•ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
NOVEMBER
, Do . jubilejnega.X. kongresa slo--vamko mladine iras Ijo&c-šecgkrog leto. dni, z intenzivnimi pripravami pa .bomo: morali čimprejzače-ifct. Zata poglejmo^ kakšno je star nje v temeljnih sredinah mladih, kakšne so težave imš-ibke točke delovanja, fei jih too'treba odstraniti.
Najpomembnejše področje vsekakor predstavlja delegatski sistem, v katerem je stališča, inter rese in t potrebe mladih iz temelj,-nih ' sredi ir v- občine le težko zaznati. 'Zato bo do kongresa'treba urediti evidenco delegatov;-uvesti redne oblike spremljanja izpopolnjevanja delegatskih dolžnosti in stalno izpolnjevati vse druge naloge, ki jih prevzemajo osnovne organizacije loot temeljne* delegat* ska' sredine. Mednje sodi zlasti redno sestajanje organov v osnovnih organizacijah; kar -bo omogočalo pravočasno Izoblikovanje stališč mladih ter s tem dalo. delegatom možnost za tvorno sodelovanje v. procesu odločanja ter družbenega . dogovarjanja In 1 samouprav n ega 'sporazumevanj a.
Obenem-.pa bo rednejše sestajanj e ■ predsedstev v osnovnih.’organizacijah, ki dosedaj pri večini ni bilo .uveljavljeno, omogočalo preverjanje’ aktivnostidelegatov. Redno delo bo odkrivalo tudi razne pomanjkljivosti |n slabosti, ki se bodo pojavile v vključevanju mladih*v, delegatski sistem. Ena pd bistvenih’ halog,, opredeljenih v predkongresnih materialih, je tudi skrb za stalno .izobraževanje mladih -. delegatov-. Splošna ugotovitev bi bila.da - mladi- delegati in člani. ZSMS nasploh, nimajo ustreznega predznanja- o delegatskem sistemu in drugih prvinah našega političnega sistema, kar seveda povzroča.'odklanjanje delegatskih zadolžitev pri mladih. Človeka pač ni moč .pripraviti na to, da bo delal nekaj,, česar sploh.ne pozna. Jn ta delegatski sistem je za ve., čino mladih še vedno neznanka, kajti dosedanje oblike, družbenega izobraževanja. v občini predvsem mlade v temeljnih sredinah slabo dosegajo. Zato bo potrebno rped predkongresnimi . nalogami opredeliti tudi dosledno izpolnjevan jié. družbenega' dogovora o družbenem. izobraževanju.
¡ Poleg i nalog . v g delegatskem sistemu pa čaka še veliko dela. osnovne organizacije na’ področju organiziranosti. Lahko ugotovimo, da precej predsedstev nima opredeljenih nosilcev za posamezna področja, medtem ko so komisi jeza posamezna področja prava redkost. Ena od nalog bo tudi preseganje stanja na področju interesnih dejavnosti. Mladi opredeljuje-
¿0 kot glavno interesno-dejavnost ■la,.. vedrip,. šport -in. kulturo. JVled. mladimi bo potrebno .uveljaviti tudi «druge. interesne dejavnosti, šport pa dvigniti, z. ravni različnih 'tekmovanj tudi ha nivo aktivne in stalno športno-rekreati vne vzgoje, mladih: ljudi.
. ■; Ugotavlj amo,| da mladi. komunisti v .osnovnih . organizacijah ZSMS-.občine -skoraj ..ni: čutiti. To dejstvo, jo.tudi opravičilo za.zelo slabo.: idiejnoHpčliitičho delo osnovnih organizacij, saj-'hi '-nikjer izoblikovanih načel" d politični;, odgovornosti ter-s tem vsaj format-, nega zagotovila, da bodo različne akcije uspešno opravljene. Mlade komuniste je treba angažirati- za' delovanj e-v ZSMS ter s' tem. realizirati sklepe kongresov obeh družbenopolitičnih organizacij; Ki.mla-dim komunistom ’ nalagata dolžnost delovati kotčlkn ZSMSiuMed nalogami Ho X. .kongresa 'ZSMS je ¡i i tuefe. s-talpa predlaganje'-najboljših mladincev za - sprejem, v ZK, 'sajr.veme.ida gpKsprejajaanje vi ZR’ .precejkrah mimo' vednosti 001 ZSMS. ker-.le-te na' td.nalogo prepogostokrat;-pózabljaj o. k Predsedniki osnovnih organiza-eij' so v največ .primerih preobremenjeni in . to >je še eden izmed vzrokov: za slabo délo. Ob tem pa . so sekretarji osnovnih organizacij precejkrat’brez:- konkretnih žadol-' žitev, pa tudi nosilci za posamezna področja nimajo dovolj odgovornih nalog. Potrebno bo dosledno urediti evidenco članov- ZSMS teh jo tudi stalno dopolnjevati.
