Im! bojem na Španskem: Naclonal istični vojaki in civilisti pred vkorakanjem t Casteldans » Kataloniji. Poštnina pfačana v gotovini Cena 2 din’’ DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana, 19. januarja 1939. štev. 3. Starega konja ne naučiš jahati. SLOVENSKI PREGOVOR »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo f n uprava v Ljubija n*. Gregorčičeva ulica Št. 27/111. Poštni predal št, 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih' dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA iU leta 20 din, tlt leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2?/« dolarja. — Naročnino je treba pla-. . čati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpona petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; .v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem- tisku cene po dogovoru. N o t ic e : besed«! .2 din. M ali ogla s i : beseda 1 din. Oglasni- davek povsod še posebej. Tri večkratnem naročilu popust. »Družinski tednik« Š V / • : : odšle/ ! na 12 straneh \ m “ s • s • Razgled po svetu Katalonija v škripcih.. •••kljub temu španske vojne še ne bo kmalu konec V Ljubljani, 13. januarja. •'Spet se končuje novo poglavje špan-5* državljanske vojne. Francova bo-Zlcna ofenziva je le rodila uspeh, sicer nekaj dni pozneje, kakor so neka-teri pričakovali, toda za tiste, ki jim |re to v račun, ni nikoli prepozno. ;7va republikanska obrambna črta v Kataloniji je zdrobljena in tudi druga J® že na več mestih predrta. Francove Qlvizija prodirajo proti katalonski prestolnici; Barceloni se obeta madridska usoda. Zmagoslavje v Francovem taboru je yeliko. Njegovo časopisje napoveduje ^ konec vojne; le še nekaj tednov, Pa. bo moral tudi Madrid odložiti Orožje. V nacionalističnih rokah sta že danes dve tretjini španskega ozemlja jn skoraj prav toliko prebivalstva. Kako naj se republikanski centrum še brani, ko bo pa po zavzetju Katalonije s treh strani obdan s sovražniki, njegova obal pa blokirana, da mu ne bo od nikoder več mogla priti pomoč? Pogled na zemljevid daje tem napovedim tehtno osnovo. Toda pozabiti ne smemo: 1. da Katalonija kljub veleresnemu položaju na frontah še zmerom ni ra tleh, predvsem ne njena prestolnica, in 2. da je general Franco že mnogokrat napovedal svojo končno zmago, pa je še do danes ni izvojeval. Matematika in zemljevid v vojni mnogo pomenita, nikakor pa ne vsega.' Toda prav tako, kakor bi bilo zgrešeno, napovedovati na podlagi prav-karšnjih zmag v Kataloniji že za pri-tedne končni triumf Franco-. avmad in likvidacijo državljanske Prav tako katastrofalna bi bila nnr^- nce tolažba, da so nacio-. ls“c^e zmage v Kataloniji zgolj ena med neštetih faz te vojne, Republi-si morajo biti na čistem: izguba K-atalonije ni ena izmed poljubnih faz državljanske vojne, ampak je natanko Predzadnji korak do končne katastrofe. Jalovo je tudi izgovarjanje republikancev, da ima nasprotnik velikansko materialno premoč. Baš industrijska Katalonija bi bila do neke stopnje lahko izravnala to premoč, da je že koj v začetku državljanske vojne nekoliko resneje pojmovala svojo nalogo. Toda takrat so Katalonci imeli »nujnejše« opravke: važnejše kakor usoda celotne Španije so se jim zdele notranje katalonske zadeve. Našim bralcem bo še v spominu, da se ni Katalonija skoraj poldrugo leto niti zmenila ne za Madrid ne za baskovsko deželo, ampak so se njeni strankarski Voditelji rajši prepirali o akademskih rečeh — kakor da sede na varnem otoku kje v Južnem morju: socialisti s° pobijali komuniste, sindikalisti anarhiste, vsi skup so se šli pa avtono-■ttiaše po geslu: rajši pod Francom samoupravo kakor pod Negrinom centralizem. Današnji porazi v Kataloniji So skorajda neposredna posledica navedene politike katalonskih strank. Pri etn je bila barcelonska politika še v Premisi zgrešena: če Katalonija pod-;e'*, bo pod Francom zaman vzdiho-^ala Po avtonomiji. Vladali jt bodo centralizem in Francovi generali — "?rej od vseh možnih kombinacij baš tista, ki jo katalonski individualizem ^ od nekdaj najbolj mrzi. Danes sicer Katalonija še ni tako «aleč, da bi na lastni koži občutila vso usodnost napak svojih voditeljev, a dosti ji tudi ne manjka več. Ce se Prancov napad v poslednjem trenutku ustavi, ne bo toliko zasluga Katalonije same kakor ostale Španije, kolikor je 3e še ostalo v republikanski oblasti. Tarragone, se jim je zabliskalo, da njihovo merilo nemara ni bilo pravo. V ,Slovencu* z dne 14. t. m. beremo namreč v neki brzojavki iz Pariza: »...Zaradi takšnega položaja v Kataloniji se je pričela v Franciji velika propaganda za pomoč republikanski Španiji. V tej kampanji so se zedinili desničarji in levičarji in vsi zahtevajo, da se reši republikanska Španija, ker bi nacionalistična Španija pomenila za Francijo zmerom ogromno nevarnost...« Francova zmaga v Kataloniji bi bila predzadnja etapa španske državljanske vojne in uvod v popolno preureditev Sredozemske in Zahodne Evrope. Francozi so bili med tistimi redkimi, ki jim je šele Francov napad na Katalonijo odprl oči za to spoznanje. Observer 5 anglosaških portretov 1. Roosevelt Ko sem pri neki priložnosti vprašal Roosevelta, ali vidi v svoji izvolitvi za predsednika Združenih držav posebno poslanstvo, mi je z nasmehom odgovoril: »Poslanstvo? Niti v sanjah ne! Nihče, prav nihče ni nenadomestljiv.« Pri drugi priložnosti sem ga vprašal, ali si je kljub vsem spletkam, ki jih človek v politiki doživi, lahko ohranil svojo moralo. »Seveda,« je odgovoril, »Sedem in dvajset let.« »Zakaj ne petdeset?« »Ker sem pred 27 leti stopil v državno službo.« »Torej oblast vaše morale ni omajala, ampak jo je celo utrdila?« »Kajpak! šele ko sem postal odgovoren za splošnost, sem popolnoma razumel smisel .desetih božjih zapovedi.« * »Ali vas ne zgrabi ljubosumnost,« sem ga vprašal, »kadar vam parlament meče polena pod noge, zvečer pa berete, da diktatorji svojo voljo kar diktirajo?« »Za nič na svetu ne bi maral biti diktator. Brez opozicije? Saj bi od dolgega časa umrl!« (Iz knjige »E. Ludwig, Roosevelt) * Rooseveltovo drugo predsedstvo poteče 1. 1940. Ne po ustavi temveč iz tradicije Američani nobenega predsednika ne volijo v tretje. Ravnatelj ameriškega zavoda za javno mnenje dr. G. Gallup, ki zna z matematično natančnostjo izračunati popularnost vodilnih osebnosti, pravi da je za Roosevelta danes 55'5"/o Američanov. Mnogo simpatij si je Roosevelt pri- dobil z redavno sklenitvijo trgovinske pogodbe z Anglijo in s svojim nastopom v židovskem vprašanju. Po tej statistiki je za to, da postane Roosevelt še v tretje prezident, 34*/« bogatih Američanov, 51"'» srednjepremožnih in 71% Američanov z majhnimi dohodki. 2. Chamberlain Predsednika britanske vlade karak-terizirajo .tri lastnosti: Chamberlain je svojeglav, je pacifist po vsaki ceni in ne pozna razmer na evropski celini. Na Angleškem velja za poosebljenega predvojnega prvoboritelja kapitalističnega sistema. Zato imajo tisti, ki si razlagajo njegovo odjenljivost v Monakovem s strahom pred socialnimi zmedami, najbrže prav. Chamberlain ne mara fašizma, še manj pa komunizem. Njegova politika je politika »zlate sredine«. (»Nova Riječ«, Zagreb) Kadar berem o C h a mbe rl a i no v ih letalskih izletih, se spomnim dnevnika rekega dekleta, ki se je prvič peljala čez ocean in napisala tole: Ponedeljek : Silno sem poča- ščena: moj sedež pri kosilu in večerji je tik zraven kapitanovega. Torek: Ves popoldan šem bila v kapitanovi družbi na poveljniškem mostiču. Zdi se mi, da se je kapitan zaljubil vame. Sreda : Kapitan se mi je skušal negentlemansko približati. Četrtek : Kapitan mi je zagrozil, da bo ladjo potopil, če ga ne uslišim. Petek; Rešila sem šest sto življenj! (»Time«, Newyork) 3. Lord II a 1 i f a x Britanski zunanji minister, Chamberlainov prijatelj in somišljenik, je tipičen zgled angleškega gentlemana, i po zunanjščini i po nastopu. Lord Halifax živi še zmerom v 19. stoletju, ko je angleško plemstvo veljalo za Izraz najvišje stopnje družabnega življenja. Kot človek je dobrodušen, kot politik pa pacifist kakor njegov šef. Lord Halifax ne razume preprostega ljudstva in se tudi ne trudi, da bi ga razumel. Njegova največja tragedija je, da je sin svojega očeta in da ni njegov oče. Da je živel takrat, bi njegovo ime kaj pomenilo v zgodovini Velike Britanije in ostale Evrope, ker je zelo kulturen, pošten in sposoben mož. 4. Sir John Simon še en človek ima večji vpliv na angleško politiko: sedanji finančni, nekdanji zunanji minister sir John Simon. O njem se ne da dosti drugega napisati, kakor da velja za najboljšega angleškega pravnika, da je odpadnik liberalne stranke in da je danes bolj konservativec kakor liberalec, čeprav se še zmerom izdaja za nacionalnega liberala. 5, Sir A n t h o n y Eden Pravi antipod gornjih treh politikov je sir Anthony Eden: antipod že po letih — 41:70 — antipod predvsem po političnih nazorih. Chamberlain v Rimu; Predsednika britanske in italijanske vlade v pogovoru. Anthony Eden je moral pred pičlim letom (20. februarja 1938.) odstopiti hi napraviti prostor sedanjemu zunanje, mu ministru lordu Halifaxu. Za njegovega ministrovanja smo doživeli polom sankcijskega eksperimenta 1935/36, pod njegovim naslednikom Monakovo. športno izraženo, je torej razmerje med njima 1 :1. Sir Eden je mlad, bolje, mladosten. V njem vidijo bodočega moža ne samo mladi konservativci, temveč tudi mladina drugih strank. Ves mlajši angleški rod gleda v njem svojega duhovnega voditelja. Victor Gordon Len-nox, diplomatski dopisnik konservativnega ,Daily-Telegrapha‘, je julija 1938. zapisal v uglednem ameriškem obzorniku ,Foreign Affairs': »Neizogibno je, da se bo Eden prej ali slej spet vrnil, če že ne zaradi drugega, že zato, ker je naravni zastopnik pokolenja, ki bo nekoč moralo prevzeti v svoje roke vodstvo države.« Najtragičnejše poglavje v Edenovi politični karieri so sankcije. Svet še danes prav ne ve, kakšno je bilo ozadje nesrečne sankcijske politike. Ali se je Eden uštel? Ali je bil pa zgolj žrtev intrig tistih, ki so prežali na de- diščino njegove zunanje politike? Nemara je stvari prišel še najbolj do jedra stari Lloyd George, ko je dejal: »Eden je ,flrst-class chauffeur* (izboren šofer): mož je bister, pozna svojo stroko, spreten je in ve, kam gre njegova pot. Toda noben šofer, naj bo še tako vešč, ne more voziti, če sede z* njim človeške razbitine, ki ga venomer drezajo v komolec « Italijanske zahteve (Po »P a r i s - s o i r u«) Znani žurcalist svetovnega slovesa, Jules Sauervvein, dopisnik pariškega večernika »Paris-soir«, je pred Cham-berlainovim in Halifaxovim prihodom v Rim poslal iz italijanske prestolnice članek s takole zgoščenimi italijanskimi zahtevami od Francije: D2IBUTI, minimum : svobodra luka; maksimum: internacionalizacija. ŽELEZNICA Džibuti—Adis Abeba, minimum: odstop določenega paketa delnic te železnice Italiji, m a -k si m um: popolni odstop železnica. SUEZ, minimum: Italija dobi določeno število članov v upravnem odboru Sueške družbe; maksimum: popolna spremenitev statutov- Sueške družbe, tako da dobi ne samo Italija ampak tudi Nemčija možnost izdatnega sodelovanji pri tej družbi. ITALIJANI v francoskih kolonijah in protektoratih, minimum: ohranitev statuta iz leta 1935.; maksimum: splošne olajšave za priseljevanje Italijanov v francoski kolonijski imperij, in sicer na podlagi posebnih privilegijev. TERITORIALNIH ZAHTEV, končuje Sauervvein, Italija ne postavlja. še nekdo bo po Francovi zmagi žel, — kar je ves čas španske državljanske vojne sejal; francoska desnica. »Popolnoma napačno je, meriti špansko vojno z nešpanskim merilom. To ni boj med komunizmom in fašizmom, temveč obračunavanje med dvema — docela španskima — metodama med metodo ljudske fronte... in med’ vojaško metodo generala Franca...« Tega ni zapisalo kakšno levičarsko glasilo: te besede smo brali v pone-deljski »Zurcher-Zeitungi«, glasilu ljudsko fronto odklanjajočih švicarskih konservativnih krogov. Francoski desničarji merijo špansko Vojno že dve leti in pol * nešpanskim 'berilom, šele zdaj, tik pred padcem Evropski koledar Pretekli teden 1. Halifax v Ženevo. 2. Chamberlain v London. 3. Bonnet v Ženevo. Tekoči teden 1. Halifax in Bonnet iz Ženeve. 2. Franco v Tarragono. 3. Bombni atentati na angleške elektrarne in plinarne. Konsterna-eija med Angleži. Sledovi drže na Irsko. In z Irskega —? Prihodnji teden 1. Evropa v pričakovanju 30. januarja. I Jetika UiŠa . Pred kratkim sem se preselil v 'novo stanovanje. Je to velika štirinadstropna hiša, nova in polna ljudi. Vsi mi, ki se selimo iz starega stanovanja v novo, imamo nekako domotožje, in. ko pridemo v novo, se počutimo ko gostje. Tako sem se počutil tudi jaz prve dni po vselitvi. Opazoval sem, poslušal iti se skušal privaditi novemu ozračju in novim ljudem. Kaj kmalu sem zapazil, da so moji sostanovalci študija vredni. V hiši so mlada dekleta, ki imajo svoja samska stanovanja, in mladi gospodje, prav tako s samskim stanovanjem. Včasih jih vidim, ko se na stopnicah prisrčno pozdravljajo, in takrat mi pride takšna misel, da bi se te osamljene duše danes ali jutri lahko ■našle iti uživale v družinskem stanovanju zakonsko srečo. Toda to je samo bežna misel. Kajti 'dobro oko vidi še marsikako zanimivost. Dobro oko vidi, da v našo hišo zahajajo mlada dekleta in mladi gospodje tudi iz drugih hiš. Gospodje trkajo na vrata gospodičen in tudi to se zgodi, da pride kakšna gospodična in potrka na vrata kakšnega postavnega gospoda. Kadar je lepo vreme in zunaj sonce sije, takrat po navadi gospodične in gospodje slonijo popoldne na oknih, 'kadijo cigarete in se sončijo. V sosedni hiši stoji pred odprtim okno-m mlad študent in igra harmoniko tisti znani tango »Ti črni ciganček...