pmrm^m	hm ■
svaka sestro vzeti, kadar verha
y
dorasle, ako mu
ona tudi vseč ne bo. Vender se tudi večkrat pripeti
de edin ali
drugi
izmed otrok, ko verha dorastejo
5
V
godbo
po
neće.
5
ki je bila pred letmí za-nj storjena, privoliti Ko so si tedej starši snaho (zétinjo) izbrali, je"tu 1845 so zaceli to hišo zidati
firajnskim lemiliam in potepúliain
je postelja postlana !
Presvitli Cesar so že 30. listopada 1844 napravo pokorivne delavšniee (Zwangsarbeitshaus) v Ljubljani za krajnsko deželo premilostljivo dovolili. V
------- —	------------ -------- v_ - u v v / —^	v« ».o» /..uuu, ktera je bila letas
spremljeta sin in kdo izmed rojakov ali sosedov očeta popolnama dokončana, takó de je bilo 27. pretečeniga
snubit (ali prosit). Po vzajémnim (nasprotnim) dovoljenji mesca posvećenje hišne
kapelice, ktero
so, po povelji
oče svoji hčeri doto izgovori, ki obstojí navadno v na- ]Vjih ekscelencije Ljubljanskiga kneza in škofa, častit
ljivi fajmošter gosp. Matevž Svetličič z veliko slo-vestnostjo opravili.	/ » . - u
14. dan tega mesca so že vtaknili 28 lenúhov
slednjih rečéh: vsaciga žita po 5 mernikov, 5 veder vina, 5 kóz, 5 ovác, 1 krava in v denarji okoli 30
gold.
Taka je bila do zdej dota pri bogatih ; tode tudi tam
so zdej že na več poskočili in bogatín da svoji hčeri po obojiga spola (namreč 19 možkih in 9 žénsk) v to hišo
S pervim oklicam se začnejo zá- ktere naprava je čez 66 tavžent gold, veljala in ki je
več kolOOva-njo za-
100 gold, in se vec.
y
močí
takó velika, de se
jihbo zamôglo
roki. V tem času zijajo na zarocnike vse hudobne
(mislim hudobni jezik i); torej jim se pogostna molitev
in sveto življenje priporoča. Ko zaroki že h koncu
gredó, se podá zaročnik z gori imenovanimi prosci (snu- peljane ljudi poboljšati in
préti.
Namen deželne pokorivne delavšniee je, v njo pri
baci) k zaročnici (nevesti) na potroštanje (ta beseda oberníti; druge pa
v delavne, koristne ljudi pre
je v navadi) vselej zvecer. Kadar so
gosti
nar bolji
s strah a m , v njo priti
5
volje
od hudobnih
pót odplašiti in takó k lepimu zaderžanju in k deželni
y
stopi zaročnik izza mize in se podá v vezo, kjer varnosti pripomoći. Posebno je pa namenjena, k spolno
ga
zaročnica že caka. Tù se pogovarjata od svojiga vanju §. 455 perviga delà strahovavnih postavnih bukev
svoje sreće; on jo, ako je zalostna,
__	%j -	_	__—,
v
služiti.
gold.
prihodnjiga stanu, in
tolaži, in ji da na razstanki (per ločitvi) po 2
lep robec zavita v dar. Ta večer sta oba očeta globoko licajska hiša poboljševanja je. zamišljena v pripravo za pir: kdo bo vse od obéh plati na svatbo povabljen i. t. d.
Ni tedej kraj kaznovanja (štrafovanja), ampak po
Pirne (ženitninske)
sege
imajo nekaj enaciga z
Pripomocki k poboljšanju so poduk v kersanski véri in v lepim zaderžanji in privajenje k délu.