Eden izmed" glavnih problemov, ki zavirajo delo osnovnih organizacij, je tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Mladi Se bodo morali vključiti v iskanje virov financiranja, kot so to morale storiti
ostale .dEUžbenopohtične organiza-, -i, ji delokrog pristojnosti bo zagoto-cije-'c Enoten nastop .fn zahtevek ; vilo, da nadzorni odbori ne bodo bo ob tem tudi utrdilo sodelova- ostajali Je- »papirnati , organi«, njo.	1 o jToi jo nekaj konkretnih nalog v
.’Nadzorni bodbori Cv Q0. 2SSMS - - pripravah na 10. kongres ZSMS. morajo, .postatjbpigiihejši	haj bi do volilnih konfet
jem: • deKL HNjihovb nadzor ne bl«narene č®o osnovnih,:organizacijah več 1©. finančni,. pač -pai bodo-mo*4L~ ZSMS, ki - bodo v aprilu in maju rait stalno spregledovati ; tmMl reali-	posvetili, največ, pozornosti,
zj-ranje akcijskih progcambvl-Več-	-- —m—.
00632001
. V’vseh krajih® ašerdomovin e so. * 'hembra- i 19,4.8 .-ge SKOJ. hiladi .z 1 različnimi .manifestacija? v-, ime;' kerbje bila, mi-, obeležili rDásLCSKQJ. Naj ser.- â
Spomnimo — 10. oktobra 1919 je bila na konferenci predstavnikov komunističnih mladinskih klubov ina«lokalnih rizdjnižsn j. v Zagrebu ustanovljena Zveza komunistične mladine Jugoslavije,
V dbdobj u med' obema vojnama Je’ ta revolucionarna organizacija kreirala ri-n’ vodila’ mnogo 1 akcije, Z' začetkom vojne 'je' bila pred SKOJ * postavljena- naloga;' da ustanovi enotno mladinsko * fronto, povezano ¿'delavskim razre-doiri-in KPJ s širokim'programom borbe proti fašizmu'in vojni za
Ivo Lola. RibaT,; ponos; mladih : generacij
demokratizacijo in obrambo neodvisnosti dežele. Pred začetkom druge svetovne vojne jie imel SKOJ preko' 30.000 članov. V Bi-haču je bil decembra 1942 konstituiran USAOJ (Združena zveza antifašistične mladine Jugoslavije), na njegovem čelu pa je bil Ivo Lola Ribkr. Po vpjni, 15. de-’
spremenil formirana narodna mladina Jugoslavije.
In kdo je bil Ivo Lola Ribarita neutrudni mladenič, ki je postal vzor mladih generacij?
. Literat, pesnik, vodja v študentskem gibanju ter na mednarodnih srečanjih napredne . mladine, zapornik iz Bileče, sodeloval je v NOB* bil ilegalec tir okupiranem ■Zagrebu,- eden od ustanoviteljev E3AOJ. -
-Vse tp je bil Ivo Lola-Ribar vse do: tragičnega 27: novembra 1943, ko je izgubil življenje na Glamoč-kem polju; k j er se s je pripravi j al za palet v Kairo kot prvi izredni in palnomočni delegat Vrhovnega štabni iin-tovariša Tita,. oziroma Nove Jugoslavije. To se je zgodilo dva dni pred zgodovinskim trenutkom 2. zasedanja AVNOJ v Jajcu, -na katerem so; bili postav-ljeni' temelji.-maše-, nove države, kjer no ,:se združili vsintisti momenti;: značilni zamaže narode in narodnosti, za--.katere se 40"T<ola boril,
Življenjska im revolucionarna pot narodnega heroja, sekretarja SKOJ, člana Politbiroja CK KPJ in Vrhovnega štaba NOV in POJ — Ive-Lole Ribarja je bila in bo f ostala vzor in ponos mladih generacij.	- Tone Biszgovšek
i :^genj
Zgodilo še je poleti.. Bil . sem sam doma. Mama mi je naročila, naj- izakurim v štedilniku. A vse zaman. Ni hotelo goreti. V klet sem šel po bencin, iga vlil v štedilnik. in-.nekoliko po njem. Kuhinja je bila naenkrat v. ognju, jaz pa v jok.
Mama je prišla in me vprašala: »Kaj si1 delal?« »Zakuril sem,« sem ji odgovoril.
Podučila me je in rekla, da to ne smem več storiti. Od takrat se nisem več igral z Oignjem.
Franci Ramovš, 6. b Dol pri Hrastniku
Industrija stekla Pančevo
Industrija stekla, v Pančevu, ki je bila osnovana 1930. leta, velja s svojimi 2.600 delavci za največji kolektiv proizvajalca ravnega stekla v. Jugoslaviji. Poleg mnogih priznanj za proizvodnjo je pančevska steklarna nedavno dobila mednarodno nagrado »Zlati Merkur«, ki se podeljuje za posebne napore in rezultate na področju evropskega in svetovnega gospodarstva.
S stalnim razširjanjem proizvodnega asortimana je industrija stekla pred dvema letoma zgradila moderno, četrto po vrsti, peč vlečenega stekla, s katero so podvojene količine gradbinskega stekla. Posebno značajno je, da je ta največja investicija v zgodovini tovarne privedla k kvalitetni proizvodnji stekla za predelavo, ki se je prej uvažalo, s čimer se je pančevska industrija stekla u-
Novi pogon pančevske steklarne
S proizvodnjo več kot 20 milijonov kvadratnih metrov okenskega stekla in več kot milijon metrov vlitega, ravno tako kaljenega in večplastnega stekla za avtomobilsko industrijo. zatem stotisoč metrov termoizolacijskega in ostalega gradbinskega stekla, bodo pančevski proizvajalci V letošnjem letu ustvarili več kot 700 milijonov dinarjev skupnega, dohodka, od tega skoraj petino od prodaje na inozemskem tržišču.