« Pa Še druge takšne. Ko je ura dve, se okna spet zapro in vse hiti v pisarno. Zadnjo minuto kajpak. Na stopnicah je zmerom zelo živahno. Sklepajo se nova znanja in ljudje si zelo zaupno in zelo tiho pripovedujejo zanimive stvari. Mislim, da se te stvari nanašajo na našo hišo. Nad mojo sobo stanuje starejši zakonski par. Pravijo, da so strašansko bogati. Otrok nimajo, zato pa veliko denarja. Obedujejo in večerjajo v restavraciji. Kadar so doma, jih vedno slišim. Gos-pod namreč takrat urejuje ogromno pošto, in razbija po stroja. V drugih stanovanjih je pa stvar takšna, da imajo povsod sostanovalce, čeprav so stanovanja majhna. Neki starejši, dobro situiran par ima dvosobno stanovanje in je kar obe sobi oddal. Stvar se vam zdi čudna, kajne? Pa je res tako. Zakonca namreč stanujeta v kuhinji, čeprav jima to ni potrebno. No, in Icaj se je zadnjič zgodilo? Prišel je poštar in prinesel neki gospodični pismo. Ker pa na vratih ni poštnega nabiralnika, je pozvonil in šel. Gospodična je. prišla v ljubki pidžami, pobrala pismo, toda v istem hipu je potegnil prepih in zaloputnil vrata. Simpatična gospodična v ljubki pidžami je ostala pred zaprtimi vrati. Pred vrati, ki ninuijo kljuke. Da ste videli, kakšna situacija je nastala! Vsa vrata so se odprla, vsa, od prvega do četrtega nadstropja. Vsi so prihiteli pomagat gospodični v ljubki pidžami. No in nazadnje, po dveh urah, ko se je gospodična do dobrega ohladila, so našli ključavničarja, ki se mu je posrečilo priti kompliciranemu mehanizmu do živega. Zgodba vas bo najbrže spomnila na podoben dogodek, ki ste ga svoj čas prav gotovo brali v časopisih, toda lahko mi na besedo verjamete, da se je prav ta dogodek pripetil pred kratkim tudi pri nas, v beli Ljubljani. V naši veliki hiši je zelo živo. ‘Ljudje hodijo gor, ljudje hodijo dol in si šepetajo zaupne stvari. Zmerom si imajo veliko povedati. Kakor v vsaki veliki hiši. Kronist Po nainoveiši državni statistiki Nalivanje: n e&ism encsfi Najnovejši podatki o stanfu naše pismenosti Kdor pregleduje najnovejše podatke o stanju pismenosti v naši državi, mu bo povsem jasno, da je pobijanje nepismenosti v naši državi najvažnejši in najnujnejši problem. To ni 6amo kulturni, temveč tudi narodni problem. Dokler narod ni dovolj pismen, so tudi vsa druga prizadevanja spraviti ga na dostojno višino v gospodarskih pogledih, zaman. Če pa pogledamo številke, nam bo še bolj jasno, da to še ne bomo dosegli tako kmalu, že se ne bomo lotili z večjo vnemo tega narodnega problema, kakor smo to storili v dvajsetih letih osvobojenja. Kajti 1« takrat bo narod nacionalno povezan, kadar bodo prebivalci v vseh predelili države na enaki stopnji kulture. Dejstvo, da je v naši državi danes povprečno 44'6% nepismenih ljudi in da se ta nepismenost v nekaterih banovinah stopnjuje skoraj do 100%, mora navdati s ekrbjo vsakogar, kdor ve in občuti, kaj to pomeni za državo, ki mora tekmovati v gospodarskem in kulturnem pogledu z državami, ki 60 že davno zbile svojo nepismenost na najnižjo stopnjo. Kako počasi pri nas napreduje pismenost, najlaže spoznamo iz tega, če pogledamo stopnjo nepismenosti pred osvobojenjem. V desetih letih življenja v svobodni državi se je nepismenost zmanjšala samo za 5’9%, to 6e pravi za nekoliko več kakor polovico odstotka na leto. In še to je po večini posledica širjenja šol in umrljivosti starih ljudi, ki se jih težje pripravi do pouka. Zanimivo je izračunati stanje naše pismenosti v bodočnosti, če bo napredovala tako počasi kakor doslej. Vsi naši državljani bodo namreč v tem primer« pismeni šele čez kakšnih 75 let, če pa računamo še porast prebivalstva, ki je največji ravno v krajih, kjer je pismenost najnižja, potlej smo lahko prepričani, da bodo vsi naši državljani pismeni šele dolgo po letu 2000. Karta, ki kaže porast pismenosti v vsej državi v dveh desetletjih svobode, kaže, da je v dravski banovini nepismenost najmanjša, 5'5—6%, dočim na Kosovem polju, v Drenici in v drugih krajih južne Srbije ta odstotek velja za pismene ljudi 1 Kako eo nekateri kraji v kulturnem pogledu zaostali, se najbolje vidi iz tega, da je še v krajih, kjer žive Jugoslovani skoraj ne-pomešani, to je v Bosanski krajini, nepismenost še 85 odstotna. Pri teni je pa treba še upoštevati, da se smatrajo za pismene tudi tisti ljudje, ki ee znajo samo podpisati ali pa samo za silo brati. Vzrok tako pomanjkljivega pobijanja nepismenosti je v tem, ker je premalo šol, ker 60 tako neenakomerno porazdeljene, ker je pouk v različjiih delih države različno dolgo obvezen. Vzrok je pa tudi premajhno število učiteljev, Politični teden VELIK GOVOR PREDSEDNIKA VLA-'DE DB. MILANA STOJADINOVIČA Dne 16. t. m. se je v Beogradu ee-etala nova narodna skupščina. Pri tej Ipriložnosti je predsednik vlade dr. Mi-*lan Stojadinovič imel na nove poslance rvelik nagovor. Med drugim je dejal: »Naša želja je, da tudi tisti brat Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugoslavijo kot evojo in našo 6kupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših notranjih (vprašanj in z njimi se bomo tudi ba-vili. Toda vse te ureditve se morajo izvesti po določenih pogojih in prvi izmed teh pogojev je, da se more to zahtevati samo v mejah velike in nedeljive Jugoslavije. Drugi pogoj je, da morajo vse te ureditve služiti utrditvi in povzdigi našega l judstva, tretji^ pogoj je pa, da morajo osnovna načela, na katerih sloni naša država, ostati nedotakljiva. Pokazati moramo svojim prijateljem in nasprotnikom, da smo predvsem složni, da ento disciplinirani in enotni. Današnja seja v narodni skupščini, ta naša prva klubska seja in današnja izvolitev dr. Korošca za predsednika senata najbolje kaže, da je v naši troedinosti — oprostite, da se izrazim v pravoslavnem jeziku — treh hierarhov popolna edinost. Prav ta! gostanje lahko dosežemo le na temeljih večje prosvetljenosti vseh narod- ► nih slojev, narodno zedinjenje pa samo fs kulturnim zedinjenjem in zbližan jem. Angleški min. predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Hali-fax sta bila pretekli teden v Rimu na razgovoru z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Na poti v Rim sta se za nekaj ur ustavila v Parizu, kjer sta 6e razgovarjala s francoskim ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom. V Rimu sta angleška državnika razpravljala z italijanskima državnikoma o tehničnih problemih za izvedbo angleško-italijan-skih sporazumov, o restavraciji monarhije v Španiji, o., italijanskih zahtevah v Sredozemlju in o odnosih osi Rim-Berlin do bloka Pariz-London. Glede Francije in njenega spora z Italijo sta posredovala baje samo v toliko, da bi se pogajanja med obema državama za rešitev tega spora vršila neposredno. Vsi listi, franeoski, angleški in italijanski poročajo o prisrčnosti razgovorov vseh štirih velikih državnikov. — Ogromen požar je nastal v Avstraliji v državi Viktoriji. Ogenj je zajel velike pragozdove in v plamenih je ozemlje s površino okrog ‘20.000 kvadratnih kilometrov, večje kakor je vsa Slovenija. Požar gasi okrog 50.000 ljudi. Veliko ljudi je postalo žrtev požara, ker je na ozemlju, ki ga je zajel plamen, tudi veliko va6i. Ljudje se ni6o mogli o pravem času rešiti. Neprestano krožijo nad gorečim ozemljeni letala, ki rešujejo ljudi in obveščajo oblasti o širjenju plamena. Ogromne mase dima so pa dosegle že mesto Melbourne, kjer vlada silno visoka temperatura do 45 6topinj. — Za podpredsednika francoske poslanske zbornice so- prvič izvolili Črnca Can-daca iz Guadalupe. S tem je bolela francoska poslanska zbornica manifestirati povezanost francoskega imperija. — Atentat na poslopje nemškega poslaništva v Haagu in na zasebno stanovanje nekega konzularnega uradnika so izvršili neznani atentatorji. Nemški listi so prepričani, da gre za izgnane Žide. Nemški poslanik v Haagu je odločno protestiral pri nizozemski vladi zaradi tega atentata. —• Francove nacionalistične čete so od Sredozemskega morja oddaljene le so 30 kilometrov. Začele so izvajati na vsej katalonski fronti silen pritisk. Prav tako se pa trudijo tudi republikanci, ki obstreljujejo edino progo, ki veže severni in južni del nacionalistov. — Kitajska ofenziva na Rumeni reki pomeni za Kitajce velik korak naprej. V borbo 60 vrgli okrog 60.000 ljudi. Fronta je bila dolga 100 kilometrov, zasedli 60 pa okrog 60 mest. Ponekod je bila borba zelo krvava. — Nemški zunanji minister von Ribbentrop bo v kratkem obiskal Varšavo. Obisk bo popolnoma uradnega značaja. Neniško-poljska politika medsebojnega sodelovanja je dobila z novim letom nov značaj. Ob Ribbentro-povem obisku v Varšavi bodo najbrže podaljšali pogodbo o nenapadanju, ki so jo podpisali 1: 1934., kljub temu, da je letos potekla šele polovica njenega roka. Polkovnik Beck je najbrže v Berchte6gadenu dobil vtis, da ne bo nastopila nobena sprememba glede Ukrajine. — Republikanska vlada 6e je po zadnjih uspehih Francove vojske preselila iz Barcelone v Valencijo. Francoski poslanik v Barceloni je imel posvet s predsednikom republikanske vlade Negrinom. Negrin je obvestil francoskega poslanika, da se republikanska vlada lahko drži še do spomladi, potlej pa 6ledi neizbežen polom, če republikanska Španija ne dobi potrebne pomoči. — Madžarski zunanji minister grof Csaky se je napotil v Berlin, kjer bo ostal dva dni in bo imel važne politične razgovore z nemškimi državniki. Madžarski listi pripisujejo temu obisku še tesnejšo povezanost Madžarske z osjo Rim-Berlin. Naglašajo tudi, da bo Madžarska izstopila iz Društva narodov, ker nobena izmed podpisnic protikomunističnega pakta, to so Nemčija, Italija in Japonska, niso več članice ženevske Plzvesle in žmitti kadar kupujete balo, si oglejte veliko zalogo raznovrstnega blaga za obleke, belo blago za kapne, rjuhe in perilo, kovtre, garniture itd. po najnižjih cenah Manufaktura lanUo- Cemik Ljubljana, Lingarjeva ul. Listek ..Družinskega tednika*1 B0YS-T0wr (Fantovsko mesto) Kakor božična pravljica je: 1500 milj oddaljeno od Newyorka leži ob avtomobilski cesti, ki drži proti Oma-hi v državi Nebraska, najbolj nenavadno mesto na svetu. Imenuje se »Boys Town«, »mesto dečkov« m od 257 prebivalcev je med njimi 200 majhnih in velikih dečkov. Ubogi otroci, ki so jih zapustili njihovi starši, zanemarjeni, propadli in na-spol sestradani nimajo na svetu roke, ki bi jim pomagala. Ti vsi so našli v Boys Townu raj, ki napravi iz njih poštene ljudi in jih reši človeški družbi. To ni božična pravljica. Boys Town je resnično mesto. In v tem je vsa lepota. Zgodovina Boys Towna se je začela nekega novembrskega večera leta 1917. v mestu Omahi v Nebraski. V revni spokorni celici jetnišnice je neki moški pričakoval duhovnika. Mož, ki naj bi bil čez nekaj minut usmrčen. Očeta I. Flanagana, irskega duhovnika, je čakala kaj žalostna naloga. Ko je stopil v celico k obsojencu, se je ta zgrudil na tla. Ihtenje je pretresalo njegovo telo. In oče Flana- gan je slišal pretresljivo zločinčevo zgodbo. Morilec je postal žrtev zanemarjene vzgoje. Že od njegovega dvanajstega leta se ni nihče več brigal zanj. Zmerom je bil prepuščen samemu sebi. Začel je z majhnimi sleparijami — končal je z umorom... »Zakaj se ni nihče zavzel zame, ko sem bil še otrok?« je zastokal mož. »Vse bi bilo drugače...« Ganjen je duhovnik zapustil ječo. Dotlej je vodil zavod za brezdomce, potepuhe in klateže. A kmalu je spoznal, da teh mož ne more več poučiti in vzgojiti. Drugi dan je zaprl svoj dom. Imel je lepši, večji načrt. Človek iz revne spokorne celice ne sme umreti zastonj. Oče Flanagan je zbiral denar, ni se dal odvrniti od svojega načrta, čeprav so imeli njegovo misel za »prismojeno in utopi-stično«. Pogosto je bil na tem, da bi obupal. Ali imel je skupaj prvih sto tisoč dolarjev in stari prijatelj mu je podaril staro, zanemarjeno hišo. Oče Flanagan je sam pribil na vrata napis: »Dom za zapuščene dečke«. To je bil začetek »Boys Tovvna«. Prvi gojenci so bili trije mladi tatiči, ki mu jih je izročilo mladinsko sodišče. »Poskusimo z očetom Flana-ganom, preden jih pošljemo v pobolj-ševalnieo», je smehljaje se dejal sodnik. Naslednji dan je pobral na cesti dva dečka, ki sta se stepla do krvi. Potlej pa ni minil dan, ki ne bi prinesel «novih gostov*. Majne fantiče, ki so videli povsod samo sovražnike; trmaste otroke, hudobne dečke, sedemletne potepuhe, ki so imeli že celo vrsto kazni. Fantiče, ki so živeli v nesnagi brez očeta in matere v revnih velemestnih okrajih za visokimi zidovi in po nasadih parkov. Mlade gangsterje, ki so bili na najboljši poti, da končajo tako kakor je končal možak, ki ga je v revni spokorni celici tolažil oče Flanagan. 'Pokvarjeni, nesrečni in zgubljeni otroci. Oče Flanagan je sprejel vse. Že davno je postala stara hiša premajhna. Iz «Doma za zapuščene otroke:* je zunaj mesta Omahe nastala prava majhna občina z ranogimi hišami, mesto dečkov, ki so ga oče Flanagan in njegovi pomočniki imenovali kratko »Boys Tovvn«. Iz vso Amerike so prihajali otroci, ki so slišali o čudovitem delu irskega duhovnika. Neki devetletni deček je prepotoval od Newyorka do Omahe 2400 km z majhno belo mačko pod pazduho. Ko je prišel do smrti utrujen in naspol sestradan v Boys Town, je bila ura deset zvečer. Njegove noge so bile otekle in komaj je govoril. Peljali so ga pred očeta Flanagana. Duhovnik mu je prijazno pojasnil, da v Boys Townu ne smejo imeti živali in da se bo moral ločiti od svoje mucke. Dečku so privrele na lica solze. »Potlej grem tudi sam,« je rekel, »dolgo pot sva torej napravila zaman...« A ko je hotel odpreti vrata, se je od izčrpanosti zrušil. Spravili so ga spet k zavesti in mu dali jesti. Spal je štiriindvajset ur, potlej je pa spet stal pred duhovnikom. Jokaje je priznal, da je prvič v svojem življenju kradel zaradi svoje mačke, toliko sočutja je imel z njo. Vdrl je pri nekem kmetu in ukradel mleko. »Zase tega prav zanesljivp ne bi storil, oče,« je rekel. Tako je lahko obdržal svojo mačko, ki je kmalu postala ljubljenka Boys Towna. »Koliko je trikrat tri?« »Deset.« »Deset?« »Da, z napitnino.« (»Dagens Nyheter«, Stockholm) .................... Ivanove. — Arabski nacionalni odbor f odpotoval v London na palestinsko konferenco, ki bo razpravljala o pale-unskeni vprašanju. — Na seji Društva narodov ta teden bo glavna točka razgovorov špansko vprašanje. Po tem, da p Chamberlain odklonil generalu vrancu priznanje pravic vojskujoče se franke; mislijo, da bosta Anglija in v ranči ja v tem vprašanju nastopili s*ozno. — Skrivnostne bombe so eksplodirale v Londonu in so povzročile veliko škodo. Najprej je eksplodirala oomba v bližini kontrolne postaje elektrarne, ki na elektrarni 6ami ni povzročila večje škode, pretrgala je Pa več žic in poškodovala hiše v oko-boi. Ubilo je tudi nekega trgovca, dva uradnika pa hudo ranilo. V okrožju vec kilometrov so popokale vse šipe v stanovanjih. Skoraj ob istem času so bile podobne eksplozije na Irskem v Dublinu in Woodvillasu. — Francove čete so zasedle mesti Tarragono in Lervero, eno najmočnejših utrdb v Kataloniji. Prvič se je peljal z vlakom 301etni viničar Jurij Stolnik iz Brebovcev. Zaradi tatvine, ki jo je izvršil lansko leto meseca junija, bi se moral zagovarjati pred mariborskim sodiščem. K razpravi ga pa ni bilo in so ga morali ponovno pozvati. Opravičil se je 8 tem, da zaradi 6labega vremena ni roogel iti peš, z vlakom se pa ni še nikoli peljal. Kralj je krstni boter devetemu sinu tetra Krajnika iz Godešiča. Kralja je Pri krstu v župniji Reteče pri Škofji Dolu zastopal polkovnik Markulj iz »kofje Loke. P 300Ietnici smrti pesnika Ivana Gunduliča iščejo njegov grob v Dubrovniku. Domnevajo, da je pesnik Pokopan v cerkvi Male brače pred Slavnim oltarjem, kjer je na nekem spomeniku vtisnjen grb Gunduličeve rodbine. Najstarejši prebivalec Siska Valentin Kalifi bi kmalu dopolnil 101. leto, če ne bi te dni podlegel pljučnici. Služil je pri baronu Jelačiču, 1. 1885. 8e je pa naselil v Zagrebu. Zadnjih 0 let je živel v Sisku, kjer je imel Neki drug deček, ki je slišal o °ys Townu, se je podal na pot iz toronta v Kanadi. Imel je trdo nogo, “Odil je dan in noč, se vtihotapil v tovorne vlake in spet hodil. Ko je uospel v Omaho, je bila noga otekla u zdravniki so se bali, da jo bodo ' jj^ra^ odrezati. Toda deček se je j”laza!" Dče Flanagan in njegovi so-28odb* pozna-*° na stotine takšnih * vnučki. Prebivajo v Boys Townu, ga izv v- *n oskrbujejo. Vsako leto si ga J° svojega župana in »mestni noše Jmai° svojo policijo, gasilce, pasopis, trgovine. Delajo kot med krojači in peki. Vsak iz-0(l fantov dobi svojim zmožnostim s,if0Varjaj°ee področje, svojo zapo-očptV' t? to -*e skrivnost uspeha dečk kbanagana: s tem, da da ctconj neko nalogo, jim vcepi čast »Uh samih in napravi iz njih ko-jjj ne Člane človeške družbe. Dečki, „ so bili doslej prepuščeni sami sebi, Veseli, propadli in zlobhi, se na le-r. r*1 nauče živeti v družbi kakor ena-' Jbpd enakimi. Nič več niso pre-ve* ’ ?apuščeni otroci ubožnic, tem-svo' ^bjkni meščani mesta. Imajo dolžnosti in čast. Imajo tudi če«Ve a, ki doslej o njih niso ni-Val fkitili: nogometno društvo, pla-me bazene, igrišča, lasten orkester, V9J pevski zbor in kino. .V Boys Townu je vse modro ure-in°; Fantje, ki žive tam, imajo svoj ‘estni red in lastno pravo. Kdor se ^pgreši proti mestnim določbam, Kyde pred sodišče svojih tovarišev. “°dniki sodijo in kaznujejo hudodelca Pred zbrano množico tovarišev. Za "hjše prestopke veljajo tele »kazni«: sPokornik mora sedeti v kinu, a s majhno trgovino, hkrati je uslužbenec pri mestni občini. 