V delavšnici se bodo tište delà
navadami starih Ri ml j an o v o piri. Na dan poroke za rano, prej ko se dan napoči, pridejo svatje z mlado
Kra
v ř
r>
zenjem (ženinám) na nevestni dom streljaje in ljevica Marka" popeváje. Pred hišo jih pristreže kak
opravljale, ktere
so za moci in umnost delavcov narbolj pripravne, razun tega pa tkoristi
delavšniee nar bolj primérne; namreč:
predivo présti
y
volno présti, 3) kertáčiti, 4)
prebrisan salec, ki ž njimi šale vganja, jih šegavo (pfifíi
ar »
platno, volno domače déla opravljati.
in žido tkati, 5) šivati
y
štrikati in druge
kaj vprasa in modro odgovarja, dokler se v hisi po-sremi. Stopivši v stanico se ne vsedejo za mizo, ampak ktero se o dlóček
y
ali naloga imenuje
y
Vsak pokorivnik ima svoje, odloceno délo storiti
in ktero se po
y
njegovi
umnosti in zmožnosti odméri. To, kar pokorivnik
po klopéh. Skleda polna orehov in lešnikov caka pripravljena na mizi. Nevesto (mlado) pripeljajo vso plaho Več storí, se imenuje njegov zaslužek. Znesek za na
kota ali kambre k mladoženju, ki na sred ložene delà vleče hiša, ktera mu za tó živež in obleko stanice stoji. Starašina mu ob kratkim pové, de je zadnja ~ ~ ' v "	v	"
doba izzuti detinske postole (čevlje) in stopiti v družtvo
iz kakiga
da.
Zaslužek se mu, če se v boljši klas premakne zarajta in do njegoviga izpušenja iz delavšniee shrani ako ga ni med tem že po hišnim redu kako obernil.
? ?
V vsih delavnikih se delà, in delavske ure so v
maliga
travna do
móz. Po končanim govoru ženin, vzemsi podano skledo z lešniki, jih verže proti vratam med otroke, ki se za
nje pràv jagmijo (pulijo), in od dečakov na ta način poletnih mescih, to je, od perviga
©dstopivši, podá nevesti desno roko, ki ju sklopljene zadnjiga kimovca od pol petih zjutraj do osmih zvečér;
(sklenjene) starašina z vinam navkriž polije, rekoč: v druzih mescih pa od pol šestih zjutraj do osmih zve-V imenu očeta in sina in svetiga duha", na to rekó
— Zdej se
5?
vsi drugi :
??
Amen". To je hišna poroka.
vsedejo okoli mize po redu svoje časti: pervo mesto
čér; za počitek in za jed je poseben cas odlócen.
V delavšnico priti so vgódni: 1) Pred vsimi dru gimi tišti, ktere je po
455 perviga delà strahovav
©bvzameta ženin in nevesta na sredi med vojačieo in nih postav za nekaj časa policajsko zapréti treba, in vojačem, po tem prideta starašina in zastavnik (ki ban- sicer posebno tišti, kteri so izmed na Krajnskim zna-
, kteri z zoperpostavnim raz-
Tisti
dero nosi). Zene sedejo na desno stran neveste, ločene nih rokonačev.
©d možkih, takó de nevesta mejo delà. Nevesta nima ujzdanim življenjem v soséskah nepokoj delajo in se z
kakor parto, policajskimi kaznimi vstrahovati ne dajo. 3) Postopači
še zdej nobeniga druziga
kinca na
glavi,
Ko se daniti začne, izpusté nevesto izza	mize, ki da
vsakimu svatu po versti robec, in odide	kinčit se za
poroko. Ko je mlada (nevesta) s svilnimi	verbei (pan- 14 léti,
fceljci),
lenuhi in zanikerniki, ki se
delà ogibajo.
V delavšnico se pa ne bodo jemali:
Otroci pod
nóri
y
dojéče
ki z glave do pleč visijo, nakinčena, s parto matere z otroci
y
c) slepi, gluhi in mutasti, < e) bolniki z kužnimi boléznimi, ali če
je
njih zdravje tako, de se
zavoljo njega k delu siliti
ne mor ej o
(Dalje sledi.)
Someiij v Ulij pri Smartiui na Do
letiskim«
V	.