Širokemu asortimanu ravnega stekla se pridružujejo proizvodi medicinske embalaže za farmacevtsko industrijo — ampule, stekleničke in fiole z več kot 100 milijonov kosov letno. Povprečna rast proizvodnje v-primerjavi Z istim- obdobjem lani je večja za 17 odstotkov, za ravno toliko pa je povečana tudi produktivnost v primerjavi z lanskoletno.
vrstila v vrsto1 značajnih evropskih proizvajalcev.
Nadaljnji korak v razvoju bo uporaba najmodernejše tehnologije v proizvodnji večjih količin najkvalitetnejšega ravnega stekla, ki ga zahteva modema arhitektura in vse strožji standardi avtomobilske industrije. Računa se, da bo do konca' tega srednjeročnega načrta končan projekt novih investicij.
Kolektiv steklarjev je ponosen na svojo samoupravno tradicijo, začeto nekaj mesecev pred uvajanjem Zakona o upravljanju s podjetji s strani delavcev. Razvijajoč samoupravne socialistične odnose v procesu uvajanja Zakona o združenem delu je v-.tovarni osnovanih 11 temeljnih organizacij združenega dela z eno skupnostjo skupnih služlb.
AB
Slovesno proslavili dan pionirjev
Dne 29:. septembra imamo pionirji' praznik. Ko;t na vsaki šoli smo tudi na naši šoli priredili kulturno bogat program im pregledali delo v prejšnjem in letošnjem letu.
Najprej smo se zbrali v razredih, kjer smo imeli V prvem delu ure kulturni program, v drugem delu pa smo predelovali statut šolske in razredne skupnosti,
Delegati razrednih skupnosti smo prisostvovali na konferenci pionirske organizacije in sestanku šolske skupnosti, učenci osmih razredov pa so imeli mladinsko konferenco. Drugi učenci so se odpravili na stadion, kjer so imeli tekmovanje v različnih športnih panogah.
Jaz sem odšla na sestanek šolske skupnosti, katere mentor je tov. Heric, ki nas je.tudi pozdra-
vil. Š. S. smo imeli prvič, zato smo morali najprej izvoliti delovno predsedstvo. Predsednik šolske skupnosti je Barbara Vrtačnik. Izvolili smo tudi dva zapisnikarja, overovatelja zapisnika, verifikacijsko- komisijo, da ugotovi prisotnost delegatov. Obravnavali smo kandidatne liste, liste sveta šolske skupnosti in izvolitev ter potrditev. Dajali smo predloge za .člane raznih komisij. Tretja točka je bila obravnava statuta šolske skupnosti ter,pravil razrednih skupnosti. Pregledovali smo tudi delovni program šolske skupnosti, ki ga sestavlja program razrednih skupnosti, na koncu pa smo se pogovarjali o raznih problemih, ki nas težijo.
Bo jankst Vidmar, 7. a literarno-novinarski krožek OŠNH Rajka, Hrastnik
Še leto dni
do mladinskega kongresa
S sejo odbora za pripravo X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, ki še je v začetku oktobra sestal na svoji prvi seji, so se tudi uradno začele priprave na kongres slovenske mladine, ki bo najverjetneje V novembru naslednjega ¡leta. Odbor vodi predsednik ZSMS Ljubo Jasnič, izbranih pa je tudi pet komisij, ki bodo delale na statutu, poročilu, resoluciji, pritožbah in informiranju. Ljubp Jasnič je 'v svojem referatu posebej poudaril, da je ob pričetku priprav na X. kongres republiška konferenca že ocenila prvo programsko obdobje od devetega kongresa na svoji 6. seji novembra lansko leto. Kritičnj odnos do realizacije kongresne ■resolucije in akcijskega programa mora pomeniti instrument, ki bo omogočil bistveno idejno in organizacijsko rast Zveze- Socialistične mladine Slovenije.
Ljubo Jasnič tje pozitivno nee-nil dosedanje delo mladinske organizacije v Sloveniji, čeprav mnogi ¡problemi še niso rešeni. Poudaril je, da se je osnova enotnega družbenopolitičnega organiziranja mladine, ki jo je postavila 3. konferenca ZKJ, zatem pa kongresi ZKM, izkazala kot pra-
vllnaiijjkaj danes ¡potrjuje konkretna praksa.
Delegati iz vseh občinski konferenc ZSMS in drugi člani odbo-
Ljubo Jasnič, predsednik slovenske mladine
ra so uskladili tudi termine, tako da bodo priprave na X- kom
greš opravljene pravočasno. Vo-. lilne in programske konference ■bodo v osnovnih organizacijah v aprilu in maju, v občinskih konferencah pa v juniju in juliju naslednjega leta.
-mladost-
Proslavili smo dan SKOJ
V prvi polovici oktobra se je v naši enoti razvrstilo več prireditev in manifestacij, s katerimi smo se vključili v proslavljanje 10. oktobra — Dneva SKOJ.