2 Prisvojil si je na nepošten način ve-* liko zalogo blaga trgovski pomočniki Franc Bezjak iz Podvincev pri Ptuju, f Pomagal mu je trgovski pomočnik Ru-t dolf Breznik, ki je prav tako kradel* blago svojemu gospodarju. Manufak-t turno blago, ki sta ga nabrala, kakor} je ugotovila preiskava, je vredno* 25.458 dinarjev. Vlomilca Franca Gaberška iz gori-ške okolice so prijeli orožniki iz Zagorja. Gaberšek je izvršil vlom v posojilnico v Mislinjah, kar je orožnikom tudi priznal, dočim zanika vse druge grehe. Nepismenost v naši državi je precej večja pri ženskah kakor pri moških. Na 100 pismenih moških pride 64 žensk. Po padajoči pismenosti se vrste banovine takole: dravska banovina, področje Beograda, savska banovina, donavska banovina, primorska, moravska, drinska, zetska, vardarska in vrbaska banovina. Največ nepismenih žensk je med muslimankami. Železno blagajno je ukradel pred kratkim neznani zločinec zakoncema Schier iz njunega stanovanja v Tovarniški ulici v Mariboru. V njej je bilo 35.000 din gotovine in tri hranilne knjižice v vrednosti 18.000 din. Za vlomilcem so zdaj našli sled v mariborski postajni garderobi. Tam je namreč zaman čakal na svoj črn kovčeg. Ko so ga odprli, so v njem našli železno blagajno tkalskega mojstra Schiera. Denarja ni bilo več v njej, pač pa tri hranilne knjižice za 18.000 din. V krop je padel 5 letni sinček posestnika Štanjgla iz Juršinca pri Varaždinu. Otrok se je igral blizu škafa vrele vode. Skočil je na škaf tako nesrečno, da je odletel pokrov, otrok je pa padel v krop. Zaradi hudih opeklin je kmalu izdihnil. Hudim opeklinam, ki jih je dobil pri eksploziji metana, je podlegel v ljubljanski bolnišnici rudar Ivan Jere iz Zagorja. Ko so ga prinesli iz jame vsega opečenega, je še dal komisiji vsa pojasnila. V bolnišnici je pa bilo vse prizadevanje zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, zaman. 120 kg težkega merjasca je ustrelil posestnik Tone Bučar z Obolnega. Mraz in lakota sta prignala v bližino vasi tudi divje prašiče. Štiri merjasce so opazili v gozdu pod Obolnem. Takoj se je odpravilo na lov nekaj mož s Tonetom Bučarjem na čelu. Prvi je zagledal merjasca Bučar in takoj streljal. Ranjena zver se je zavlekla v vejevje in naskočila svoje preganjalce, ko so se ji približali. Vendar ji ves odpor ni nič zalegel. Pri ustreljeni zverini so lovci opazili, da ima eno nogo krajšo in da je bila nekoč že obstreljena. Muslimanska pokopališča bodo spremenili v vrtove. Po Bosni in Hercegovini je v večjih krajih vse polno zanemarjenih muslimanskih pokopališč, ki se nahajajo čisto v sredini mesta. Ker obdaja vsako svetišče pokopališče, bodo najbolj zapuščena pokopališča v mestih in okolici preuredili v sadne vrtove. V Dravo je padel 17 letni čevljarski vajenec Rudolf Dvoršak iz Sveč pri Majšperku. Bil je telesno slaboten in je večkrat dobil živčni napad. Potrt, ker ga je odpustil njegov mojster, se je sprehajal ob Dravi in gledal ledene plošče. Na lepem je dobil živčni napad in padel v mrzlo reko. Vendar se je iz nje kmalu rešil. Usmiljeni ljudje so ga vsega premraženega spravili v bolnišnico. Ne pozabite! Delavske knjižice in legitimacije. Pri Pokojninskem zavodu zavarovani nameščenci, ki doslej •niso imeli izkaznic, dobe legitimacije na mestnem glavarstvu. Posli in delavci, stari nad Ji let, ki še nimajo izlcaznic in bivajo v Ljubljani; dobe poslovne knjižice v domovinskem oddelku mestnega poglavarstva na Mestnem trgu 2111., s oba 51., med uradnimi urami. Tam morajo izpolniti predloženo jim tiskovino in predložiti potrebne listine in dve fotografiji v velikosti 4'5XH cm. Pristojbina za legitimacijo znaša 80, za poslovno knjižico pa 10 din. Tisti, ki so izučeni v trgovini ali obrti, dobe poslovne knjižice pri trgovskem združenju in pri obrtniških združenjih svoje stroke. Dosedanje delavske in po-selske knjižice pa zamenjuje za nove poslovne knjižice uprava policije do 31. decembra 1939. Tisti, ki so zaposleni pri železnici ali vojaških napravah, dobe poslovne knjižice pri pristojnih železniških in vojaških uradih. * Vsi službodajalci, ki imajo služkinje in stalne postrežnice, morajo do 31. januarja nabaviti davčne karte za služkinje. Davčna karta stane 52 dinarjev. Hkrati morajo plačati tudi prispevek za bednostni sklad 52 dinarjev. — Takoj po 31. januarju se bo uvedla stroga kontrola in se bo proti zamudnikom uvedlo kazensko postopanje po členu 95. zakona o neposrednih davkih. * Nov telefonski imenik za leto 1939. bo izdala poštna uprava. Zato obvešča telefonske naročnike, naj zahtevajo spremembo besedila, ki so pod njim uvrščeni v zadnjem telefonskem imeniku. Za to spremembo je treba plačati 5 din. Enkratna in dvakratna uvrstitev v imeniku je brezplačna, za vsako nadaljno uvrstitev se pa plača pristojbina 10 din. Številka telefona in naslov naročnika v imeniku ne sme zavzemati več ko štiri tiskane vrstice. Podrobnejša navodila so razvidna v čl. 42. telefonskega imenika. Spremembo je treba javiti do konca tega meseca. * Lastniki vžigalnikov, žepnih ali avtomobilskih, morajo plačati do konca januarja monopolsko takso za leto 1939. Za legitimacije si morajo kupiti monopolske marke za 100 din. Marke se dobe po večjih trafikah. Aretirali so krznarja Živojina Popoviča iz Splita. Popovič je odprl pred tremi leti v Splitu trgovino s krznom. Stopil je v zvezo s trgovci po vsej državi in si nabavil blaga za 750.000 dinarjev. Upnikom je dal menice, ki so zapadle proti koncu preteklega leta. Menice pa še niso bile plačane. Zato so prišli njegovi ujmiki v Split, da se med seboj posvetujejo in ga ovadijo kazenskemu sodišču. Njegovo imetje znaša 58.000 din, njegovi dolgovi pa 750.000 din. Policija ga je zaprla. Požar jc nastal na domačiji bratov} 2Kuharjev v Slovenjem Gradcu. Ob} 2 dveh zjutraj, ko so vsi spali, je zbu-J * dilo stanovalca, železničarja Radoviča ; 2 Vučiča glasno prasketanje. Ko je vstal} } in pogledal kaj je, je opazil, da pod J } streho gori. Na pomoč so prihiteli s* 1 svojima brizgalnama domači gasilci in* njihovi tovariši iz Starega trga. Kljub} vsemu je ogenj napravil za 130.000 din 2 škode, hiša je bila pa zavarovana samo} za 20.000 din. Plamen je uničil vse} podstrešje. 2 »Družinski tednik« Vam lično veže} za din 10'— in pribitek za poštnino* din 8'— Ivan Weingerl, organist pri} Sv. Marjeti niže Ptuja. Transmisija je ubila 351etnega graščaka Ulma na žagi pri gradu Kle-vevžu ob cesti med Mokronogom in : šmarjeto na Dolenjskem. Ko je gra-} ščak pregledoval svoj obrat, je zašel v na&A dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 30 din Tistim, ki so obupali nad mladino Večkrat sem poslušala tožbe starejših ljudi, kako trdosrčna je današnja mladina. Tudi v »Zrcalu« je ^ ______^__^____________ ^______ ^ . včasih kdo objavil kakšen dogodek, v } transmisijo, ki ga je zgrabila in mu\katerem je razgalil njeno neusmilje- ♦ odtrgala obe nogi in strla prsni koš.2«ost- Počasi sem začela tudi jaz ver-Med prevozom v bolnišnico je nesreč-2-’®^ v da je usmiljenost pri mla-než izdihnil. \dini popolnoma zamrla, toda sledeči } Kokošji tat je napadel gospodinjo*('0 in med žvižganjem neke popevke, je brisala prah s slik, visečih 1*> stenah in je šarila po raztresenih osnutkih. »Bedak!« je rekla slikarju. »V teli «likah tiči celo premoženje, ti pa stradaš.« Dekle je neslo nekaj študij k trgovcu z umetninami in je na povratku kupila živeža in tobaka. Vso njegovo umetniško šaro je poznala Jolanda, to skromno, vsciej živahno, nekoliko nespodobno dekle. Nekega dne se je pojavila v umetni-l^vem brlogu s košaro cvetja v rokah in odslej je bila pri umetniku prijeten gost. Jolanda je ostala pri Baanu. »Zakaj ne slikaš?« ga je vprašala. »Kaj pa naj slikam?« Dekle je vzelo v roke paleto in se je postavilo v sredo sobe, v takšno pozo, ki si noben kipar ne bi mogel želeti lepše. Jolanda je imela krasne Toke' - VI Baan je slikal svojo na ji e.pso stisko: »Dekle s tamburico«, ki je bila na razstavi nagrajena s prvo nagrado in ki je umetnika na mah proslavila. Nepričakovani uspeli je razkadil meglo, ki je težila umetnika in v ateljeju je spet vladala dobra volja. Jolanda in Baan sta vodila kaj nenavadno gospodinjstvo. Dekle se ni dosti razumelo na to in vsa njena umetnost v šivanju je bila, da je znala Stefanu prišiti kakšen gumb na suknjič. Hrano je nosila iz gostilne in jo je servirala na miza, pogrnjeni s pa-pirjem. 2. Nekega dne je stopila v atelje črno oblečena, stroga stara dama. V roki je držala kovieg. Z vprašujočim pogledom je stara dama motrila z nenavadnimi predmeti natrpan prostor, potlej je pa osorno nagovorila Jolando: »Umetnika Stefana Baana iščem-.* »Stefana ni doma. Prosim zglasite se morda zvečer.* »Torej stanuje tukaj Iti kaj delate vi tukaj?« Jolanda je v naperjena dami pod-| zavestno slutila sovražnico. Kljubovalno je dvignila glavo: »Tukaj sem doma.c »Vi tukaj stanujete?« je ogorčeno vprašala dama. »Ali ste žena gospoda Baana?« Čudna grenkoba se je polastila dekleta. »Se več sem kot žena. Njegov model sem, njegova pomočnica, njegova zaščitnica, njegovo vse. Nihče me ne bo pregnal od tod.« Stara dama je napravila nejevoljno kretnjo, ko da bi hotela nekaj reči, potlej je pa na lepem brez besed zapustila sobo. Dekle se je pa vrglo na medvedovo kožo in je nestrpno pričakovalo Štefana; občutek neizrekljive zapuščenosti je prevzel Jolando Naposled se je Baan vrnil domov. Molče je vrgel klobuk na mizo. »Moja mati je bila tukaj,« je dejal no dolgem molku s hripavim glasom. »In zdaj mo boš pač spodil od sebe?« je dekle vzkliknilo razburjeno Slikar je trenutek molčal. »Tako ne smeš govoriti, Jolanda,« je dejal naposled. »Ne bom te spodil: zato sva preveč dobra prijatelja in bova ostala tudi v bodoče. Samo moja mati je ženska iz province... Bazen te«a ima pa tudi prav: začeli moram urejeno življenje...« »O meni ni treba pokazati vrat, ker grem rajši sama.« Stefan je živčno korakal po sobi sem in tja. . »Poslušaj, Jolanda, ne govoriva zda, o tem, jutri bova že našla izhod.« Misel, da bi morala še vso noč preživeti tukaj, ji je pognala vso kri v glavo. Niti uro dalje ui hotela ostati. Naglo je zbrala svoje drobnjarije in jih povezala v ruto. »Zbogom, Stefan...« »Jolanda! Toliko si storila zame, toliko žrtvovala, da bi mi bilo zelo ljubo, če bi se ti mogel na kakršen koli način izkazati hvaležnega...« Brskal je po svojih žepih. Kar je našel notri bankovcev, vse je stisnil dekletu v roko. »Bodi pametna, Jolanda. Užaljen bom, če ne sprejmeš!« S pobešeno glavo je Jolanda z denarjem v roki zapustila stanovanje. Baan je hotel 6e nekaj zaklicali za ujo, a se je premislil, češ da je takšno slovo najboljše odpraviti na kratko. Slikar je preživel noč brez spanja. Proti jutru je vstal, da bi svojo mater poiskal v hotelu. Ko je odprl vratu ateljeja, ki so držala na majhen vrt, je presenečen odskočil. »Jolanda 1« Sključeno je dekle čepelo na stopnicah, trepetajoče od mraza kakor prezebla ptička. Njen obraz je bil strahovito bled. . . , »Jolanda, pa menda nisi vso noc sedela tukaj?« , »Misliia som, da me bos poklical nazaj. Čakal« sem vso noč...« Govorila je s tihim, slabotnim glasom, njen obraz se je čez noc cisto spremenil. . Stefan jo je objel in jo peljal počasi v sobo. Kar je imel odoj pri hiši. vse je pokril na otrplo telo mule Jolande. Kljub temu se je pa še zmerom tresla. Neprestano je govorila: »Noč je bila tako neskončno dolga! Doslej sploh nisem vedela, da more noč tako dolgo trajati...« Šivalni stroii « najnoveišl letošnji modeli s E v naivečli Izbiri naprodal po £ - neverletno nizkih cenah. S | NOVA TRGOVINA | = TVMEVA (DUIUISM) GESTA 36 E S nasproti Gospodarske zveze 3 rnHimuiiinniiiiiiHininunnnir Za kolesa samo »Durlin-lak«! Opoldne je hotela Jolanda vstati, da bi pripravila kosilo, a je brez moči omahnila nazaj na divan. D-oslej jo tožila, da jo zebe, zdaj so jni njena lica in oči kar žarele od vročice Stefan je noč in dan presedel ob njeni postelji. Več ko desetkrat jo vprašal: s-Kajne, da nisi jezna name, Jolanda, kajne da nisi?« . >No — a prosim, samo v bolnišnico me ne pusti!« »Ne, draga moja, nikoli več te ne bom pustil od sebe, nikoli, nikoli več!« ji je Stefan odločno zatrjeval. Jolandi so oči sijale od sreče. Kmalu na to je pa padla v vročično omedlevico. V svojti domišljiji je videla 6trogo staro damo, ki je hotela deltle pognati na ulico. Nekega veče>ra je bolnica dejala, da ne čuta nobenih bolečin in se je očitno bolje počutila. Uaau se je olajšan oddahnil. Po mnogih prečutih nočeh jo hotel tudi sam zaspati. , . Ko je zjutraj še. v mraku stopil k Jolandi, je dekle z iztegnjenimi rokami nepremično ležalo 1111 postelji. »Jolanda! Jolanda!« . , Ni se ganila. Njena roka je bila mrzla in otrpla... Stefan je občutil na glavi nekaj kakor močan udarec. Padel je na kolena in neprestano klical dekletovo ii"°-Ko se je opomogel od prvega obupa, je dolgo opazoval Jolandin obraz. Plemenit, jasen mir se jo zrcalil is njenih črt, okrog njenih ustnic je kraljeval skrivnostni nasmešek. " Takrat jo dojal Baan prvič, kar je pozneje neprestano zatrjeval svojim prijateljem o mali potepenki: »Bila je tako plemenita, tako lepa in čista kakor svetnica!« Čeprav za večino naših čitatcljic ne pride v poštev, jih bo prav zanesljivo zanimalo, kaj je ustvarila letošnja mod na področju večernih plaščev. Naša slika kaže krasen večerni plašč iz vinskordečega velourja, bogat krznen ovratnik je pa iz rumenozlate lisice. Križanka in uganke j w POSETNICA Pavlinka J. Širen Istra Kaj je njen mož? IZLOČILNICA Razsodnost, oligocen, majolika, po-: kopališče, ponočnjak, zgodovina, tra-: kulja, prevara, gostilna, posameznik, trepalnica, značajnost, zidanje, lasni-: čar. V vsaki teh besed je skrita še ena beseda s tremi črkami: Vse prve črke teh skritih besed dajo znanega slovenskega pesnika. ČRKOVNICA B A L S O P SKRIVALNICA NESMRTNOST — TVEGANJE — SALEZIJANEC — VASOVALEC — PREŠEREN — ZAMIŠLJENOST — PODNEBJE — TROJICA. Iz vsake besede poišči po tri zaporedne črke. Te črke ti dajo potem pregovor. SKRIVNOSTEN RAČUN ABCCD : ED ACD GGC G Ali ACD ACD DFD V tem računu je treba črke nadomestiti s pravilnimi številkami. Za vsako isto črko pride vselej ista številka in račun se izide. Mogoča je samo ena rešitev. VODNJAK Delavec mora izkopati 6 metrov globok vodnjak. Za vse delo dobi 665 dinarjev. Koliko je dobil za prvi meter, če je dobil za vsak naslednji meter toliko kakor za prejšnjega in še: j polovico toliko? BESEDNICA Obiskal sem 3, 4, 5, 2, 7, 2. Ta 7, 6, J, 5, 9, 3 ima moč! 8, 4, 3, 9 so mu vihtele 3, 6, 2, 11, 10, 5, 4, da se je iskrilo 1, 2, 3, 4, 5, 2, 6, 4. 