Že dva somnja sta letas v Litíi minula brez de bi
vam bili kaj od nju opomnili.
Somenj o sv. Florjanu
se ni bil nič posebno obriesel, kér je bilo malo goveje
, in še ta je bila veeidel meršava (kumerna); pa
živine
?
to de le gerdó so se deržali,
tudi kupeov ni bilo kej obilno, razun domaeih in nekoliko Ljubljanskih mesarjev. Kramarjev je sicer dosti bilo
kér niso iméli komu pro-dajati; ni bilo od železnice toliko ljudi na somnji, kakor srno se nadjali, in ako bi bili tudi prišli, bi si bili malo ž njimi zmógli, kér letas le redik Krajne na železnici
delà, večidel so le Lahi in pa Cehi na nji, in tudi letí imajo tako piclo plačo, de se v potu svojiga obraza per sedanji draginji komej s pusto polento preživé torej pa tudi semtertje kradejo in ljudí goljufajo.
za
Somenj v pondeljik po sv. telesu je bil «tudi slab

posebno usnarji so se takrat kislo derzali.
Prešičev
nič

?
domu gredé pa
in
bi bili še
nismo na obéh imenovanih somnjîh več tacih vidili, ki so jim enaki bili marsiktere zdrave okužili, ko bi jim naši pridni in hvale vredni varhi (žendarji), kteri se tukej okrog železnice práv junaško obnašajo, in nevarnim vlačugarjam meje stavijo, praviga pota kazali ne bili. Predzadnji somenj, pondeljik po sv. Mih e lu, se je skorej spet takó dobro
?
obnesel, kakor uni v pondeljik po sredpostni nedelji bilo je spet veliko goveje živine, kupčija pa je bila srednja, jarem volov ni bil dražji od 200 Drobnice je bilo okoli 700 glav, belih prešičev pa okoli
gold, prodan.
60.
En Hrovat jih je imel 28 , eden pa 32 glav
f
bili spomladanjski mladiči in dragi 28
in
akoravno so
30 gold, par, sta jih bila vender večidel poprodala.
več
kakor sicer:
iz
Kramarjev in kramare je bilo Ljubljane so bili neki štirje na novič prišli, kterih še
so ob tem
nikoli v Litíi na somnji ni bilo.
Oštirji
somnji tudi dobro teržili, eden je v Litíi tisti dan 120
skupil. Bankovcov se je ob tem somnji toliko
gold.
preinenjalo, de je že srebra zmanjkovalo.
J. 0. Lepstanski.
Hovíce.
vec
(Gosp. Matija Vertovc), slavni slovenski pisa
ej

ke mi j
se pri pra vij
nektere
svojih slovenskih prid i g na svitlo dati: ;,Kér sim od več straní zvédel, de je moje pisanje Slovencam všeč — so undan vredništvu pisali —
bodem, če mi dobrotljivi B
rr »
življenje zdaljsa in zdravje poterdi, nektei ogovore ali pridige , ki
kovne
sim jih pri mnogih priložnostih
V
Je
?
de
izustil, za natis spilil in na svitlo dal; mogo bo tudi to delo Slovencam všeč." —
(SI avniga gosp. Petra Preradoviča), pesnika lani na svitlo danih in tudi v naših Novicah priporoče-nih „Pervencov" so naš milostljivi Cesar Ferdinand
zaló z zlató svetinjo za učenosti inumetnosti (pro literis et artibus") počastili.
18. dan tega mesca prinesel cei šopiček lepih rudečih jagod , je v Ljubljano popotovaje poieg ceste na klancu proti
de v Šmartnu
(Gosp. Leopold Kančnik) nam je
ki jih
Trebeljevim utergal; povedal je nam tudi
i
pri Litíi na Lončarjevim vertu ravno zdej jabelčno dre vó lepo cvetč.
„devetogobniea") se je pred 14. dni naDolenskim pod Novim mestam prikazala.