Na zaključni prireditvi so bila vojakom in mornarjem, ki so se izkazali v delu osnovnih organizacij ZSMJ, podeljena priznanja, hkrati pa je bilo v članstvo ZKJ sprejetih več vzornih vojakov in mornarjev. Ob bogatem kultur-no-umetniškem programu in obujanju spominov na prehojeno pot mladinske organizacije, ki je pod vodstvom tovariša Tita in naše Partije postala revolucionarno jedro napredne mladine, smo se dobro razpoloženi zadržali v pro-
Čestitka novosprejetim članom ZK
štorih Mornarskega kluba do poznih popoldanskih ur.
V okviru proslavljanja Dneva SKOJ smo se v oktobru udeležili tudi večjega števila športnih srečanj in kulturnih manifestacij v Rovinju, kar je še bolj poglobilo prijateljske vezi med mornarji in mladimi' iz tega lepega istrskega mesta.
mornar Tone Bezgovšek
Požar
Skoraj vsak dan beremo v časopisih o požarih. Večinoma pride do njih zaradi nepazljivosti. Opisala bom dogodek, katerega; šem videla tudi jaz.
Bila sem na počitnicah s ¡svoju mi starši na morju. Stanovali smo pri prijateljih, katere je moj oče že dolgo poznal. Nekega dne popoldne je začela tuliti ¡sirena. Toda, ko se,je naš prijatelj,jpri katerem smo stanovali, oblekel v gasilca', sem ‘takoj, razumela, da gre ža požar. Gorel je sosednji otok. Videl ise je samo gost dim. Razen gasilcev So se s čolnom odpeljali še drugi vaščani, da bi pomagali gasiti ogenj. Gasili so do pozne noči. Ko se je naš prijatelj vrnil utrujen domov, smo ga vsi spraševali, kako je prišlo do požara. Odgovoril nam je: zelo na kratko:-»Do tega je prišlo zaradi čevapčičev in ražnjičev.«
Nikoli ne bom pozabila te. besede, zato bom zmeraj opozarjala svoje in druge, da prej ¡poskrbijo za varnost; preden zakurijo ogenj in ¡spečejo meso na žaril.
Natalija Preskar, 6. a lit.-mov. krožek Dol pri Hrastniku
10. oktober - dan kovinarskih delavcev
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE nam je poslal vsebino dogovora
0	proglasitvi 10. oktobra — dneva kovinarskih delavcev Jugoslavije.
V Zagrebu je bila na ta dan svečana konferenca sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Na tem zboru je .bil ustanovljen dan kovinarjev Jugoslavije, ki se bo v bodoče proslavljal vsako leto kot najširši pregled skupnega dela in ustvarjalnosti kovinarskih delavcev Jugoslavije, doseženih v preteklem letu.
Članom kolektiva posredujemo listino v izvirniku oziroma tako kot nam je dostavljena.
Prihvatajuči jednodušno izražen zahtev metalaca Jugoslavije da ustanove svoj dan kao smotru sveukupnog rada i stvaralaštva i da ga trajno povežu za revolucionarno prošlost, život i delo Josipa Broza-Tita, Svečana konferenci-ja Sindikata radnika industrije i rudarstva. Jugoslavije proglašava
DESETI OKTOBAR DANOM METALACA JUGOSLAVIJE.
Desetog oktobra 1910. godine mladi metalski radnik Josip Broz učlanio se u Savez kovinarskih radnika Hrvatske i Slavonije. Metalci Jugoslavije s radošču i ponosom izrazili su želju da ta j dan uzmu za svoj praznik i time iska-žu duboko poštovanje prema ličnosti, životu i delu druga Tita ko-je je utkao u istorijske pobede radničke klase i samoupravne ne-svrstane socijalističke Jugoslavije.
Povod i razlog da se u godini velikih jubileja — proslave 40-godišnjice dolaska druga Tita na čelo Komunističke partije Jugoslavije i 85-godišnjice njegova života, proglasi
DAN
METALACA JUGOSLAVIJE
sadržan je u revolucionarnim klasnim težnjama ko j e su metalci, kao nerazdvo j ni deo radničke klase naše zemlje snažno izrazili
1	potvrdili:
u prvomajskim demonstracijama, štrajkovima i odktčnoj borbi protiv kapitalizma, eksploatacije, ponižavánja i otudenja, a za dostojanstvo čoveka i njegova rada;
u narodnooslobodilačkoj borbi i revoluciji, kada je pod rukovod-stvom Komunističke partije i druga Tita —■ metalca, revolucionara, legendarnog komandanta i heroja, nepovratno zatiruči šilu i vlast nepirijatelja, radnička klasa postala svoja na svome;
u godinama udarničkog prega-laštva kada se uz samoodricanja izgradivala Čo večni j a i bogatija siitrašnjica;
u punom iskušenja, ali pošte-nom i svemu svetu za primer, su-prostavljanju, pa potom pobedi nad pritiscima, dogmatizmom i nasrtajima na jednu autentičnu i svétlu revolucij u, kojoj su prva zamisao i konačan cilj bili ošlo-bodenje rada i ukidanje svakbg oblika najamnih odnosa;
u ostvarivanju vodeče uloge radničke klase i očuvanju najdra-gocenije tekovine revolucije ju-
goslovenskih naroda i narodnosti — bratstva i jedinstva;
u borbi za ravnopfavnoSt svih naroda, mir i nesvrstanošt;
i u spremnosti da se ostvare i probude programski zadaci Save-za komunista, Sindikata, Ustav i Zakon o udruženom radu i izgra-duje socijalističko samoupravno društvo kao zajednica slobodnih proizvodača.