5, 9, 6, 10, S, 2, 1 je in dober 11, 9, 6, 2, 5, 9, 12. Njegov 4, 7, 8 je bil pa S, 4, 6, 2, 8. ZLOGOVNICA Iz »logov a, an, ati, bi, ea, ea, ce, ce, di, ge, i, jaš, ju, ko, la, Iji, lo, lo, most, na, ni, ni, ni, nik, nji, no, pe, po, slu, sme, ini, ta, ti, tr, va, vee, vo, vost, zab, žab, sestavi 13 besed naslednjega pomena: 1. kraj, kjer prebije vsak zdrav moški vsaj leto dni; 2. priprava za zbiranje odpadkov; 3. žensko ime; 4. slovensko mesto; 5. evropsko gorovje; 6. slaba lastnost; 7. slovenski pisatelj; 8. tirolsko mesto; 9. koroško mesto; 10. delo Čehova; 11. uslužbenec; 12. časih prijetno, časih neprr jetno; 13. množica. Vse prve in tretje črke, brane od zgoraj navzdol, dajo znan pregovor. ... pravi marsikatera gospodinja, ki prav nič ne bere. Skoraj vsaka še izgovarja, da ima toliko dela, da nima nikoli časa niti za počitek, kaj šele za branje. Mislim nam/reč branje dobrih knjig. Že od marsikatere gospodinje sem slišala, da branje ni za gospodinjo. Ta trditev je pa popolnoma zgrešena. Gospodinja prav tako dela od jutra do večera kakor kdo drugi v pisarni ali kje drugje, ki komaj čaka, da vzame knjigo v roke in tudi sprejme nekaj vase in ne daje neprestano samo iz sebe. Zato je tudi zanjo neobhodno potrebno, da včasih kaj bere. Pa bo spet katera rekla: s>Kako naj pa čitam, ko so knjige tako drage. Se za druge, potrebnejše reči v imam.e. Res je, knjige so pri nas silno drage, posebno dobre knjige, a to še ni zadosten vzrok, da ne bi mogle brati. Skoraj v vsakem kraju imajo kakšno knjižnico, ki izposoja knjige, da ne govorim o Ljubljani. Nekatere ljubljanske knjižnice pošiljajo knjige celo po pošti. V knjižnicah lahko za nekaj dinarjev izberete kakšno lepo knjigo, v štirinajstih dneh, kolikor traja doba, ko si jo lahko obdržite, jo boste z lahkoto prebrali. O času nikar ne govorite. Vsaka pametna, praktična in prevdama gospodinja si more delo razdeliti tako, da najde počitek, če drugače ne, vsaj zvečer. Z možem sedeta k topli peči in bereta. Saj se ljudje, če se imajo še tako radi, vselej res nimajo kaj pogovarjati. Ge si knjige iz knjižnic neradi izposodite zato, ker gredo skozi toliko rok in se bojite okuženja, si tudi tukaj lahko pomagate. Iz platnenega blaga si napravite lepe ovitke za knjige, nekaj različnih velikosti, to vas ne bo veliko stalo. Iznajdljivci gospodinja si jih bo okrasila s tem, da bo vanje uvezla cvetlice in druge okraske. Knjigo, Ici jo prinesete iz knjižnice, lepo ovijte in pri branju boste držali v roki svoj ovoj. Ko se umaže, ga operete. Kajpak v trgovinah prodajajo lepe usnjene in celuloidu e ovoje, ki so pa dokaj dragi. Isti namen dosežete s platnenim ovojem, za vas ima pa še večjo vrednost, ker ste si ga napravili sami. (Na Francoskem dobijo v knjižnicah že s knjigo vred čist, ccluloidni ovoj.) Zakaj vam toliko priporočamo branje? Branje ni samo prijetno, temveč tudi koristno. Če človek neprestano samo dela in dela, polagoma otopi in mimo njega gredo vse višje vrednote. Če boste pa stalno vsak večer vsaj pol ure brali, si boste ohranili tudi čut za etične vrednote. Branje je neusahljiv vir duševnega življenja in notranjega prenavljanja. V knjigah najdete vse. Če ste žalostni, vzemite v roke veselo čtivo in kmalu boste še sami vedrih lic. V knjigah spoznavate življenje drugih ljudi, primerjate ga s svojim in marsikdaj vami bo prijetno pri srcu. Včasih se kdo čuti tako osamljenega in zapuščenega, v knjigah pa marsikdaj najde tolažbo. Ko človek bere, pozabi na svoje trpljenje in neprijetnosti in se vživi v usodo drugih ljudi. Skratka, še tako obupanemu človeku lahko ravno knjige vlijejo pogum in veselje do življenja. Zato vam knjige ne smejo biti nedosegljive. V tem pogledu se ne dajte kratiti. Berite dobre knjige! Nikoli vam ne sme biti žal tistih bore nekaj dinarjev, ki ste jih izdali za knjige, za tiste bore pol ure na dan, ki ste jo potrošile z branjem. Marsikateri bo celo žal, da tega ni storila že poprej. Skratlca, knjiga naj postane vaša najboljša prijateljica! Vera. Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? Četrtek: Ragu jeva juha, kolerabi-oe, krompir s prekajeno svinjino1. Zvečer: Rižev narastek s šodojem. Petek: Polenovke s sardelami in kislo smetano, riževe palačinke, kompot, Zvečer: Krompirjev pečenjak s solato. Sobota: Možganova juha, prašičja glava s hrenom2, pražen krompir. Zvečer : Pljučka s krompirjem. Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, dunajski zrezki, pečen krompir, francoska solata. Z ve č e r : Pastela s parmskim sirom'1, pecivo, čaj. Ponedeljek:. Jetrna juha, krompirjev pire, kuhana govedina, zelje v solati. Zvečer; Jajčni podinet 6 sardelami*. Torek; Krompirjeva juha, kumarice v omaki, pražen riž. Zvečer: Telečji golaž. Sreda: Možganova juha, goveji zrezki, pečen krompir, endivija. Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Pojasnila: 1 Krompir s prekajeno svinjino: Nareži kuhanega, olupljenega krompirja na tenke rezine, deni ga v namazano pekačo in potreseno z drobtinami, nanj nadevaj vrsto sesekljane prekajene svinjine, zmešane s kislo smetano, spet vrsto krompirja itd., dokler ti ne zmanjka. Na vrh nakapaj surovega masla in potresi nekoliko kruhovih drobtin. Kozo postavi v pečico, da se krompir rumeno zapeče. * Prašičeva glava s hrenom: Kuhaj očiščeno glavo v slani, okisani vodi, ki ji prideni čebule, peteršilja, zele- Za dom in gostinski obrat odlifao MOTOHOVO kavo Vodnikov trg 5, telefon 25-77, Krekov trg 11, telefon 23-48 Za nego kože Rešitev ugank iz prejšnje številke REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno, po vrsti: I. plamenica, 9. mar ta; onega, 3. ep; aron; rak, 4. sin; apis; ta, 6. trenta; urad, 6. n; ki; t; ra; e, 7. iran; imadem, 8. da, anja; ili, 9. oto; jama; ij, 10. manji; ulica, 11. kozmetika. POSETNICA: Odvetniški pripravnik. ČRKOVNICA: začnešzzadnjočrko T prvi navpični vrsti in bereš navzgor do vrha, potem v drugi vrsti od vrha do konca, v tretji spet od spodaj navzgor itd., pa dobiš: Lonec hodi po vodo, dokler se ne razbije. IZLOČILNICA: Ponosno kvišku dviga glavo prazen klas. MAGIČEN LIK: Boris, opera, reber, Irena, saraj. RAČUNSKA UGANKA: Ker ima eelota tri tretjine, je poldruga tretjina polovica. Od sto je torej poldruga tretjina petdeset. zelenim peteršiljem m jo daj s kislim hrenom na mizo. * Pašteta s parmskim sirom: Stolči v možnarju 14 dek parmskega sira, prideni mu 7 dok surovega masla in tolci skupaj. Potem primešaj še dve celi jajci in malo soli in tolci še četrt ure. Nato izreza z obodcem za krofe iz maslenega testa male kolačke, pomaži jih z razmotanim jajcem, nade- * Jajčni podmet s sardelami: Raz-motaj nekaj jajc, kolikor jiih pač rabiš in prav toliko žlic mleka ali sladke smetane in nekoliko soli, vlij to na razbeljeno maslo in mešaj neprestano, dokler se nekoliko ne zgosti in poslane podobno močniku. Primešaj sardelnega masla, nekoliko popra, lahko tudii drobnjaka in ga daj na mizo. Nekaj besed o prijateljstvu V mladosti je človek silno nagnjen k temu, da sklepa prijateljstva in hoče svoje prekipevajoče srce položiti naravnost v roke svojemu prijatelju. Ta pripravljenost, da se v zaupanju daruješ, pa z leti popusti, človek postane opreznejši, kajti iz izkušenj je spoznal, da mora postati bolj previden. V izkušenem človeku se pa razvije tudi moč, da pridobljeno prijateljstvo obdrži, poglobi, v njem postane srečen in najde zadoščenje. Beseda prijateljica je sveta. Nikoli ne sme priti v blato. Prijateljstva človek ne more pridobiti, kakor pridobi zemeljske dobrine, lahko si ga samo pribori. Pridobi si ga samo z vdanostjo, zvestobo, toploto, požrtvovalnostjo, zatajevanjem samega sebe in svojih želja. Resnično prijateljstvo med ženskami se ne razbije ob prepiru, zaradi nevoščljivosti in zavisti, zaradi sprememb razmer, kajti gre preko vseh viharjev življenja. Prava prijateljica vselej sodoživlja vse in ti pomaga prenašati trpljenje. Ona je poštena. V obraz ti pove, kar ji ne Ugaja, ne sladka se ti, ne vda se sleherni tvoji muhi, a zvesto ti stoji ob strani, kadar imaš sovražnike. Prijateljstvo je nežna, nežna rastlinica. Dobro hoče biti gojena in ti ji moraš biti dobra vrtnarica. Paziti mo-raš nanjo, potlej bo ta nežna cvetlica postala močna in velika kakor drevo in ti boš vesela svojega prijateljstva in boš ponosna na svojo prijateljico. Nikoli pa ne pusti zlobnih jezikov, da bi se vmešavali v tvoje zadeve. Rajši zapusti deset znancev — samo ne tiste žene ali dekleta, ki si jo preskusila in ki ti je postala prijateljica. Ali naj »on« pomaga? Kadar ste ntrojene, si obraz lahko z masko na silno preprost način poživite. Kajpak bi vam lahko našteli celo vrsto različnih krem, ki jih izde-tujejo tovarne za vse vrste polti. A tnkaj vam rajši nasvetujemo dobro masko za vsako priložnost, U si jo lahko pripravite same: eno čajno žličko mandljevih otrobov, ki jih dobite v lekarni, zmešajte s celim jajcem v kašo. Potlej si obraz najprej namažite s kakšno čistilno kremo in si ga lepo obrišite. Nato s čistim čopičem, ki je najbolje, da ga uporabljate samo v ta namen ali pa z mehko platneno krpo namažete obraz In vrat s to kašo, ki se hitro strdi. Mimo ležite in pustite masko na obrazu deset minut, nato se pa z mlačno vodo rahlo izmijte. Obrišite se s krpo, namočeno v mrzli vodi. Naposled »i obraz natrite z dobro, hranilno kremo. »Moj možiček je pa res sijajen,« hvali gospa Petelinčkova svojega moža, »ko pride iz službe in ko pojemo, mi pomaga umiti posodo, osnaži vse čevlje in včasih pomije tudi kuhinjo!« Gospa Korenčkova pa zmigne z rameni in meni: »Moj mož se pa niti ne pritakne. Ko pride iz službe, hoče imeti mir in počitek. Med nama rečeno, gospa Petelinčkova, to tudi razumem. Saj ni psiček, da bi se plazil po tleh!« Tukaj imate obe skrajni pogosti mnenji o pogostem vprašanju: Ali naj mož pomaga v gospodinjstvu, ali ne? Vsekako moramo držati z gospo Korenčkovo, češ da mož ni psiček. Mož ima svoje poklicno delo, ves dan je vprežen v dolžnost — žena ima pa svojo. Noben mož ne bo zahteval, da mu bo njegova žena po končanem gospodinjskem delu igrala stenotipist-ko ali strojepisko. So pa žene, ki zahtevajo, da jim mož še po končanem delu pomaga v gospodinjstvu! To nikakor ni prav! Nobenega povoda nimamo, da bi jemali za zgled ameriškega »idealnega zakonskega moža«. Ta ideal namreč obstoji v tem, da mož v poklicu zasluži več ali manj denarja za potratne stvari svoje ženice in da je »priden zakonski mož«, to se pravi, da poleg tega čisti še okna, pazi na otroke, kuha in pomiva, med- Redna stolica mstfMh Ofltt ref. S Br. 31410 dot 31. XII. t*SX !'i tem ko »idealna ženica« sedi v naslanjaču in bere. romane. Naš idealni zakonski mož je popolnoma drugačen. Za človeka, ki sta si prisegla zvestobo in skupno življenje za bodočnost, je pač potrebna neka skupnost kljub popolnoma različnim dolžnostim. Mož kajpak lahko pomaga v gospodinjstvu, kadar je potrebno, a primoran ni. Kajpak tukaj ne kaže vpošte-vati preveč strogih pravil in predpisov v pogledu »dolžnosti«. Zakonsko življenje se ne meri po paragrafih! Nobenemu možu ne bo padla krona z glave, če bo enkrat pomagal v gospodinjstvu, a to se mora zgoditi prostovoljno. To se samo po sebi razume, kjer vlada obojestranska ljubezen, naklonjenost in razumevanje. Nočemo pa žene, ki udobno počiva, medtem ko se mož, ki je prišel pravkar iz službe, bavi s kakršnim koli gospodinjskim delom, prav tako kakor nočemo moža, ki kakor kakšen paša ne vidi v svoji ženi drugega, kakor hišno sužnjo. Moška pomoč v gospodinjstvu se je zelo razširila v času nezaposlenosti, ko so bili možje veseli, da so čas izpolnili z delom, pa naj Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tedniku odslej na 12 straneh! Je bilo kakršno koli, posebno če je žena imela službo, mož pa ne. Zdaj se je nezaposlenost nekoliko polegla in so se možje po večini vrnili k svojemu delu. žene pa so spet zavladale v svojem kraljestvu, v kuhinji in domu. Zdaj velja spet staro pravilo: vsak naj opravlja svoje in vendar naj oba gradita skupaj svoje malo kraljestvo. te vsakdo izmed obeh razume, da Ima vsakdo dovolj dela, da delovni dan izpolni s svojimi dolžnostmi, mož v poklicu, žena doma v gospodinjstvu, ne bo nikoli prišlo do prepirov v tem pogledu. Potlej bo skupno življenje potekalo brez nepotrebnega govorjenja in oporekanja, potlej tudi pogosto vprašanje: »Ali naj mož pomaga v gospodinjstvu?« ne bo nikakršen problem več. Ljubezen in obojestransko razumevanje pa spadata prav tako zraven kakor pri vseh zakonskih zadevah. Kako žive v Ameriki Pogosto dobivajo uredništva pisma ®vojili čitateljev, ki žive v tujih deže-Nedavno je pisal neki prijatelj uredništvu »Prager Tagblattac, kako Z|ve v Ameriki, in je sporočil tudi «ene vsega, kar potrebujemo za življenje. Prinašamo izvleček iz tega pisma, ker bo marsikoga zanimala primera med cenami pri nas in na tujem. ■jfr >Razen stanovanja je v Ameriki vse «enejše kakor v Evropi. Nekaj cen: hlebec dobrega črnega kruha stane 5 centov (1 cent je približno 50 par, 1 dolar pa 50 din); tucat jajc 30 centov; velika doza kalifornskih marelic 10 centov; pet oranž 10 centov; dva velika kosa mesa za zrezek (najboljše vrete) 18 centov, hlebček e damskega ®>ra 10 centov; par dobrih čevljev 3 dolarje; dvajset dobrih cigaret 14 centov; dnevnik 3 cente; dobro milo 5 centov; kava v bifeju 5 centov; obisk v kinu na dobrem sedežu 30 centov; dva velika kozarca najboljšega paradižnikovega soka 5 centov; pet banan 10 centov; velik ananas 10 centov; Poljubno dolga vožnja e podzemeljsko železnico 5 centov; znamka za pismo v tujino 5 centov; velika plošča čokolade 10 centov; kilogram kave 60 centov, čeprav ne računamo na to, da inia dolar v Ameriki dosti manjšo vrednost kakor pa po preračunavanju na evropske valute (za poučevanje jezikov ee dobi v Ameriki z lahkoto 1 dolar), 6e vidi, da je večina potrebščin v Ameriki cenejših kakor pa celo v Franciji. Seveda pa je treba jesti doma. Zunaj je vse dva do trikrat dražje. Žena in jaz sva včeraj opoldne pojedla vsak kozarec paradižnikovega 6oka, kloba-eo z belim kruhom, z maslom namazan kruh in dva velika kosa sira, potem pa še dve oranži. To naju je stalo skupaj ‘26 centov (okoli 13 dinarjev). Danes sva imela nedeljsko kosilo: sPet paradižnikovo omako, potem vsak evoj dunajski zrezek s krompirjem, kruh e sirom in sadno solato, razen tega pa še kavo. Vse skupaj naju je Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tednik« odslej na 12 straneh! 6talo 33 centov (okoli 17 dinarjev za dve osebi). Proračun za udobno življenje dveh oseb bi bil približno tale: Stanovanje (kurjava, plin, telefon)...................60 dolarjev jed za dve osebi .... 30 „ pranje perila, čiščenje, popravila itd.............. 7 » cigarete, poštnina, listi, kino.......................15 „ vožnje in brivec, ■ • • 8 „ razno ....»«•• 10 „ 130 dolarjev Za otroka znašajo mesečni 6troški približno 20 dolarjev. Ker se pri stanovanju ne prihrani prav dosti, porabi samec na mesec okoli 90 dolarjev. Vsa domača dela opravljava z ženo sama in to ni prav nič težavno in neprijetno. Ob zapadni obali je vse še dosti cenejše (za kakšnih 30%). Morda se bova preselila tja, najbrž v Los Angeles. V naši okolici si človek lahko kupi ali pa 6i vzame v najem hišico za eno ali dve družini. Najemnina za prazno stanovanje e tremi sobami, verando, kuhinjo in kopalnico znaša na mesec 50 do 60 dolarjev. Če ima človek srečo, lahko odda eno teh sob z zajtrkom v najem za isto ceno, tako da ima potem svoje stanovanje zastonj. Seveda mora v tem primeru oddano sobo opremiti. drugimi pritiikHnami) stane brez po-drugimi pritklinami) stane brez pohištva okoli 55 dolarjev na mesec, torej manj kakor 30 dolarjev za družino; v taki hišici je pet do osem prostorov. Kupiti 6i je treba samo pohištvo. Če se obvežemo, da bomo stanovali v hiši dvajset let, bomo plačevali sicer isto najemnino, toda po dvajsetih letih podane hiša z zemljiščem vred naša. Če je človek tu bolan in nima denarja, je seveda izgubljen, toda če ima zakonska dvojica V6aj 60 dolarjev na mesec, lahko izhaja. Dober ženski zimski plašč stane tu 25 do 30 dolarjev, dobe se pa seveda tudi dosti cenejši. Snaženje, krpanje in likanje moške obleke stane v čistilnici 35 centov, pranje in likanje moške srajce pa 10 centov. •>* K" Hu mor ■ ak&K* mm Crna svilena obleka s svilenim telovnikom. Ta prijetna In elegantna družabna obleka zasluži, da st Jo natanko ogledate, že zato, da boste morebiti obnovili in modernizirali zastarelo črno večerno obleko. Prednji del nadomestite s telovnikom iz belega pike ja in obleka bo vs« bolj prijetna In nčinkovita. Pulover za možička Da vam pomagamo razveseliti vašega možička, vam danes prinašamo vzorec in troj za praktičen in topel pulover, ki mu ga boste napravili sami. Najbrže sami veste, kako i bilo treba iti na trg, kjer je cenejša? 