(Goveja kuga
(Judje) se bojo smeli, po dovoljenji našiga mi lostljiviga Cesarja od 24. dneva pretečeniga mesca. pri
hodnjic tudi v Istrii naselovati
zemlj
?
pa le take
ki nimajo nobene gosposkine pravice, v last kupovati.
(Vodstvo Leopoldinske družbe), ki nabira
pomocke
katoljške misijonarj
v
Am
k

je dalo v poslednjim oznanilu na znanje, de je iz
mnogih dezela nasiga cesarstva lani nabralo 45707
spodnjiga Estrajha 8910 gold, in 38 krajc; iz zgornjiga pa 7990 gold.
■Mi VIM
gold
in 27 krajc. in sicer iz
v
krajc. ; iz
Štajarsk
6350 gold, in 41 krajc
9
iz Ceskig
3374 gold
in 3S krajc.; iz Marsk
3945 gold. 13 kraj<
skiga, Koroškig
?
Sležkiga 410 gold T e r ž a s k i
?
Kraj

skupej 3776
gold
50 krajc. (in sicer po Kraj nski m škofijstvu 1326 gold
43 krajc.; poLavanškimll60
o*
old
po Celov8kim
835
gold
7 krajc.; po Teržašk
340
gold. ;
po
Kar s kim (Veglia) 115 g
old.)
?
iz Tiroljsk
6220
to
old.; iz Poljskiga 98 gold. 51 krajc.; iz Hrovašk
Ogersk
»
in Erdeljskiga 3216
gold
10 krajc
iz Laškig
632 gold. 49 krajc.; iz Dalmacij
P
a
781 gold. 31 krajc. Od predlanjsk
leta je pa še
ostalo 43306 gold, in 46 krajc. ; tedej je celi znesik dohodkov lanjskiga leta bil 89014 gold, in 13 krajc.-Stroški za misijonarje in mnoge naprave so pa znesli
in 25 krajc. ; tedej je ostalo za
Med stroški
gold
skupej 46059
létašnje leto 42954 gold, in 48 kraj za popotnino misijonarjev najdemo tudi Kraj
gospe
T
B
»
300
gold, podarjenih
¥ slovenskih recéli.
(Prošnja do vrednikov nemških časopisoví. Dunajské novice „Gegenwart" imenovane, ki so prijazno že marsiktero reč
od slovanskiga slovstva
po
vedale, pišejo v 209. listu tudi tole : „Slovanski jezik
dobiva vsak dan veći zanimivost. Gosp. Choczevar iz-deljuje z mnogimi učenimi vred slovensko-nemški slovár; gosp. Kaseskisa je Silerjevo „Devico or-leansko" poslovenil, in Anastazi Griin prestavljuje
slovenske narodne pesmi v nemški jezik. — — Kdo bo
iz takó popačenih imén izvedel, de Choczevar je naš pridni gosp. dolita r Koče var, ali de Kaseskisa je
naš slavni pesnik Koseski?! De bi bili vredniki vsiga vedrii, tega nihče
terjati ne more ; to pa vunder
prosimo, de naj saj svojim pisateljam dobro naročé, de bojo
saj takó imenovane lastne iména prav pisali, sicer jih nihče ne razume.
I®risIovice M a jar s kl li Sloveneov
Kakor je přišel, takó bo odšel.
Eden šiva, drugi
para
Kakoršna je preja, tako bo platno.
Današnjimu listu je perdjan 18. dokladni list,
Kitni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani! V Krajnju
23. Kozoper- ] 18. Kozoper-
ska.
ska.
gold.
kr
»old.
kr.
1 mernik Pšenice domaće •
>	> banaske
>	Tursice.........
>	Soršice.........
>	Reži...........
>	Jećmena........
>	Prosa ..........
>	Ajde...........
» Ov?a.......... •
1 1 1 1 1 1 1
1
J	j	*	-	-	—	^^	r	i	1 ■-	»	■ ■ Jj- \r *—	/ j.......-	,,	i	p I	—	.4
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.