DAN
METALACA JUGOSLAVIJE
proslavljače se 10. oktobra svake godine i izražavače stvaralački kontinuitet rezultata u izgradnji samoupravnog socijalističkog društva sa istorijskim, borbenim tradicijama metalških radnika, radničke klase, ravnopravnih na-
ALERGIJA
Nenehen razvoj industrije, prometa, uporaba kemičnih sredstev v gospodarstvu, umetnih gnojil v kmetijstvu, proizvodnja prehrambenih artiklov in njih konzerviranje, preseljevanje ljudi, vse to pogojuje, da pride človek vsak trenutek svojega udejstvovanja kjerkoli v stik s snovmi, ki v tej in oni obliki povzročajo, aii bolje rečeno, sprožijo odziv na telesu škodljive vplive. Tako odzivanje človeškega telesa kot celote ali pa njegovih posameznih organov in sistemov, ki nastane v borbi med tujimi vplivi in snovmi ter človeku lastnih protiteles, imenujemo alergična reakcija. Pri tej se sproščajo v telesu ali na posameznih organih snovi ali bolje rečeno strupi, ki nastajajo na mestu borbe. Ponavadi nastane reakcija pri ponovnem vnašanju ali pa kontaktu in le redko pri prvem. Značilno je tudi, da so opisane spremembe že pri ponovnih minimalnih dozah in reakcija ni odvisna od množine, npr. ponovno jemanje zdravil, hrane, kontakti s prahom, živalskimi dlakami itd.).
Alergično obolenje je torej posledica senzibilizacije organizma v teku življenja, ki pri ponovnem kontaktu preide v burno dogajanje, medtem ko ponavadi pri prvem ni reakcije.
Znaki preobčutljivosti na tujo snov — alergen so različni in v veliki meri odvisni od vhodnih vrat v organizem (dihala, prebavila, koža itd,); Tako se spekter sprememb giblje od izpuščajev po koži, kihanja, srbenja po koži in očeh, kašljanja, oteklin .kože in sluznic' do ptežkočenega dihanj a, lomljenja "zraka ali čelo dušenja. Omenjene simptome lahko povzročijo onesnaženo ozračje, milo, pralni praški;/ cestni in zemeljski prah,: seno, rože pa tudi kakšna hraha. V zadnjem slučaju so driske in bruhanje znak preobčutljivosti. -
Če vzamemo v obzir- trditve nekaterih avtorjev, ima približno 10 odstotkov evropskega prebivalstva eno ali več alergij. Da pa se z modernizacijo življenja stanje še slabša, vidimo iz tega, da večji medicinski centri doma in po svetu ustanavljajo posebne bolnice in oddelke za alergične bolnike iz posameznih vej medicine.
roda i narodnosti i revolucionarnim delom druga Tita.
DAN
METALACA JUGOSLAVIJE
svečano če se obeležavati u svim radnim kolektivima metalaca. Tog dana če se sumirati ostvareni rezultati i utvrdivati naredni zadaci, a prethodiče mu proizvodno-radna takmičenja, smotre rada i stvaralaštva, kulturne, sportske i ostale aktivnosti koje če se orga-nizovati tokom godine kao naj širi pokret svih metalških radnika za pstvarivanje bržeg razvoja samoupravljanja, jačanje proizvodnih snaga i materij alne osnove udru-ženog rada, unapredenje radnih, životnih uslova i humanizaci j u rada, obrazovanje, podsticanje i
razvijanje stvaralačkih sposobnosti radnika i za svestraniji i sa-držajriiji život radnika.
NA DAN
METALACA JUGOSLAVIJE
održavače se svake godine proslava na kojoj če se, kr oz susrete metalaca iz svih republika i pokrajina — proizvodno-radno tak-mičenje, izložbe i'druge manifestacije ukupnog stvaralaštva me-talskih radnika afirmisati najbolji godišnji rezultati, razmenjivati iskustva iz života i rada i širiti i učvrščivati bratstvo i jedinstvo.
SVEČANA KONFERENCI JA SINDIKATA RADNIKA INDUSTRIJE I RUDARSTVA JUGOSLAVIJE
BOLEZEN SODOBNOSTI
Težave pa niso samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih, včasih celo v najbolj zgodnji dobi življenja. Kolikokrat obupane mamice prineso svojega malčka v ambulanto ali pa dispanzer in povedo, da ima njihov mali izpuščaje po telesu, včasih temperaturo, da ima drisko, bruha, siten je in cmerav, praska se itd. Drugič spet tožijo, da ima kar naprej nahod, da kiha, ima zamašen nos takoj, ko stopi bos na mrzla tla ali pa se umije Z mrzlo vodo. Tretji ima enake težave na prepihu, v megli, četrti se toži na stalno ponavljajoče glavobole* ki jih tudi praški in tablete ne umirijo. Tudi težki astmatični napadi se lahko pojavijo v vsaki starosti, v megli, prahu, dražečih plinih, ki So posebno na našem območju cesti. Jesensko'vreme in zima ter megla stanje še slabšajo. .Tudi razni ek-cemi posebno na rokah, spadajo v alergična obolenja.