7. Ali si daste pri frizerju umiti glavo, ali pa si jo umijete sami, preden greste k n jemo? 8. Ali končujete svoje brzojavke s prijaznimi besedami, čeprav vaš te besede precej stanejo in niso v brzojavki prav nič potrebne? 9. Ali menjate večji bankovec, preden ste izdali ves drobiž, ki ga še imate? 10. Ali greste na tramvaj ali v avtobus tudi takrat, kadar morate napraviti samo kratko pot? 11. Ali si takoj kupite obleko, ki vam je všeč, čeprav jo boste mogli plačati šele čez kakšen mesec? 12. Ali se kdaj premislite in ne telefonirate, ker bi morali za telefon plačati dinar? Če dobite samo pet sili šest točk, dokazuje to, da ste zapravljivi. Vsota med 20 do 25 bi bila dobra sredina. Toda ne bodite preveč ponosni, če sle dosegli čim večje možno število točk, kajti v tem primeru ste nekoliko preveč varčni. Zlato bulo so podpisali leta 1222., bilka pri Mohaču je bila 1526., Martin Luther se je rodil 1483., Ameriko je Columb odkril 1492. —kdaj pa je bila bitka pri Maratonu prav res da ne vem. A učili smo se o njej v gimnaziji. Spominjam se celo nekaterih podrobnosti. Med predavanjem našega profesorja zgodovine je nekaj učencev spalo z napol zaprtimi očmi; samo v zadnjih klopeh je bilo nekoliko bolj živahno: tam so namreč kvartali. Jaz sem sedel nepremično na svojem mestu in sem pod. klopjo bral roman. Profesor Tiirok je s svojini grgrajočim glasom razlagal bitko pri Maratonu. Ko je na koncu ure pozvonilo, sem knjigo hitro skril pod klop, profesor pa še dolgo potem aii končal z razlago bitke pri Maratonu. »Atene so plačale to zmagoslavno bitko z življenji sto dva in devetdesetih junakov...« »Nadaljevali bomo prihodnjo uro,« je dejal in odšel. Pri zrelostnem izpitu je prišla Maratonska bitka spet ha površje. Vprašali so me o Zlati buli, o bitki pri Mohaču, o Martinu Luthru, o odkritju Amerike. Na vse sem odgovoril brezhibno. »Mislim, da je že dovolj?« je menil nekoliko oklevajoče ravnatelj in vprašujoče pogledal izpitnega komisarja. »Samo še o bitki pri Maratonu,« je proseče dejal profesor Tiirok. Ko izpitni komisar ni ugovarjal, sem začel z obupanim glasom: »Atene so plačale to zmagoslavno bitko z življenji sto dva in devetdesetih junakov...« Na lepem sem dobil hud napad kašlja, lovil sem sapo in nisem mogel govoriti dalje. Komisar je profesorja Toroka pro-dirno pogledal, ravnatelj je pa triurn-firal. ■ Dovolj!« S ponižno vdanostjo sem sedel in sem napravil takšen obraz, ko da bi obžaloval, da nisem mogel povedati do konca o bitki pri Maratonu! Moje erce je pa vriskalo od veselja, kajti čutil sem, da sem »maturus«, zrel! Vedel sem. da me nikoli več noben človek ne bo vprašal, kdaj je bila bilka pri Maratonu! * Po nekaj letih, ko sem že mislil, da je svet že davno pozabil na Maratonsko bitko, sem se moral spet pokoriti za mladostni greh. Vozil sem se po grškem morju in sem bil na potu v Alene. Na vsej poti me je spremljala miss Kantova, ljubka mlada Angležinja. Nihče ni dame pobližje pozna!, nihče ni vedel, ‘od kod je prišla. Potovala je popolnoma sariia, z občudovanja vredno odločnostjo se je pretolkla skozi vrvenje različnih pri stanišč in se je tudi pri skupnih obedih na ladji vedla silno samozavestno. Miss Kantova je bila lepo, ljubko bitje, vitka in vendar polna. Njene oči so gledale mrzlo in pametno, a njene ustnice, te sočne, poželenja vredne ustnice so izdajale njeno strast. Zato tudi ni hotela z nikomer skleniti poznanstva in ni govorila z nikomer, razen s častniki na ladji. Ko smo se z »Orestom« peljali okrog rtiča Matapana, nam je veter prinašal nasproti visoke valove in ladja se jo začela močno gugati Mi6s Kantova je bila na krovu skoraj nezavestna, ko sem ji pa uslužno ponudil svojo roko, me je ponosno premerila od glave do nog in odšla, ne da bi spregovorila le besedico, v svojo kabino. In zdaj je miss Kantova na lepem stala zraven mene na marmornih stopnicah pri svetišču Zmage, ki ga je dal Periklej zgraditi na Akropoli v spomin na bilko pri Maratonu. Tudi zdaj se ni zmenila zame. Prav tako pa se ni zmenila za vsiljivega Francoza, ki se je podil za njo okrog stebrov Partenona in ki je celo podkupil sluge na »Orestu*, da so mu odkazali pri mizi mesto zraven miss Kantove. Miss Kantova je torej stala zraven mene in je sanjavo strmela v megleno daljavo. Veter je nekoliko razkuštral njene valovite lase in njen obraz, ki je imel sicer ponosen izraz, je zdaj izdajal mehak, ženski izraz. Nadaljevanje na 13. struni. Posebno pazite kaj bolnik pije! a* Ce Vam je le mogoče, dalte mu za zdravic In užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdeiimi srci Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Ozadie britanske politike Skrivnost Clivedon-Seta Krožek lady Astorjeve — vir „Timesovih“ člankov in Runcimanovih nasvetov V angleški spodnji zbornici in v angleških opozicijskih listih dostikrat srečamo izraz »clivedonska družba«. Ta izraz velja posebnemu krožku angleških konservativcev, politikov in državnikov, industrijcev in časnikarjev, ki imajo največji vpliv na britansko politiko, bodisi direktno bodisi za kulisami. »Lidove Noviny« so te dni prinesle zgodovino tega krožka in iz njih posnemamo tudi mi spodnje podatke; po trditvi še zmerom najuglednejšega češkega lista se čuti vpliv te »družbe« na vseh poljih javnega življenja največjega imperija sveta: v parlamentu, v ministrstvih, v časopisju in na mednarodnih konferencah — skratka povsod. Zbirališče krožka: pri Astorjevih »Clivedonski krožek« se imenuje po gradu Clivedon-Setu, kjer se ta družba zbira. Lastnik gradu je lord Vincenc Astor. Mož je velik bogataš, ne samo da ima velikanska posestva v Bucking-hamshiru — tam stoji tudi omenjeni gradič — temveč je lastnik tudi cele vrste hiš in palač v Londonu samem; njegov je dalje konservativni Ust »Ob-server«, zraven ima pa lord Astor seveda tudi v bankah in v industriji čedne milijone. To je na Angleškem glavni pogoj za politični poklic, posebno pri konservativcih. Zato tudi Astorjeva živahno delujeta v politiki, a nikdar ne neposredno, temveč samo preko svojih vplivnih zvez, za kulisami. Lord Astor je potomec znanih ameriških Astorjev. Prednik le-teh se je konec 18. stoletja preselil v Ameriko iz Heidelberga, a že v začetku 19. stoletja je gospodoval velikanskemu ozemlju, obljudenemu z Indijanci; njegov je bil tudi Manhattan, otok, kjer je pozneje vzraslo največje mesto sveta — Newyork. v življenjepisu tega prvega zgodovinskega Astorja, utemeljitelja »dinastije« Astorjev, beremo, da se je bavil z lovom na krzno, pozneje je začel trgovati, zraven se je pa baje ukvarjal tudi, * V treh rodovih so si Astorjevi iz teh treh »obrti« — kaj kmalu se ji jim je pridružila še četrta: finančne špekulacije z zemljiščem, kjer stoji danes Newyork — napravili tolikšne denarje, da je oče današnjega clivedonskega lorda, John Jacob Astor, lahko postal ameriški poslanik. Pozneje je dal diplomatski službi slovo, se odpovedal ameriškemu državljanstvu in se za stalno preselil na Angleško; tam je že leta 1913. dobil plemiški naslov peera, s tem pa tudi članstvo v zgornji zbornici. Njegov sin Vincenc sicer ni podedoval silne individualnosti svojega očeta in tudi ne osvojevalnih odlik ustanovitelja »dinastije«, zato je pa podedoval nekaj drugega, kar tudi ni od muh: velikansko premoženje, lordov-ski naslov in očetove politične simpatije. Pa ne samo to. V njegovo dediščino spadajo tudi tradicionalne zveze z nekaterimi družinami, ki imajo v rokah najvažnejše panoge nemške veleindustrije, in tudi sam je udeležen v raznih nemških podjetjih. Lord Astor spada med tiste angleške kapitaliste, ki jim med vojno, posebno pa po vojni ni moglo iti v račun, da bi mirovne pogodbe Nemčijo preveč pritisnile ob zid; zato si tudi niso mogli želeti, da bi v povojni Nemčiji vladala anarhija in boljševizem in tudi ne preveč doktrinarski — za podjetnike predragi — socializem. A najdragocenejše premoženje lorda Vincenca ni denar, temveč njegova žena, roj. Nancy Langhornova, po rodu Američanka. V svojo novo angleško domovino mu je namreč prinesla tri važne reči; neizmerno dosti denarja, bister ameriški razum in morda nekoliko preveliko zanimanje za javne zadeve. Ta žena je znamenita lady Astorjeva. Politični cilji lady Astorjeve Politika je za lady Astorjevo zabava, s katero si krajša čas. V prvi vrsti jo zanima mednarodna politika. Zato je bila ta dama prva povojna leta reden gost na sejah Zveze narodov. Toda kaj kmalu je zavohala, da se v Zvezi narodov ne bo nikoli izkristalizirala prava politična moč. Sprevidela je, da je odločilna sila na svetu še zmerom Anglija, in da bo to tudi ostala. Zato mora tisti, ki hoče vladati nad svetom, najti in gojiti zveze v Angliji, z njeno konservativno aristokracijo, ki ima v rokah svetovno trgovino in industrijo, z visoko aristokracijo, pa tudi z njenim tiskom, ki ima važno besedo v Veliki Britaniji. Zato je lady Astorjeva preselila prizorišče svojega delovanja na Angleško. Uredila si je lepo svoj Clivedon-Set in začela vabiti imenitnike londonske »družbe« na weekend v Buckingham-shire. Spočetka je kajpada manj govorila in bolj poslušala, da je izvedela, kakšnih nazorov so njeni gostje. Toda ni dolgo trajalo, ko je bistra in premetena Nancy lahko spremenila svojo palačo v centralo, kjer so v soboto in nedeljo sklepali, kaj imajo vlada, borza in časopisi narediti ostalih pet dni. Tako se je iz stalnih weekendskih gostov v Clivedon-Setu izkristaliziral »krožek«, ki je odločal o dogodkih angleške in svetovne politike za več mesecev, da, celo tudi za več let vnaprej. Kajti pri lady Astorjevi so se začeli shajati največji kapitalisti britanskega imperija, najvplivnejši zastopniki konservativne politike in odločilni činitelji londonskih ministrstev — in kajpak tudi zastopniki konservativnega tiska. Odkod »Timesovi« članki? Lady Nancy dobro ve, kolikšen vpliv ima tisk na angleško javnost. Zato je moral njen mož kupiti konservativni tednik »Observer«, ki je od tistih dob ideološko glasilo »clivedonskega krožka«, s svojim glavnim urednikom, famoznim Garvinom na čelu. »Times« je pa tako rekoč dnevno zrcalo mnenja tega krožka o dogodkih v Veliki Britaniji in drugod, odkar ima večinski paket njegovih delnic v rokah John Jacob Astor ml., brat lorda Astorja. Duhovna elita »Observerja« in »Timesa« so stalni gostje Clivedon-Seta. Razen že omenjenega Garvina spadajo sem glavni urednik »Timesa« Geof-frey Dawson, njegov zastopnik Re-mington Ward, ki ureja rubriko »Dopisi uredništvu«, in urednik zunanjepolitične rubrike Kennedy. če poznamo to razmerje med »Timesom«, najvplivnejšim listom na svetu, in Clivedon-Setom, če vemo, v kakšnem odnosu z lordom Astorjem in njegovo ženo je »Observer«, glasilo angleškega konservativnega sveta, se nam ni treba čuditi senzacionalnim člankom v teh dveh listih, tudi ne »Timesovemu« članku dne 7. septembra, ki je tri tedne pred Monako-vim priporočal priključitev Sudetov k Nemčiji, članek je zbudil tolikšno senzacijo v vsej svetovni javnosti, da je morala britanska vlada uradno izjaviti, da ni v nobeni zvezi z njim. In vendar se je na koncu tako zgodilo, kakor je ta članek priporočal... V soboto in nedeljo 3. in 4. septembra so v glavnih obrisih prerešetali omenjeni članek, tri dni nato je pa izšel v »Timesu«. Uredništvo je napisalo, da ga je dobilo »iz občinstva«, v resnici ga je pa napisal gori omenjeni Kennedy. Nadaljnji načrti Clivedon-Seta Svet ugiba o novih načrtih, ki jih kujejo v Clivedon-Setu. Pravijo, da v »krožku« mnogo govore o ustanovitvi nove države na evropskem vzhodu. Značilno je vsekako, da se konservativni tisk prav nič ne razburja zaradi kampanje okoli Ukrajine. Član »clivedonskega krožka« je tudi sir Horace Wilson. Druga glavna osebnost Clivedon-Seta je Dawson, glavni urednik »Timesa«; njega so krstili za »političnega tajnika« lady Astorjeve. * * Clivedon-Setu so seveda v prvi vrsti pred očmi britanski imperijski interesi. Na drugem mestu so koristi njegovih političnih zaveznikov in socialne simpatije. češkoslovaška je bila clivedon-skim gostom že od nekdaj trn v peti — prav tako kakor tudi druge države, ki so izvedle agrarno reformo in kjer ne steje na čelu državna uprave aristokrati z mednarodnimi rodbinskimi in kupčijskimi zvezami. Zato je tudi razumljivo, zakaj je madžarska aristokracija zmerom našla razumevanje v Londonu. (Po »Lidovih novinah« in zagrebški »Novi Riječi«) Koliko zlata je na svetu Nedavno so znanstveniki ugotovili, koliko zlata so doslej na svetu pridobili. Do leta 1875. je bilo pridobljenega iz zemlje okoli 9.500 ton zlata. Do leta 1900. so izkopali in izprali iz rek še okoli 5.500 ton. V tisti dobi so odkrili največje zlatokope na zemlji v Johannisburgu (okoli 1. 1865.) in polja na Aljaski (okoli 1. 1885.). Do leta 1935. so dosegle celotne zaloge zlata skoraj 40.300 ton. če računamo, da je vreden kilogram zlata 3.480 zlatih frankov, pomeni to, da je vse zlato na zemlji vredno več ko 140 milijard zlatih frankov. Fiziološke zanimivosti Ali veste, kako dihate? Pljuča imajo 90 kvadratnih metrov površine Pljuča so gobasta snov, ki se pri vdihavanju, torej pri vsrkavanju zraka, raztegnejo kakor harmonika in se potem pri izdihanju skrčijo. Vdihavanje in izdihavanje pa ni posledica gibanja pljuč, ampak gibanja prsnega koša oziroma trebuha, če prsni koš ne deluje, imenujemo to trebušno dihanje, če pa je dihanje posledica premikanja reber, pa prsno dihanje. Oba načina lahko uporabljamo. Večina moških diha s trebuhom, pri ženskah pa je dihanje s prsi pogostejše. Najbolj zdrava je seveda zveza obeh dihanj, v kolikor ni prevladovanje ene vrste fiziološko utemeljeno, kakor je n. pr. prsno dihanje bolj pogosto v spanju in med nosečnostjo. 