Z' ozirom, da je pred nami jesen in zima, bodo gotovo najbolj razširjena obolenja dihal tj. od nosu prek žrela, sapnika in bronhijev. Večina le-teh je gotovo prehladov in to cesto s komplikacijami, vendar ne smemo pozabiti na možnost, da so težave v začetku preobčutljivostnega značaja na meglo, hladen zrak, prah,
pline in naših hitrih prehodov iz toplih, cesto s suhim zrakom (centralne kurjave) polnih prostorov ven na mraz. Vse to pogojuje tu-di okužbo, ker manjša odpornost sluznice, jo. suši, tanjša, zmanjšuje odpornost nasploh.
Le sklepamo lahko, kako velike so denarne vsote, ki so porabljene, za zdravljenje alergikov, kolike so izgube pri produkciji, osebnih dohodkih, koliko je nezadovoljstvo s strani bolnika, ki ima stalne ponavljajoče se težave, tava od zdravhika do zdravnika, poje kilograme zdravil, stanje pa se mu noče in noče popraviti, ali pa se pri nekem osebnem higiensko-dietnem prekršku stanje zopet pokvari.
Ker imajo z alergijo opravka več ali manj vse veje medicine, je v novejšem času napisano veliko knjig in člankov, ki opisujejo nastanek, razvoj in potek prej omenjenih pa tudi drugih a-lergičnih obolenj. Sodobne raziskave so vsekakor povezane Z večjim uspehom, vendar še zmeraj obstaja zahteva, da se zdravniki različnih dejavnosti še posebej bavimo s problematiko preprečevanja ter zdravljenja alergije in njenih posledic. S
Dr. sc. mgr. dr. Janez Kraševec
SREČEN OTROK V ZDRAVEM OKOLJU
MOJE IGRE
Ta teden je posvečen vsem o-trokom sveta. Veliko jih je, ki živijo v izobilju, veliko pa tudi takih, katerim nišo, dani niti najosnovnejši pogoji za zdravo življenje in razvoj. Tean so še posebno ob tednu otroka posvečene naše želje in misli.
Ko ,sem bil še majhen, sem si močno želel imeti električni vlak. Oče: mi je željo uresničil. To je postala zame najljubša igrača, s katero sem odkrival vedno nove igre. Ure in ure sem se sklanjal in sestavljal tračnice, na katere sem potem pazljivo ¡postavil lokomotivo z vagončki. Le tnalo sem
pritisnil na gumb in vlak je na moje veliko veselje drvel po tračnicah skbzi predore, ki sem jih sam naredil.
Tako sem igral poklic strojevodje in izdelo se mi' je čudovito. Z leti sem odraščal in poleg šolskih in drugih obveznosti mi je vedno primanjkovalo časa za igro. Sedaj imam to igračo mojega o-trolštva na polici, kjer jo čuvam in še vedno me spominja na brezskrbno otroštvo.
! Enako brezskrbno in srečno o-troštvo želim vsem otrokom sveta. -
Hole Samo, 7. c%*
OŠNHR, Hrastnik
• Spoštovani urednik!
' Javljam sevanriz Skopja, kjer ’sem na služenju vojapkergä; roka. Tuvsem že štiri mesece in sčrzelo debro počutim, -V/brigadi skupaj sr mano sta tirdi Kačič Drago In "Šergan1 Ivan.
Ob ,te j priložnosti pošiljam lepe pozdrave1 tudi mo j-imsodelav-•icem' iz- TOZD N' iti? TOZD IV. Vo-Kjkški rok bom odslužil kar v tej ■ kr.sami. Prosim vas, da mi pošiljate Steklarja, ker želim biti seznanjen z; d-Ogodki v podjetju.
Že v naprej se vami zalrualju-i? jem in vas lepo ¡pozdravljam.
Felicijan Friderik ’ V. P..4466/11 .
»( 19002 Skopje
Zc ravo Friderik!
’ Tvojega, pisma sem bil zelo ve-. ’sni, prat tako pa tildi novice, da se v Skopju' dobro počutiš. Steklar ja’ ti bom .seveda pošiljali- in ’uram, da- boš-inaiselv njem marsikaj- zammive.ga. Pomijam t-i lep -pcidrav,-' »prav tako pa; tildi tvo--jira tovarišem v brigadi;
Tovariš urednik, zdravo!(g
n Naj. vas na' začetku prav''lepo pt: dravinu prav. tako tudi celoten •ko! ek ti v /Steklarne Hrastnik in -.prijatelje.
Tirdj jaz sem oblekel vojaško suknjo-in zdaj'/sem■ v; Nišu/ 'kjer »sem srečal tudi: nekaj šmojih p ri--jaeeljev iz: Hrastnika/ naše- vese-Ije :o-b nenadnem-srečariju je bilo veliko. Sicer pa je tn marsikaj za nimivegm Prav gotovo pa (se doga ja dostir novega; tudi v/steklar-mi,t zato vas prosim, da (bi mi pojdi jali Steklarja, ker me zanima
^***-)e**)e*********)M-***.*-Jl
S REČEM* MTROK V ZDRAVEM OKOLJU
/Sedim za mizo, pišem, premišljujem. Ugotovim, da. mi .nič ne manjka. Sem; srečna, vesela, vse kr r si poželim tudi dobim.
... A po; svetu ni;-tako.; Otroci v Egiptu«. Turčiji, Cipru,! IndLji..,/ n; iirajo od lakote.-in že-je., Šele v zadnjih letih so tamkajšnji prebivalci spoznali, da je v civiliza-ci i; njihova- prihodnost in ¡obstoj. Zato so i začeli- graditi ¿ustanove, m lovodo, šole, uradu tovarne ...
■ 'Tudi pri nas' v Hrastniku ni vse v najlepšem redu. Čeprav imamo Urejene vrtce ib šole, nimamo nobenih otroških .igrišč.
Starejši naj dogradijo več vrtcev, šol in igrišč« Tudi mi/bomo pc magali. To je želja vseli otrok sv eta.
.Katarina Kavšek, 5. c . - OSNHR, Hrastnik
' živi jen je - in - delo > -v našem ko lek-- t-ivur-Ze»vnaprej sevam zahvalju-«jem.
( P rab » Jože V (V. P. 71T9Í2 VE 9 - " 48002 N iš
.Jože,-zdravo!
-• /Tudi’tvoje kartice/s; panoramo .Niša« sem -se-¿razveselil.' Tvoj na-vslevmsnio že uvrstiti med - naše -»JLA^navččnikB.«:? Prav~getovo Jé moralo biti res veliko preseno-- č.enje, snečgii prijatelje sredi Niša*; Kot bi še-dogovorili,.; kajne? k Upam, -da se (dostikrat vidite,¡Lep* ' pozdrav' tébi Td- čhtaRm Hrastničanom v Nišu!
Spošinvairi urednik! ,
. j.uTudi jaz.sef.varo, kot vsi,-ostali .maji ;<Hwariši.. jav.ljam • izs.odslu-.ženja ¡vojaškega- rokm- »Nahajam sé® «Slavonski-.Rožesgi;-»kjer« sem inštnikto-r.za,-težke kamione, Tu sem.že.oziroma šelei5~nteseeev.
; Prosim vas, če bi tul- pošiljali Steklarja, ker dudl-mene zanima,/ kaj,.je. ¡novega. «v: naši ..tovarni in' .nasploh v., eelit občini.; Zaenkrat lep pozdrav vsem članom kolek--tiva -Steklarne Hrastnik, še: posebno ,pa-sodelavcem v TOZD IV tih mladinski organizaciji,
í vojak Klemen Samo { 'V.'P.-h2.fV4E I 55300-Slavonska ?;
|p • Požega
,-Zdravo Samo!
' Hvala- za tvoje, pismo Upam, da hi dnevi- hitra minevajo, kat inštruktorju.. Vstekakor je’ delo naporno" in dogovorno, se prav gotovo- zgodi Tudi mar sik a j/,zah im i-jvega. Tvoji/ želji borno z/f feseljem isgbdili,- Steklarja' boš, redno dobival. Uep fio>;drav! H (~
Dragi Urednik!
r Najp rej/ «pozd r ay 1 j a m vse;; v u-rednistvu.. Pozdrave pošiljam tudi delavnici Ignaca - Jerana -in .seveda tudi celi A banji, Vojaški . rok/služim 'v 'Pivki. Želel bi; da bi mi-,pošiljali Steklarja, ki »Sem ga že doma r I prebirgl -.Lep pozdrav od vojaka!
- Simončič1- Niko V. P, 9286/3.	;./-,.
66257 Pivka
Zdravo Niko! :
Prej.el. siem, t veje.pozdrave. Tudi ti boš. Steklarja .redno, .dobival. Želim, da ti dnevi čim hitreje poj ■ tekajo in tfii prav lepo pozdravljam.
Urednik
tuiiuuuiiiiiiuuuiiuuiiHuminiiiiiiuiiuuiiiiaiiui
• Za pravilne odgovore prejmejo nagrade naslednji izžrebanci:
1. nagrada 30 din: Crnkovič Milan, upokojenec,
.. 2. nagrada 20 din: Gerhard Mihael,
3. nagrda 10 din: Dremel Karli.
UFO vas informira o...
HRASTNIKU Z NEPOZNANEGA VIDIKA
’ Mesto Hrašt.nik j.e nastalo iz Starega Hrastnika na /nadmoTski višini .227,8452 m, 29. II. 1945, kaj-.ti takrat je propadla stara Jugoslavija. , (tako po ustavi Staji | Hrastnik, ni .mogel, več obstajati), ! Dolina je povezana z morjem, saj vsi čutimo ugoden mediteranski vpliv, .ki ga- vleče v zgornji del. Dno doline jé 457-krat daljše kot široko. To miso mačje solze. Največ ja znamenitost.je, »vsekakor, Rikeljnov .most. Stoji že od vsega začetka novega-, Hrastnika. Dolžina je » 62,5 normalnih korakov,¿širina ■ Je ,5 m« višine; si »par nisem upal izmeriti. ¡ Pod njim (lahko »pelje’tudi-do 40-•tonski tovoimjakrz dvema priko-lieama (¡če-;ai iprevisok).