16 VDIHOV IN IZDIHOV NA MINUTO Zrak, ki ga vsrkajo pljuča, sestoji po večini iz dušika in iz manjšega dela kisika. Nos ga ogreje, ovlaži in očisti prahu. i*ri dihanju skozi usta pride zrak hladen, suh in nečist v pljuča! V dobi med vsakim dihom — človek vdihne in izdihne zrak 16krat ra minuto — vzamejo pljuča vdihanemu zraku velik del kisika. To delo opravlja kri. Zaradi tega je v pljučih zelo mnogo krvi. Vsako minuto je steče skozi pljuča štiri litre, čez dan pošlje torej srce tisoč litrov krvi skozi pljuča, pri hudem delu pa se ta množina popetori! Kri preide iz žil v najnežnejše mreže žilic, in te žilice obdajajo 400 milijonov pljučnih mehurčkov, ki so iz njih pljuča sestavljena. Skozi stene tega omrežja pobere kri kisik vdihanega zraka in odda neporabno ogljikovo kislino, ki jo je nabrala po vsem telesu, človek izdiha vsak dan liter čiste ogljikove kisline! Ker je za to izmenjavo snovi določen le kratek čas med enim' vdihom in izdihom — to je 4 sekunde — se mora vršiti izmenjava snovi med zrakom in krvjo na čim večji ploskvi. Notranja zgornja ploskev vseh pljučnih mehurčkov bi dala površino 90 kvadratnih metrov. Pri mirnem, neprisiljenem dihanju prav za prav ne preizkusimo vseh zmožnosti pljuč. Z vsakim vdihom zajamemo samo pol litra svežega zraka, čeprav bi ga pljuča lahko zajela povprečno pet litrov! Toda niti pri največjem izdihu ne moremo iztisniti iz pljuč poslednjega litra zraka. Ta količina ostane zmerom v pljučih. ŠTIRI LITRE Z ENIM VDIHOM štiri litre zraka lahko igraje zajamemo z globokim vdihom. Pri težavnem delu in pri športu je to potrebno. Šport zahteva od človeka napor vseh moči. Pri mirnem dihanju potrebuje človek osem litrov svežega zraka na minuto. Za 23.000 vdihov in izdihov, ki jih mirujoč človek napravi na dan, potrebuje teoretično torej nad 11.000 litrov svežega zraka, če pa mora opravljati težavno delo in se ukvarjati s športom ali telovadbo, narase poraba zraka na sedemkratno do osemkratno prejšnjo količino. Zato naj vsakdo, kdor se dosti giblje in dela, opravlja take posle pri odprtem oknu ali pa sploh na prostem. Nos preizkusi zrak in ugotovi, ali je' dober in čist. če vsebuje neprijetne vonjave, dražeče pline ali tuje snovi, preide dražljaj po živčni poti čez nosno sluznico do mozga in hkratu požene močan sunek zrak skozi nos, da odstrani nadležne snovi. To je tako imenovano kihanje, če je onečiščeni zrak že prišel skozi nosni filter, ga vrže kašelj, ki se nas poloti v grlu, nazaj. Majhna tuja telesa in dele prahu zadrži vlažna sluznica v nosu, vi grlu in v sapniku. Ta sluznica ima1 čudovite čistilne priprave. Na njeni površini se nahajajo mikroskopsko majhne dlačice, ki se zmerom premikajo. Ker se gibljejo samo v eni smeri — navzven — torej proti ustni in nosni odprtini, odstranijo zaostale dele nesnage iz notranjosti dihal. Da bi ugotovili vzrok za to enostransko gibanje dlačic, so neki živali odvzeli kos takšne sluznice in ji jo spet vcepili nazaj, toda obratno, da bi se bile morale dlačice premikati zdaj v nasprotni smeri. Toda opazili so nekaj presenetljivega. Dlačice so se spet premikale v smeri navzven. Uganko teh dlačic bo treba še rešiti. (»N. W. Journal«) Žvečite, kakor je treba! Vsak človek ima trdno razvito spodnjo čeljust, ki jo imenujemo brado. Ta brada pa je zdaj v nevarnosti, da se bo v bodočih rodovih čedalje bolj izgubljala. Tako vsaj prerokuje dr. Leman Vogue z zobarskega oddelka Kolumbijskega vseučilišča. V svoji razpravi o tem trdi, da se bo človeška; brada čedalje bolj manjšala in nazadnje sploh izginila, če Američani svoje sedanje hrane ne bodo zamenjali s takšno, ki bo zahtevala več žvečenja. Solidna brada se more ohraniti samo z močnim žvečenjem in grizenjem trde hrane. Sedanja izkvarjena generacija ne zna več žvečiti, kakor so žvečili naši predniki in kakor še zmerom žvečijo nekatera manj civilizirana plemena. To je dr. Vogue tudi dokazal, ko je priredil tekmo v žvečenju med Eskimi in znanimi ameriškimi nogometaši., Eskimi so bili zmagovalci. Po mnenju dr. Vogua je največji so-i vražnik naši čeljusti mehka hrana. Literary Digest, Newyork. • Nevidno steklo Dr. Katherine Blodgett, ki dela vi laboratoriju neke ameriške električne-družbe, je odkrila nevidno steklo, ki zaradi neke posebne kemične prevleke Odstrani vse odseve in prepusti nad 99Vo svetlobe, med tem ko je dosedanje prepuščalo samo 92“/o. Svoj uspeh je dosegla na ta način, da je ustvarila brezbarvno prevleko, ki ni debela niti milijoninko milimetra. S tem postopkom lahko izboljšamo prepustljivost svetlobe pri vseh vrstah stekla. Stekla izložbenih oken, ki so izdelana iz novega stekla, se sploh ne vidijo. Vesela smučarska zgodba Pikec in ribie olie Hafusaia Sašlca »Ribje olje mu bom zapisal,« je dejal zdravnik in izpod zlatoobrobljenih naočnikov nekam neaaupno premeril drobcenega fantička na visokem vrtljivem stolu pred seboj. Fantičku ta tehtni pogled ni segel do živega, mirno, skoraj pohlevmo je sedel med gospodom zdravnikom in mamico, in njegove bistre, živahne oči so neutrudljivo romale po bleščečih napravah na zdravnikovi mizi in v omarah ob steni, »Pikec, saj boš pil ribje olje, saj rad ješ ribic«?« se je opogumila mama. Sklonila se je k zdravniku: »Saj veste, naš fant, edinec je...« »In razvajen od sile,« se je pol zares, pol za šalo razhudil zdravnik in še enkrat od glave do nog premeril Pikca, da je mamico kar zazeblo pri srcu. Pikec je nekam užaljeno prestregel ta pogled, nabral je ustnice v šobo, kar veekafeo ni pomenilo nič dobrega, iu v dnu svojega nepokvarjenega petletnega srca se je odločil: »Ne boš!« Zfi) mi je, da ne poznate Pikca, med otroškim svetom je namreč tako zanimiva osebnost, da vam ga hočeš nočeš moram predetavHi Mnenja o našem junaku so pa zelo deljena; za očka in mamico je Pikec cvet in ponos družine, za teto Tino — tisto, ki je nihče v sorodstvu ne mara — je pač samo paglavec razvajeni; otroci z dvorišča | so ga p.i krstili za .Rdeči plamen’, saj pa tudi ni zaman poglavar vseh indijanskih in razbojniških iger. Menda ni treba posebej omenjati, da Pikec ni zloben in — Bog nas varuj — pokvarjen otrok, samo zrel, kar prezrel je že za svoja leta. Diktatorske narave je, nič čudnega, saj dora-šča v času, ko gre diktaturam žito v klasje... Ni je stvari na svetu, ki bi mu naježila lase in pognala kri hitreje po žilah, ne boji se niti stare hišnice, ki so ji vei otroci ,šiba božja’ in ki je — menda edina — že večkrat primazala malemu razgrajaču kakšno gorko okrog ušes. Drugače je pa Pikec zlat otrok. Tako zelo priden, kad.ir gre z mamo k znancem v vas, tako vljuden, kadar pozdravlja na cesti mamičine prijateljice s poklonom, kakor pravi gospod. Ne sinemo mu delati krivice: nikoli ni nalašč žalil mame, še vselej se je skesa! vseh »vejili grehov iu z revnimi tovariši na dvorišču se prav tako igra kakor s premožnimi, čeprav že nekako sluti, da navadno delimo ljudi po obleki, po časteh in po naslovih in ne po višjih vrednotah. Skratka Pikec, oprostile, ker vam ga tako na dolgo in široko predstavljam, je začetek in konec očkove in uiami-čine ljubezni, je domača velesila, ki jo mora upoštevati vsakdo, kdor ima opravka s Pikčevo družino. Morda na tihem tipate, da se Pikec boji vsaj očkove možate besede. Zmotili ste «\ Pobič namreč dobro ve, kje očka čevelj želi in kdo je po malem popil ti*to veliko zelenko brinjevca, ki jo je kupila mamica za trebušne krče... Ko bi Pikčeva mamica vedela, da prodajajo v lekarnah ribje olje, Id ima okus po pomarančah, po čokoladi, po odišavljenih sladkorčkih, samo po ribah ne, ba najbrže kupila steklenico takšnega sladkega, dišečega ribjega olja, Pikec bi ga najbrž popil in škoda: o naši zgodbi ne bi bilo ne duha ne sluha. Pa hvala Bogu ni bilo tako. Mamica je kupila steklen ico navadnega, pravega’ ribjega olja in opoldne ga je prvič ponudila svojemu nadobudnemu sinčku. »Pikec, ljubček moj, pij ribje olje, ali veš, kaj je rekel gospod zdravnik?« »Zdravnik nič ne ve, saj je še včeraj oeka to rekel,« se moško odreže Pikec. Ko bi le ta fant ne imel tako strašansko dobrega spomina, kadar ne bi bilo treba! »Pikec, le pij, boš nekaj lepega dobil,« ubira milejše strune očka, ki svojega sinka že predobro pozna. »Kaj si pa želiš, Pikec? Ko boš popil žlico ribjega olja in pojedel svoj del kosila, bova šla kupit, kar si želiš.« »Matador bi rad, toda prej matador, potem pa olje.« Ne grožnje ne piosnje niso pomagale. Zvečer je imel Pikec svoj matador, držal je besedo in popil žlico ribjega olja. Eno samo jedilno žlico! Izsiljevanje ni kaj prida zadeva, v slabo Pikcu moramo priznati, da je mali trmoglavec za tri žlice ribjega olja izsilil od očka ,matador’, majhno električno železnico in fračo, ki je z njo že razbil dve okni in veliko atensko zrcalo. Potlej pa lepega dne Pikec za vse na svetu ni hotel spiti četrte žlice ribjega olja. Kdo bi mu to zameril, ribje olje je res z»prna brozga iu mamici ni kazalo drugega, ko da je usodno steklenico postavila na polico v shrambo, med steklenke in zelenke z vse boljšimi pijačami. * In tako je samevala steklenica ribjega olja na polici v shrambi, povsod je bila odveč, posebno očku, Id je spet pridno hodil v vas k veliki zelenki, po zdravilo za trebušne krče. Tedaj je pa lepega dne nebo samo poslalo rešitev; pričelo je sipati sneg, rabel. sub sneg, kakor nalašč za nedeljske smučarje. Pri Pikčevih se vsi smučajo, že zaradi Pikčevega zdravja; smuča se celo mamica, čeprav je očka in Pikec na belih poljanah ne bi pravni« pogrešala. Tisto usodno soboto popoldne je mamica pravkar pripravljala rahlo, dehtečo pogačo za smučarsko popotnico, Pikec je z nožem rezljal očetove smuči, očka si je pa belil glavo, kako bi kar najbolje impregniral smuči in čevlje. Tedaj — res sreča! — se mu je oko ustavilo na steklenici ribjega olja, ki je že tako dolgo kazila pestro zbirko vseh mogočih boljših pijač, ,vodk‘, likerjev in konjakov, zelenega in zdravilnega v steklenkah na polici. »Saj res, kar z ribjim oljem bom oboje namazal, bo vsaj ta steklenica zginila s police/' je v duhu modroval očka. »Zakaj tudi ne bi, saj olje je olje in ribje pač ne more biti slabše od lanenega. Ali ne mažejo čevljev z ribjo mastjo?« Da se le ni tega poiprej domislil! Kakor bi trenil sta očka in Pikec prepojila smuči in čevlje z ,dišečim1, rumenozeleuiim ribjem oljem. Pikčevi škodoželjnosti je bilo zadoščeno. Tako je prav, takšna brozga je komaj da dobra za čevlje, ne pa da bi jo pil pošten Človek... * Drugi dan. Prizorišče : prenapolnjen smučarski vagon nedeljskega ,Gorenjca*. Osebe: zastavni smučarji in brhke smučarke, med njimi tudi mamica, očka in Pikec. V Ljubljani, vlak potegne proti šent Vidu: mlada, drobcena smučarka, z rokami v žepu, kakor se spodobi za pravo smučarko, že viha nosek. »Kaj pa tukaj tako smrdi?« Dobro, da tega ni slišal Pikec, preveč ima dela z od. vezovanjem jermenov na tujih smučeh. Ko puha ,Gorenjec* proti Medvodam, postaja zadeva vse bolj kočljiva. Smučarji se ne morejo sporazumeti, ali naj bi odprli okno — brrrr, saj je —14°C! — ali naj bi še potrpeli do Kranja. Tam bi kazalo prezračiti vagon, ali pa preseliti se v drug oddelek. Ubogi očka! Sedi kakor na trnjih. Obraz, ki je zdaj rdeč zdaj prsten, skriva za božično številko ,Družinskega tednika*. Mamiica ne ve, kam bi gledala, da bi bila videti' kar najbolj nesumljiva*. Zadrega je od postaje do postaje hujša. Smučarji, kdo bi jim zameril, pn-čuo nekam sumljivo meriti drug drugega, vsakdo bi v svojem sosedu rad odkril krivca, ki tako prekl... smrdi. »Saj se ne peljemo z morja, da bi ribe nosili s seboj,« se skuša pošaliti starejši smučar, a nihče se več ne smeje njegovi šali, vse prenapeto je ozračje. Pikčevi mami gre že hudo za nohte. Res, vse je v redu, Pikec je sedel lepo k njej, danes noče nita gledati skozi okno in tudi ne tekati po oddelkih, tako priden je, prav danes... In vsako besedo vleče na ušesa. »Če le ne smrdi kaj drugega, morda pa sploh ne smrdi po ribah?« se zdajci oglasi smučarka, nasproti Pikcu. Pikec jo že ves čas gleda, tako rdeča usta ima in rdeče, rdeče nohte. »Ribe so, ribe, prav kakor ob morju, kadar je oseka,« se skuša šaliti dobrodušni smučar. Pikec napile ušesa. Kaj, ali ne govore o ribah? Da le ua uganejo, kaj smrdi, kako neumni so vendar ti veliki ljudje! Jim bo pa on povedal. Nič hudega ne sluteč se obrne k očku in — o zlata otroška nedolžnost! — pove jasno in glasno: »Povej jim no, očka, da je to ribje olje, ki ga jaz nisem maral piti, pa si ti naše smuči iu čevlje z njim namazal k ■ * ww=2ma mw~*M mm*m rjcmimmsmm wj*z=mx mxsMm waw■««■ »jess« w. ■ 21 ■«■ xmi=zjrM bkiti mvx*m *xs5*r* k«o#4 f 5 i ■ P" PREPROGA GROZEi Sl IBS DETEKTIVSKI ROMAN g! wsBWMK=mSncs«M Napisal Louis Weln©rt-Wilton EnKnSnKsSnEr^^n 3. nadaljevanje Jk* kakšne četrt ure je možak * Tlečim obrazom naposled zavil v ozko :n .skrajno zapuščeno ulico. Tam je ‘zgrnil v nizki, dolgi hiši, ki je morala biti nekoč skladišče ali tovarna, ZlJai pa so tam stanovali ljudje, sodeč SPo nekaterih razsvetljenih oknih. Reffold si je ogledoval hišo, ki je Dna prav tako umazana in zapuščena Kakor ulica. Za trenutek ni vedel, kaj ®a.j zdaj stori. Ali naj se splazi skozi tenf*?3 vrata v g^boko, mrliško tiho Potem se je pa na lepem obrnil in ^ vrinil p0 poti, po kateri je bil pri- 4 Hotel gospe Benettove v Nevvchur->u, ki je imel ponosno ime »Kralji-a Viktorij;«, j© bil na dobrem glasu, ™al*i tani je bil re3 vsakdo dobro YJierl >n izvrstno postrežen. Sobe ® Mie prostorne in prijazne, zelo Si-e m udobne, oskrba je bila vzorna, J), ti-stlh reči, ki narede drugače ngieški hotel nemogoč, tu ni bilo. re- Jane Benettova ni bila namreč a®° dobra in skrbna gospodinja, am-E? tudi neverjetno pametna ženska, I®1 ie rekla, da je hotelski gost pač p0**, ne pa živina v hlevu. Zato ima P ®vico delati kar hoče. Benettova je imela zato tudi P0*111 hotel, če je bila pa Wo h 601,3 prazna, jo je lahko vsak-. ? ®>bdJ, kdor je zanjo vprašal in zahtevano najemnino. V tem pogledu ni poznala malenkostnih po-fo6i!n V' Kdor je imel denar in kdor i. na zunaj videti gentleman, je B tudi zanjo gentleman, naj bi bil e poleg tega karkoli. II 0h. Mr. Reffold! — Ali vam po-l(i>n čaj v sobo, ali boste pa kar spodaj jedli?« Harrv jo je pogledal s svojini nepremagljivim smehljajem. »Kar preveč e Ijubeznjivi, gospa Benettova. Če ne bo preveč v nadlego, bi rajši f, al v svoji sobi, ker sem nekoliko Miruje«.* Mus. Jane Benettova je odskakljala 5 dekliškim korakom po stopnicah, voprav ji je bilo devetdeset kil nekoliko v napoto. Reftold se je komaj slekel in nekoliko popravil svojo zunanjost, ko se je že vrnila v spremstvu sobarice in postavila čajni pladenj na mizo. Mrs. Benettova je sobarici hitro namignila, naj izgine, potem je pa začela sama pripravljati mizo. ’)’o je bilo v »Kraljici . Viktoriji« Posebno odlikovanje, ki ga ni bil vRakdo deležen. Reffold je znal to tast ceniti. Hvaležno je pogledal Mrs. “ftnettovo in mogočni dami je pri njegovem nasmešku začelo, srce tako razklati v prsih, da bi ga bil moral sli-®a*i, če ne bi bilo tako zalito s tolščo. »Tako, Mr. Reffold, zdaj se pa poteptajte! Vem, da vam bo teknilo.« , enkrat je pogledala, ali je v re-J11 pogrnjeno, popravila to in ono, °^a iti ni marala. Menda je imela nekaj na srcu, pa ni vedela, kako naj 6el?v°jih težav iznebi. .. Harry jo je gledal, se smehljal in ‘l1 Potem vljudno pomignil: *,Zelo me bo veselilo, Mrs. Benetto-Va> če boste z menoj juainali.« v Temni obraz hotelirke je zalila vro-®a rdečica. »Zelo rada, Mr. Reffold, če vas res ®e motim.« .Sedla je in mu skrbno nalila. »Saj 61 lahko mislim, da morate biti zme-''‘oni zelo utrujeni, ko pridete iz Londona.« v Ujel je pomenljiv pogled iz njenih krnili oči. , »Da,« je poteni nadaljevala, »naj-oolj srečna bom, če se boste tu dobro Počutilo... Sploh...«« — prišla je v za-ef?o, se ustavila in se' živčno igrala s prsti — »sploh mi je dosti do tega, ® so gostje pri meni dobro spravlje- III da jih nihče ne nadleguje.« Spet je ujel Reffold topel, skrben P°gled. »Zato tudi sama časih pazim namesto njih, in pri takšni priložno-*••••« — njene besede eo se izgubile y skrivnosten šepet — »sem davi odkrila v vaši sobi tole. Najbrže sle Pozabili zakleniti.. « .Vzela je v roke v papir zavit ovitek, ga je bila prej prinesla v sobo in F? položila na stol. »Ne maram, da uslužbenci videli takšne reči,« je *aupno dodala, »in zato sem jih spravna.« Hitro mu je stisnila zavitek v roko 11 njene piti so od olajšanja upadle. Harry jo je presenečeno pogledal, potem je pa zavitek počasi odprl. V raki je držal elegantno usnjeno torbico, kjer je imel spravljene svoje vlomilske priprave, najboljše in najzanesljivejše, ki si jih človek more misliti. Temne oči gospe Benettove so vdano zastrmele vanj. »Saj boste razumeli, da...« »Razumem, gospa Benettova,« ji je hitro zagotovil, da bi ji pomagal iz zadrege. »Veliko uslugo ste mi izka: zali in iz srca sem vam zanjo hvaležen.« Ponudil ji je roko, ki jo je vsa srečna zagrabila. »Človek ima včasih slabe trenutke, in takrat lahko zaradi majhne napake nastane velika nesreča,« je dodal. Debelušna gospa je vneto prikimala, potem je pa pomirjevalno položila roko na njegovo ramo. »Le brez skrbi hodite, Mr. Reffold. Bom že pazila, zdaj ko vem, da je potrebno,« je rekla z nežnim nasmeškom. »Name se lahko zanesete.« Harry jo je nekaj časa prav resno in zamišljeno gledal. »Veseli me, Mre. Benettova, da razumete moj položaj in da 6e lahko z vami odkrito pomenim. To md olajšuje neko prošnjo, ki sem vam jo že zdavnaj mislil odkriti, ker vem, da imate dosti znancev in da veste marsikaj od njih.« Mrs. Benettova je začela od same vneme in radovednosti kar žaretii. »Le povejte, Mr. Reffold. Na vse vam bom rada odgovorila,« je vneto dejala. Harry je popil dolg požirek, potem je pa počasi segel v listnico, vzel iz nje neko fotografijo in jo podržal v dlani. Potem jo je pa iznenada položil pred Mrs. Jano in odmaknil roko. »Ali mi lahko poveste kaj podrobnega o tem gospodu, Mrs. Benettova?« Na mizi je ležala slika moža, ki ga je popoldne s takšno vnemo zalezoval. Mrs. Benettova se je v napetem pričakovanju nagnila naprej, toda- koj nato se je zdrznila in se zmedeno zastrmela v Harryja. Njen zagoreli obraz je na lepem porumenel in roke so 6e ji stresle. Reffold se je delal, kakor da ne bi bil opazil njenega vznemirjenja, in je počakal, da se je zbrala. »No, ali poznate tega gospoda?« je malomarno vprašal čez nekaj čaaa. Nekaj časa se je pon>išI:a)n. Potem je sramežljivo pobesila oči in prikimala. »Da,c je zajecljala. »Moj mož je. k »O...« Harry se je nagnil nazaj, hlineč neizmerno presenečenje. »Oprostite. Če bi bil to vedel...« Mrs Jane se je bila že spet zbrala in vrnila se ji je prejšnja ljubeznivost. : O, nič ne de, Mr. Reffold. Zaradi tega se ni treba opravičevati. Bilio je samo prvo presenečenje in potem — človek o takšnih rečeh ne govori rad,« je dodala. »Saj me razumete. Toda med menoj in Georgem Thompsonom je že davno vsega konec. Pet let sva že ločena in od ta-krat se spet imenujem s svojim dekliškim imenom. Nagnila se je k Reffoldu in njeno vprašanje je zvenelo kar preplašeno: »Zakaj se zanimate zanj? Ali site z njim v poslovni zvezi?« »Še ne,« je dejal Reffold, »toda utegne se zgoditi, da bom že prav v kratkem.« »Potem pazite!« Položila je roko na njegovo in začela iztresati svoje srce. »S Thompsonom ni dobro češenj -zobali.« »Ali so v njegovi prejeklosti kakšne temine?« je povpraševal Reffold. »O, mislim, da jih je cela vrsta. Ko sva se vzela, je bil blagajnik pri neki paroiški družbi, potem je pa zašel v slabo tovarišijo in je zdrknil zaradi pijače in kvart na rakovo pot. Ko so ga odpustili iz službe, se je zapletel v več nerodnih zadev in kolikor vem, je stal tudi večkrat pred sodiščem. Ali do živega mu nikoli niso mogli, ker je bil preveč prebrisan.« »S čim 6e pa zdaj ukvarja?« Mrs. Benettova je zaničljivo skomignila z rameni, »S poštenimi opravki gotovo ne. Zmerom je trdil, da pošteno delo premalo nese.« »V zadnjem času ga torej niste nič videli?« »Ne, že nekaj let se potika po Lou-donu... To se pravi...« Mrs. Benettova se je menda -nečesa spomnila in se je hitro popravila. »Pred kakšnimi štirimi ali petimi dnevi se je na lepem spet prikazal. Bil je nenavadno ljubezniv in se je hotel začasno nastaniti pri meni — kot gost, kakor je izrecno pripomnil. Jaz sem mu pa razločno dala razumeti, da tega ne maram.« »Ali ima tu kakšne znance?« Mrs. Jane 11111 tega ni vedela povedali in Harry je bil prepričan, da mu je razkrila vse, kar je vedela o možaku. Stisnil ja je roko in ona v njegovem pogledu ni brala samo hvaležnosti za svojo odkritosrčnost, ampak tudi iskreno sočutje z usodo, ki mu jo je bila pravkar razodela. Zato mu je krepko vrnila stisk roke, vstala in si zgladila pomečkano obleko. Kar presrečna je bila, da se je tako lepo pomenila z gospodom Reffol-dom. Zdaj je on vsaj vse vedel. Da je ona kakšnih d e ret let starejša od njega — to bo ž(j izpregledal. Saj je brala že v premnogih romanih, "da so se moški oženili s starejšimi ženskami in da sp bili ti zakoni zelo srečni. Sicer je pa pri vsaki ženski poglavitno to, kako je ohranjena, in v tem oziru je bila Mrs. Jana s 6eboj zelo zadovoljna. Kar se pa tiče tiste torbice z orodjem, jo bo že o pravem času odstranila, eaj njenemu možu, hvala Bogu, kaj takega ne bo potrebno. Nikakor mi bila pri volji, da bi tako zastavnega mladega moža, kakor je Harry Reffold, odstopila policiji. Na pragu se je pa v Mrs. Benettovi spet zbudila skrbna gospodinja. »Ob kateri uri želite kositi, Mr. Reffold?« O tem važnem vprašanju je nekaj trenutkov premišljeval, poteni se je pa nasmehnil in rekel: »Bolj sem utrujen kakor lačen, Mrs. Benettova. Rad bi čini p rej legel.« Toda Reffold je spanje še za nekaj časa odložil, kajti ko je Mrs. Benettova s poslednjim, ljubezni polnim pogledom zapustila sobo, je najprej sedel v naslanjač in si z zadovoljnim nasmeškom prižgal cigareto. Poteni je spustil zastore na oknu, stopil k vratom, jih tiho zaklenil, in šele tedaj je vzel iz površnikovega žepa V 24 UftAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna !©$. REiCM LJUBLJANA zavitek, ki si ga je bil popoldne na tako nenavaden način prisvojil. Odtrgal je tanko vrvico in razvil papir. , Zdaj je držal v roki majhno, plošča-1 to škatlico, kakršne dajejo v lekarnah. Harry si je ovoj in škatlico ogledal od vseh strani, toda odkril ni prav ničesar, kar bi mu bilo kaj povedalo. Že se je pripravljal, da bo škatlo hitro odprl, pa jo je le še prej položil stran 'in segel po zavitku z orodjem, ki mu ga je bila gospodinja tako skrivnostno in slovesno izročila. Vzel je iz njega rokavice iz gume, si jih skrbno nataknil, poiskal potem iz obilne zbirke orodja majhno, lepo izdelano pinceto, in šele tedaj dvignil z vso previdnostjo pokrov škatle. Zgoraj je zagledal debelo plast bombaževine, in ko jo je s pinceto odstranil, je zagledal majhno steklenico z zelo skrbno izdelanim zamaškom. Okoli Reffoldovih ustnic je zaigral nekam spačen nasmešek, ko je vzel stekleničico med prste in jo dvignil proti luči. Komaj do polovice je bila napolnjena z zelo gosto tekočino ze-lenkasto-runiene barve, ki pa na steklu samem 111 puščala sledov; o tem se je prepričal, ko je nekajkrat pretresel in obrnil steklenico. Položil je stekleničico spet v vato in dvignil potem z isto previdnostjo vložek pod njo. ki je bil narejen iz dlakavega, stisnjenega papirja. To, kar je do-b.il pod njim, je v še večji meri zbudilo njegovo pozornost. Bila je majhna kovinska ploščica, kvadratne oblike, dolga morda pet centimetrov. Na vogalih je bila preluknjana. V sredini je bela pritrjena dva milimetra visoka, votla kovinska cevka. Ko -jo je Hairry natančneje preiskal, je ugotovil, da je bila zaprta z nekakšnim gumbom, ki ga je držala kovinska vzmet. Pritisnil je na gumb in obrnil ploščico in tedaj je zagledal majhno, kakor igla drobno konico, ki se je pa takoj spet skrčila, ko je umaknil roko z gumba. Reffold je dobro vedel, kakšen namen ima ta pametno in skrbno izdelana priprava. Vedel je, da ima s steklenico in neznatnim želom v rokah morilsko orodje, tisočkrat nevarnejše kakor najstrašnejše strelno orožje, eaj pred zahrbtnim smrtnim učinkom tega žela skoraj ni obrambe. Kako je treba ravnati s to pripravo, zaenkrat še ni mogel dognati, čeprav je obračal ploščico na vse strani in v vse mogoče lege. Spet je vse skrbno zavil in skril zavojček v lajni predal svojega tež- kega kovčega. Potem je pojedel nekaj okusnih obloženih kruhkov, ki mu jih je bila prinesla Mrs. Benettova, in 6e zatopil v neko knjigo. Čez kakšne tri ure se je začel tiho preoblačiti. Vzel je iz svoje garderobe preprosto, temno obleko, prav takšen suknjič, športno čepico in lahke čevlje z gumastimi podplati, tako da se njegova hoja v sobi sploh ni slišala. Ko je bil e tem delom pri kraju, je pogledal na uro. Kazala je pol enajstih. Natlačil si je kratko pipo, jo prižgal, utrnil luč in spet sedel v udoben naslanjač, kjer je dolgo časa nepremično premišljal in kadil. Gostje Mrs. Benettove so bili po večini starejši ustaljeni ljudje, in Harry je v tišini svoje sobe slišal, kako so drug za drugim tiše ali glasneje prihajali v svoje sobe in se pripravljali za nočni počtilek. Čez kakšne pol ure v vsej hiši ni bilo slišati glasu. Šele tedaj je Reffold vstal, tiho odprl vrata in oprezno pogledal na hodnik, kjer ni gorela že skoraj nobena luč. Vzel je torbico z orodjem, postavil čevlje, ki jih je nosil popoldne, pred vrata, ee splazil iz sobe, jo zaklenil z neslišno spretnostjo tatu in oddr-sel kakor senca po hodniku. Skozi glavna vrata bi bil le s težavo prišel neopažen. Zato se je obrnil proti stopnišču za stužabništvo, ki je držalo na dvorišče in od ondod skozi tesna vratca v stransko ulico. Njegova temna senca še mi dobro izginila pod stopnicami, ko se je pri enem izmed zadnjih vrat, skozi katera je bil šel, pokazala neka senca, obstala in napeto prisluhnila. Čez nekaj trenutkov se je Mrs. Jana odtrgala od praga in prišla s skrivnostnim nasmeškom okoli polnili ustnic po hodniku. Hodila je, kakor bi bila na vsakdanjem obhodu. Zdaj se je pomudila tu, zdaj tani, naposled je pa odprla tudi vrata poseleke sobe. Tri služkinje so po napornem dnevnem delil razdirale modre misli o življenju in ljudeh na splošno, še posebej pa o svoji gospodarici in njenih i gostih. Ko je odločna gospa vstopila, so pri priči vse utihnile. »Spal pojdite,« jim je liho ukazala. »Če bi Mr. Reffold pozvonil, se pa hitro obrnite. Ne počuti se dobro in mogoče, je rekel, bo česa potreboval.« Mrs, Benettova je dekletom pokimala in se vrnila na hodnik. Smehljala se je še bolj čudno kakor prej, in j ko je opazila čevlje pred Reffoldovi- j mi vrati, se je še posebno zadovoljno i namuznila. Veselilo jo je, da je najljubšeniu I gostu, ki ga je kdaj imela v hiši, pri- j skrbela alibi, če bi ga morda za nocojšnjo noč potreboval. 5 Frank Milner ni bil ravno družaben človek in je le redko imel goste v hiši. Zaradi svojih nekdanjih poslovnih zvez in zaradi članstva v raznih klubih ie imel pa vendarle nekaj družabnih obveznosti, ki se jim 111 mogel ogniti. Zato je vsako leto priredil tri ali štiri domače večerje iu povabil nanje svoje bližnje znance — pravih prijateljev nikoli v življenju ni imel. Ponosen je bil nekako, da so ljudje o teh njegovih večerih govorili. Kakšnega posebnega udob- j stva v slari, nekoliko mračni »Ko- j etanjevi hiši«, kakor so imenovali j njegov dom zaradi mogočnih dreves j na velikem vrtu, niso mogli pričako- j vatli, prav tako tudi ne posebne du- j hovite zabave, zato je pa poskrbel, da eo se dobro počutili vsaj za mizo in krožniki. Za danes je imel Milner pripravljene še prav posebne reči, ker je imel med svojimi gosti odvetnika Craytona, svojega zdravnika dr. War-nerja, Roberta Vana, lastnika znane londonske banke Praighton & \Vell-man, poteni bogatega veletrgovca Thomasa Plesha in naposled kot poseben okrasek polkovnika Roya Gregorja, ki je bil očitno v boljših družbah -zelo priljubljen, saj se je njegovo ime bralo skoraj vsak dan v članskih imenikih raznih častnih odborov. ' Kakor gospodar, so bili tudi vsi gostje sanici — samo Vane je bil vdovec — 'in življenje v klubih je ustvarilo med njimi nekakšno površno znanje, ki ga je hotel Milner z nocojšnjo večerjo nekoliko poglobiti. Kakor se je sani zase zelo malo menil se je vendar dobro počutil v družbi imenitnih ljudi, in iz raznih vzrokov se mu je zdelo pametno, da ima zaupne zveze z osebnostmi, ki v javnosti kaj veljajo. Ker mu je pa bilo do današnjih gostov toliko, je kar besnel, ko je videl, da hoče imeti klepetavi Cray-ton povsod besedo. Suhi možak s šče-tinastim zvitim obrazom, nekoliko ukrivljenim hrbtom in drobnimi rokami in nogami, je bil sicer za ne- katere zadeve imeniten odvetnik, ne pa družabnik, ki bi ga mogel vsakdo prenašati. K temu eo mnogo pripomogli njegovi klienti, ki niso bili lordi in drugi imenitniki, ampak vsakdanji ljudje, ki jih je zadela nesreča, da so se zapletli v mreže za-hrbtih zakonov. Mr. Ernest Cravton je za primerno plačilo pomagal tem obžalovanja vrednim ljudem in njim je veljalo tudi vse njegovo mišljenje an čutenje zunaj ojmic sodišča in zunaj umazanih sten njegove pisarne. Branil je svoje kliente povsod, pred vsemi in pri vsaki priložnosti. Po njegovem mnenju bi mogel biti pravi gentleman samo tisti človek, ki bi lahko dokazal, da se je pred sodiščem izmazal samo z odvetnikovo spretnostjo. Crayton je razvijal to svoje mnenje z zelo živimi kretnjami. Mahal je okoli sebe z nožem in vilicami, to ga pa ni motilo, da ne bi vmes še zmerom hranil svojih zgovornih, širokih ust z najboljšimi grižljaji, ki jih je mogel ujeti. In pri tein je še zmerom našel dovolj časa, da je zdaj pa zdaj zlil vase kozarec težkega vina in pregledal vso mizo, ali mu morda v preveliki vnemi mi ušla kakšna nova jed, ki eo jo bili pravkar prinesli. Milner je bil zaradi tega ves iz 6ebe in Oraytonov klepet mu je šel tako na živce, da mu je marsikateri grižljaj obtičal v grlu. Se celo’ pijača se mu je zataknila in to je pri njem že dosti pomenilo. Tako seveda ni moglo večno trajati, in zato je začel jezno obračati svoje lizbuiljene, vodene oči proti Craytonu, a minilo je precej časa, preden je odvetnik to opazil. Začuden je zaprl usta, pogoltnil kos mesa, ki si ga je bil prav tedaj potisnil med zebe, in debelo pogledal Milnerja. »Sodim, Frank, da se ne strinjale čisto s tem, kar pripovedujem,« je menil ujedljivo. »Pri vas bi to naj-maiy pričakoval, če ste danes tako častivreden mož in morete imeti takšno častivredno družbo za svojo mizo, je to vendar samo )x>trdilo lega, kar sem pravkar rekel. Če se še spominjate. kako pogosto sva oba stala pred sodnikom...« V tem trenutku je Crayton odkril, da 11111 moli Nick veliko pašteto iz gosjih jeter pod nos, in to je njegove misli k sreči obrnilo v drugo smer. Milner si je obrisal pot, ki mu ga je bil pognal strah na čelo, zvrnil kozarec whiskyja in preplašeno pogledal po svojih imenitnih gostih. Toda ti so bili očitno preslišali začetek odvetnikove opombe, ker so se prav vneto pogovarjali o nečem drugem. Polkovnik je bil imeniten družabnik in sploh najzanimivejša osebnost za mizo. Sodeč po njegovih nekoliko osivelih laseh, bi utegnil imeti kakšnih petdeset let, toda temne oči v njegovem ozkem, zagorelem obrazu so imele jeklen sijaj, in njegova srednje visoka, mišičasta postava je izdajala v vseh svojih odmerjenih gibih nekakšno mladostno prožnost, šele pred nekaj meseci je bi! dal indijski armadi slovo. Prepotoval je vso Indijo in doživel marsikaj razburljivega. Svoje doživljaje je znal zaviti v nenavadno živo in napeto obliko. Govoril je počne« in zelo skrbno, toda v njegovem glasu je bilo, kakor v vsej njegovi zunanjščini, nekaj go- VSAK TEDEH DRUGA «] odovatnega, kar ni učinkovalo preveč prikupno. "Milner je bil and • lem svojim gostom navdušen, jn ko je zdaj Cravtona /ukrotil, se mu je posveti! z vso pozornostjo. Polkovnik Gregorv je zaradi tega ' začutil potrebo, da mu pove nekaj prav prijetnega: »Zelo sem vam hvaležen za ljubeznivo vabilo. Mr. Milner. To je eden najprijetnejših večerov, kar sem jih zadnje čase preživel, ker se pri vas človek res udobno počuti. Ljubim te stare angleške hiše. Naj bodo na zunaj še tako nelepe in na znotraj 5e tako skromne, toda v njih je domačnost, k: jo človek povsod tako pogreša.v Stara /Kostanjeva hiša* še nikoli ni elišala take pohvale in njen lastnik je bil zato tako srečen, da se je neprestano priklanjal polkovniku in mu napajal. ■ Čravtonu pa se je menda spet zazdelo, da mera nekaj reči. Zarežal se je. ’ si počasi obrisal usta in pogledal Milne rja tako hudobno, da ga je kar zazeblo. »Vidite. Frank, je dejal in jezik se mu ,je Zapletal. > isto sem vam tudi jaz zmerom pravil, kadar ste zabavljali čez svojo hišo. 