Zdaj pa še nekaj astronomskih podatkov. Imamo najbližnjo svetlečo zvezdo- (jakost je 5 magnitude) stalnico., >Koukšuico«..(ugasne samoiiobi redukciji) j/Vidimo jó ob vsakem vremenu pod kotom 28° 40’ 12” (pogled prati Kovku). Ob enakonočju je: sottee. Isije v •dolino) >8 ur i-n dve minutii. Zapomnite .si lahko tudi, da: jc naj-»daljšm noč -med 22, in. 2-3"deeem--bro<iH,: -vsako leto. •< Takrat ,snneb izgine za obzorje .za 20 ur in 10 minut. Zanimiva je: tudi glavntt cesia,iki.»nas vež-e s »svetom. V njej »j.e zakopanih 4,132.216 'granitnih ¿oek (točnost podatka, zajamče-.nak Ne boste, verjeli, največ Hrastničanov ni; doma »v Hrast»-niku», pač pa -.v .inozemstvu (na Dolup« okrog- 80%>- vendar ta ,od-iSiotek še narašča.. Velika energt-
/ je se -skriva, v- Dolinškovem pla-. zn,. To/Je 346( milijard -kilovatnih tir. Mogoče, »bodo :-elektrarno na plaz kmalu montirali, Malo. še/na-gnja. p-reuds plaz—/turbina, ostalo pa ‘je že vse pogruntano. Razdelilna postaja pa tako že (še) sto-) ji, (dokler, je plaz .ne .zasuje),
/,(: Na.koncu naj,»omenim, da je (Hrastnik, zelo čist, saj; ga. neprestano čisti potok Boben. Na Tetp preteče .skozi dolino 25,1 milijard liiEov' vo’de, kj> neprestan-b,. odnaša nesnago,
To so bile (Irol)iie zanimivosti, ki jih najbrž dosedaj niste opazili.
P. 3.
Vsi navedeni/podatki in izračuni »so točni. Za rešničnost jamči
: ; UFO
n GLAS MLADIH
; ’ 1. Kako se, imenuj e , umetnost oblikovanj a prosioth, pri tem mislimo notranji arhitektonski prostor (stene, streha) — je prostor, ki, je omejen!, .
• 2. »Poznamb UU/vrsie/ štebro/V, Kateri steber je naj'bolj ^¿'mpli-ciran (načičkan) ? Glavic, je (čaša-. 'ste' obiike./.malo. potegnjieu in o-krašfen■ is. '»stiliziranim. listjem v. y.eč pasovih....
. 1) dorski • *2); jonski /
- s:»3).- (kariniski
' *3;- Znani.uii)ž,/ki: se- j4iio'dil bli-'zu Atfeji. Njegov oče,j.ebll kipar. Kot'	ča-
sa v vojski,;nato. -pa se. je; šolal pri'^sofistihg,V Atenah je,zbiral okrog- sebe učence, s katerimi se je -pogovarjal y sokratičnem dialogu. Platon .je, spadal med njegove najboljše učence. Obsodili sp »ga, da »zavaja mladino ib: ga obsodilima smrt. Predmet, njegovega» zanimanja "je bil ' človek. Kdo je bil/ta,mož?
. 1). Sokrat . j 2) Heraklit
; 3) Platon
/’■4. Največji, s*rb,sk-i; komeditigraf, rojen leta '1864, šolo je obiskoval v Beogradu, pravo študiral v
Gradcu. Zaradi protivladne pesmi »Dva.¿sjiižnja-.«», ;so- .ga- obsod-ili na dve leti zapora. Zaporno kazen je -preživel' v' Požarevcu in v zaporu-napisal komedijo »sProtekcija«.. •Umrl je ‘v Beogradu leta* 1938. Kdo'je bil ta komediograf?
1) Branislav Nušič -! 2) Franc KsavhOMeško ¡3) 'Jovan Jovanovič-Zmaj ,
‘ 5. Najpomenibnejši predstavnik hrvaške književnosti, rojjen leta 1938 y .Zagrebu. Bil je mnenja, da je književnost idealna za kulturni in narodni dvig. V ta. namen je »obravnaval v s.Voj.ih delih politične, sinilalne, kmetij.skg,., ekonomske (in druge p robleme. Nje/ gova dela: Seljačka. buna. Čuvaj. se senjske ruke. Prasjak Luka, Zlatarevo zlato/Kdo je bil ta nji-ževnik?’
11) Ivhn Mažurauič *
/T2)- Džura Jakšič
3)' Avgust Senoa
' Za nagradni kviz znanja iz prejšnje številke .¡-Steklarja« j smo prejeli 22 ‘rešitev. Pravilni odgovori glasijo:
1. a) 249.000 km2, /
. 2. a) oktobra 1920. leta ", 3/ a) cona. A
4.	llindenska.vstaja .
5.	a) V1 c 11 >1! Hugo ’