'Boljše si niste mogli dobiti. Hiša se podala vam in vi njej. Sicer jo na zunaj in na znotraj podobna jetnišniei, pa vednar ni jetnišnica. l)a. vaše življenje bi potekalo morda dosti slabše, če ne bi bilo mene. Milner ie začutil, da je na'pametnejše, če ta j ogovor hitro konča. Prosi! je gospode, naj gredo z ivim v sosedno pušitnico. kjer je Nirk serviral zravnan kakor strelovod, črno kavo in razne pijače. Milner je delil smotke in je počasi prišel v tako okroglo voljo. da bi se najrajši pošteno napil, če ne bi neprestano mislil na kupčijo, ki- ga je še čakala. Pri kupčiji je pa hotel biti zmerom trezen in to niti ni bilo preveč težavno, saj je prenesel toliko vina, da bi dva druga človejra pod njim omagala. Toda zaradi tiste zadeve se ga le ni maral preveč nabrati. Pogosto se je zalotil, kako je skrivaj pogledal na uro. Njegovi gostje so posedli po naslanjačih in ko so že debelo uro govorili o tistih vsakdanjostih, ki so predmet pogovorov pri vseh takšnih družabnih večerih, je naposled nastat majhen odmor. Tedaj je polkovnik Gregorv iznenada dvignil svojo markantno sivo glavo in nekoliko zviška pogledal bančnika. •Mr. Vane, ali vae smem nekaj vprašati ?« Bančnik je vljudno prikimal. »V vaši družbi sem večkrat videl neko damo. ki je z,Ku jal a splošno pozornost...« Vane je polkovnika hitro in zvedavo pogledal, potem 6e je pa pogladil z mesnato desnico po licih in se samoljubno zarežal. »Aha, Mrs. Mabel Hughesova.« je rekel. »Moja klijentka. Čudovito skrivnostna ženska in čudovito bogata.: Polkovnik Clregorg je prikimal, kakor bi bii hotel reči. da razume tudi bančnikove misli, iu vsa soba je bila tisti mah polna žensk z demonskimi čari. Polkovnik je prvi pogledal na uro. »Oprostiti mi boste morali, Mr. Milner, toda danes imam še nujen sestanek. Drugače se me ne bi tako hitro iznebili. Ali bi sporočili mojemu šoferju. da mislim iti? Dovolite mi tudi, da se za pot nekoliko preoblečem. Noči so že zelo hladne in angleškemu podnebju se po dolgih letih Indije še nisem privadil../ Gospodar je planil s stola, kakor bi ga bit kdo 6 šilom zbodel. Med neprestanimi pokloni se je sukal okoli polkovnika. »Kakor želite, gospod -polkovnik. Sicer sem zelo nesrečen, da nas mislile že zapustiti, toda upam, da vas bom zdaj lahko še večkrat videl v svojem domu. — Takoj bom poklical šoferja/' Kakor krogla se je odvalil iz sobe. polkovnik je pa počasi stopical po j skromno opremljeni sobi. Vrata v jedilnico eo bila odprta, vrata na na-| sprotni strani zaklenjena, j Pred temi vrati je obstal polkovnik i.Gregorv in si ogledoval precej vsak-| danji bakrorez, ko je spet prihitel go-I spodar. Dalje prihodnjič Maratonska bitka Nadaljevanje s 9. sfruni DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! 9 j Imel sem občutek, ko tla bi mi-s i Kantova zdaj premišljevala, kako bi : me nagovorita. Očitno je bila sita j večne zapetosti in je hrepenela po ! tem, da bi bila samo eno uro ženska... | Vodnik nam je med tem glasno po-! jasnjeval: ■Tam zadaj so gore nimf. Oni vrh . tam na desno je Pentelikon, slaven 1 zaradi ležišč marmorja/ : »In kaj je na oni strani gorovja?;; I se je zanimala miss Kantova, i »Tam je spet morje, in sicer Mara-j tonski zaliv, kjer se je vršila slavna bitka pri Maratonu. Bitka pri Maratonu! Tukaj sem imel | tudi jaz besedo. In naspol obrnjeu k vodniku, sem dejal: »Atene so plačale to zmagoslavno bitko z življenji sto dva in devetdesetih junakov...« Miša Kantova se je iznenada obrnila k meni: trenutek me je smehljaje se motrila, potlej je pa vprašala z nežnim glasom: »Oh. prosim gospod, kdaj je bila bitka pri Maratonu?. Bitka pri Maratonu! Ko bi vprašala o Zlati buli, bitki pri Mohaču. o Luthru ali Ameriki, na vse bi ji lahko odgovoril — a morala je vprašati ravno za Maratonsko bitko! In na lepem sem se spomnil dušeče šolske sobe, grgrajočega glasu profesorja Toroku. skrivnega romana in spet me je popadel kot posledica neke sugestije, ki je bila v zvezi z nadaljnim razpletom mojih misli, močan kašelj. Lovil sem sapo in nisem mogel govoriti dalje... Mi.-s Kantova me je presenečena gledala, vodnik me je pa prestrašen tolkel po hrbtu. Najbrže se je bal. da bi utegnil umreti na stopnicah svetišča Zmage kot sto tri in devetsedeta žrtev Maratonske bitke. Ko sem ai spet opomogel, sem zagledal miss Kantovo zgoraj na Pan-tenouu. Francoz je capljal zraven nje iu je na vse pretege mahal z rokami — najbrže ji je razlagal ravno Maratonsko bitko. Miss Kantova ga je smehljaje se poslušala. Takrat sem sklenil, da se Maratonske bitke iz kljubovalnosti nalašč nikoli ne bom naučil. Radio Ljubljana od 19. do 25-^ian. 1939. ČETRTEK, 19. JANUARJA: 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■. .lS.ijO: Plošče .8 18.40:, Slovenščina za Slovence 8 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: O gasilskem prazniku 8 20.00: Koncert slovanske glasbe 8 21.00: Prenos iz Turina 8 22.00: Napovedi, poročila ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 21). JANUARJA: 11.00: Pri zobozdravniku, dialog ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 8 14.00: Napovedi H 18.00: Ženska ura 8 18.20: Plošče 8 18.40; Francoščina S 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut za planince Sl 20.00: Radijski orkester ■ 21.15; Cimermanov kvartet 8 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23 uri. SOBOTA. 21. JANUARJA: 12.00: Plošče * 12.45: Poročila 8. 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■: 14.00: Napovedi 9 17.00: Otroška ura ffi 17.50: Pregled sporeda B 18.00: Radijski orkester S! 18.40: Pogovori s poslušalci fit 19.00: Napovedi, poročila El 19.80! Nac. ura B 19.50: Beseda k prazniku 8 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Vesel živalski krog B 22.00: Napovedi, poročila S 22.15: Radijski i orkester 8 Konec ob 23. uri. NEDELJA, 22. JANUARJA: | 8.00: Kmečki trio 8 9.00: Napovedi, i poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene j glasbe iz franc, cerkve 8 9.45: Verski govor 8 10.00: Plošče 8 11.00: Kou-| cert kvarteta Pilih C 12.00: Klavirski j koncert gdč. Viktorije Švihlikove * | 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski i koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: I Plošče po željah ■ 17.00: Kmetijska j ura B 17.30: Plošče B 18.00: Alfonz j Inkret: Sovražnik malih živali • 19: i Napovedi, poročita B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Dueti orglic in harmonike ■ , 20.30: Koncert operne glasbe H 22.00: i Napovedi, poročila 8 22.15; Plošče ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. 23. JANUARJA: 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila * 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 8 14.00: Napovedi 8 18.00: Zdravniška ura 8 18.20: Plošče ■ 18.40: Melodije Pa-glavčeve pesmarice 8 19.00: Napovedi, poročila 8 19.30: Nac. ura 8 19.50: Zanimivosti 8 20.00: Plošče 8 20.30: .1 S. Bach: Božični oratorij 8 21.30: Plošče 8 22.00: Napovedi, poročila 8 22.15: Prenos lahke glasbe iz. kavarne Emona 8 Konec ob 23. uri. TOREK. 24. JANUARJA: 11.00- Šolska ura 9 12.00: Plošče 8 12.45: Poročila 8 13.00: Napovedi 8 j 19 20: Citre solo 8 14.00; Napovedi 8 18.00: Radijski orkester 8 18.40: Odnos svetega do lepega 8 19.00: Napovedi, poročila 8 19.30: Nac. ura 8 19.50: Vesela kronika 8 20.00: Slovenski vokalni kvintet 8 20.45: Koncert Radijskega orkestra • 22.00: Napovedi, poročila 8 22.15: Plošče 8 Konec ob 23. uri. , SREDA. 25. JANUARJA: 12.00: Plošče 8 12.45: Poročila D 13.00: Napovedi 8 13.20: Plošče 8 14.00: Napovedi B 18.00; Mladinska ura 8 18.40 : 20 let razvoja jug. socialne politike z vidika delavskega prava 8 19.00: Napovedi, poročila 8 19.30: Nac. ura 8 19 50: Uvod v prenos 8 20.00: Prenos iz ljubljanske opere 8 Konec ob 23. uri. PATENT »KRALJICA PEC1“ ki se naloži le enkrat dnevno in greje ves dan, je v zalogi pri A. SEMEN/C IN DRUG Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Za vsako pr.liko najboljše in najceneiše Hubertuse, površnike, perilo in vsa oblačila nudi Presker Ljubl ana, Sv.Peirac.14 HOVOST ZA OAME je nov izmil steznika. Prekata vse dosedanje forme steznikov, ter je vsak« dami v nnjveeje zadovoljstvo. Ta nov izum kroja daje vsaki dami ono zaželeno mladeniško obliko. Pošljite še danes tofno mero ki si jo .sami vzemite pod prsmi in Če/, prša. Z naročilom naj se nakaže znesek din 15’—. Razpošilja A. Fr onkoč — Slov. Javornik. SAMSKO POHIŠTVO prodam za (lin 1300’—. Postelja, nočna omarica, omara in umivalnik. Vse iz trdega lesa. čisto, dobro ohranjeno. Poizče se pri »Diužinskeui tedniku« Ljub* ljana, Gregorčičeva 27/III Pravi smuški čevlji vedno na za ugi. izdeluje Itidi po mar slaropriznana tvrdka fl. Zalokar Ljubljana Mesini trg 19 Popravila se sprejemajo 5? Premog — keks drva — oglje — likalit dobite po zmernih cenah pri Rimm LOJZE, Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimske) št. 21 Telefon 33-53 Pocedi boste kupovati nas brezplačni katalog V*(.••>«•» a- >n|(S TVRDKA 3? TRTA Cepljenke najplemenileišiii vrsllerzaliče j in korenike Kober 5B8, teleki 89, Riparia in Chasselas. »se zajamčeno | čislo in prvovrstno, daliaviiajo: Prvi jiigoslavenski loznjaci, flartivar. j Zahtevajte cenike. POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08 Uavno tam se dobijo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke UOMOCOPD CENA DIN lv- FR. P. ZAJEC IZPKA5AN OPTIK IN UKA« LJUBLJANA, seda) Stritarjeva ul. C pr) frančiškanskem mostu Vrakavrsiita oče;*, diljnogitm, lojlomtn, barometri, hfgromtlri, M. VehU uma ur. zlatim t m srebrnine Sima kvalitetna silita j Ceniti iirezfiačiui se je preselila iz Gradišča v ; Wolfovo 10 Operacija Napisal Wilhelm Kunze Profesor Haas Doderlein, slavni kirurg, se je na svoj štirideseti rojstni dan zavedel svoje osamelosti. Le za trenutek je pomislil na preteklost, ko je sedel pri zajtrku in spoznal svojo usodo. Visokorasli mož z negovanimi plavim! lasmi je mislil na svojo umrlo mater. Ljubila je cvetlice in je vselej skrbela za to, da na njegov rojstni dan ni nikoli manjkal na njegovi mizi šopek temnih vrtnic. To je bilo že davno, za vselej končano. Že več kakor trinajst let je minilo, ko je užival srečo v mislih ua neko dekle. Regina, lepa, ponosna Regina — imela je kraljevsko ime in po pravici! Njegova mati je morebiti preveč jasno izrazila svojo nenaklonjenost do Regine — rekla je, da je brezsrčna — in to je vpli.valo na njegova čustva. Bogve, kje je zdaj Regina? Ostal je neporočen in ni imel nobenih sorodnikov v mestu, kjer je služboval. Njegov' oče je živel pet sto kilometrov daleč od njega v domovini in mati je bila že deset let mrtva. Že pred desetima leti je Hans Doder-leiai pretrgal s svojo mladostjo in prav za prav tudi s svojo domovino; živel je izključno znanosti in dolžnosti do bližnjega. Težka služba, pusto življe- nje. In deset let je vendar dolga doba! Z zamahom je profesor odpodil od sebe misli na preteklost. Ta dan je terjal od njega jasno glavo in trezen razum. Roka mora bili mirna, srce prav tako. Program celega dne je bil jasno določen in tudi nepričakovani dogodki so bili všteti. Zdaj je moral pogledati v kliniko. Potlej so sledile operacije. Pozno popoldne ima še neko predavanje, zadnje pred počitnicami. Ko je stopil iz svoje sobe, je bil že stari: ]>oosebljena odločnost, .zapet obraz, prožno mišičevje. Pacijenti na kliniki niso poznali drugačnega. Kadar se je prikazal v krogu zdravnikov in pomočnikov, je vse nadkriljeval s svojo samozavestjo. Govorili so, da je strog, a dokaj stvaren. Najbolj uporni so priznavali njegove predpise. Pogosto so pač poskušali, da bi njegov zmerom enako resni obraz razvedrili s humorjem. A 6e je komaj zmenil za to. Danes je imel primer, ki se ga je moral takoj lotiti. Mijo Meinerjevo so pravkar pripeljali na kliniko. Imela je nesrečo s svojim motornim kolesom in se je vedla zelo pogumno. Do- derlein jo lakoj spoznal nevarnost, ni dolgo okleval in je dal pacijentko prenesti v operacijsko dvorano. Vprašal je svojo pacijentko, medtem ko je naročal zadnje priprave, po njenih sorodnikih, prijateljih in znancih. Ni imela nobenih sorodnikov v mestu. Bila je stara dva iu dvajset let, stala je na lastnih nogah in se je pogumno iu razumno borila z življenjem. Imenovala je podjetje, kjer je bila usluž-bena kot neke vrste dekle za vse, ker se ji je vse posrečilo, česar se je lotila. Profesor ji je moral obljubiti, da bo obvestil podjetje o njeni nesreči. Medtem ko je še smehljaje se odgovarjala na vprašanja, je mirno zaspala pod vplivom narkoze. Ko se je spet zbudila, je vse že srečno minulo; bilo ji je strahovito slabo, a lakoj je vprašala po profesorju, ki je tudi takoj, ko ga je poklicala, pohitel k njeni postelji. Od njega je hotela zvedeti, kaj se bo zdaj z njo zgodilo in kako dolgo bo pač vse to trajalo. Spustila sta se v pogovor, ki je v Hansu Dbderleinu brez posebnega prizadevanja našel globok odziv. Ko se je po kosilu vrnil v svojo sobo, je našel na svoji mizi šopek temnordečih cvetlic. Bil je presenečen in je zaman premišljeval, od koga bi pač. mogel biti šopek. Potrežnica je vedela povedali le, da je bil poslan. Na lepem se je spomnil gospodične Meinerjeve in bi poleg drugih sto in sto nesreč kmalu pozabil na njeno. Stopil je k telefonu in se je pozani- mal pri službujoči sestri, kako se pa-cijenlka počuti. Čeprav ni dobil nikakršnega razburljivega sporočila, se mu je zdelo potrebno naročiti, naj ga takoj obveite, če bi se pokazali znaki kakšnih komplikacij. Spustil je slušalko na vilice in je za trenutek postal pred močno dišečimi vrtnicami. Čemu sta na svetu bolezen in nesreča? In zakaj se doli ta ljudi, ki so pri vsem tem nedolžni, prav tako kakor tistih, ki bi1 jim lahko pripisovali kakšno krivdo? Nekaj pred njegovim predavanjem so ga poklicali v kliniko: stanje gospodične Meinerjeve se je na lepem poslabšalo. Odlašati je nevarno. Operacija? Spet se je je lolil sam. A že v začetku je spoznal, da njegova pomoč nič več ne pomaga. Z nepopisnimi občutki, ki jih poprej ni nikoli poznal, je operacijo končal Z dvema pomočnikoma je naposled stal pred posteljo nezavestne bolnice, v neizrekljivih skrbeh, obupan, brez sveta. Neslišno je dirjal sem in tja, stiskal pesti, sopel, se prepiral z usodo. Stal je ob postelji na smrt bolnega dekleta in jo gledal, gledal nežni, bledi obrazek, ki se ni mogel več smehljati. V tem Iren uku so ga poklicali ven. Zbegan in nesluteč —še z gumijastim plaščem na sebi — je našel zunaj Regino, ponosno, lepo. vzvišeno kakor nekoč. Zdelo se mu je. ko da vidi prikazen. Menil je, da vidi skoznjo. In na lepem je spoznal, da je prevzetna, nekje v njej je neka krivda, bila je nasprotje tiste, ki je v sobi počivala na smrtni postelji! A njena navzočnost ni zadela na ničesar več v njem. Govoril je z njo naglo in tuje. Ničesar skupnega ni bilo več med njima. Trinajst let je dolga doba. In vedel je ludi, da trinajst let ne poiheni nič proti temu edinemu dnevu. Regina je pa bolela vedeti še druge vzroke. »Druga ženska?« je vprašala s suhim smehljajem. Postalo mu je Irpko pri srcu. Lahko bi se zasmejal, rezko zasmejal, izrazil svoje preziranje nad tolikšno nespametjo — a zadržal se je in je obvladal samega sebe. Medlem ko jo je gledal kakor tujko, ki je stala pred njim visoka in stroga, je odgovoril mrzlo in stvarno: Da — druga ženska!« Potlej je korakal po neskončnem hodniku. Bilo mu je, ko da bi moral vzleteti! Vstopil je v trenutku, ko je Mija Meinerjeva izdihnila. A videl jfe še ljubek smehljaj, ki je z zadnjim dihom prešinil njen obraz in je na njem tudi ostal. Nekaj minut nato je stopil v predavalnico in je imel predavanje, zadnje pred počitnicami. Nihče ni opazil na njem kakšne spremembe. Bil je vedno stari: sama nedotakljiva odločnost, zapet obraz, prožno mišičevje. Slušatelji niso nikoli pozuali drugačnega. Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« EL Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.