Poštnina plačana * gotovini. ______ „ » roMrnesna Številka Dia t« ^eio SiOII.__Ljubljana, 27. februarja I94I ^ ^ UpravniStvo In uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno U.—, polletno 22.—, Knafljeva ul. St. 5/H. nad, telefoni od 31-22 do 31-26 f7ll<11t tur?-' ♦•»'-»> rO^Ovi+~n cjil go hribi tam po veliki večini ognie^k^ga iz^o^a Java 1p otnk, na katerem se dogaiaio najgro- zovitejši ognjeniški izbijuvi na svetu, ki so terjali že številne človeške žrtve Toda >R njeniki so na drugi strani pomagali, da le danes Java tako rodovitna dežela Na iebe 10 so bili v teku stoletij in tisočletij natrosi 11 na iavansko površino rodovitnega ognje-niškega blata in pepela in je zato danes te žavno najti kje plodnejšo zemljo kakor ie na Javi. Svoječasno so bili ljudje na Javi dosti redkeje naseljeni, kakor so danes To pa .a-radi tega. ker so se domačini pobijali ted seboj in tako skrbeli da iih ni bilo preveč Zdaj je tam čisto drugače Prvič se 1e Ho-landcem posrečilo prešteti prebivale Jave leta 1813 Našteli so jih komai Sest milijonov. Ko pa so se tla začeli v čedalje več1°m številu naseljevati Evropci ki so zatrli divjaško medsebojno nobHanie 1p prebiva'stvo na Javi kmalu zelo naraslo in tako da^es tam Sivi Se 37 milijonov llu*' Po ve*1M ve čini so Hudjp naselipni v n:ž?nah kier lih nride na kvadratni kilomet0'- povnrečno 281 Gorski kraji oa so skoro čisto za-u*-eni S oriselienci vrpd pridp samo v ni*hvVh rodovitnih krajih novprečno do 4°0 1ju«f na kvadratni iHlomafr. v na'rodo"i+n">;wv. kfa-iih na celo 683 kar nomsu' i7r«"ir"1 naselitev Fna sama slaba 'e+^na bi lrn°-la za posl^iro da hi n«mrio o^ loVo+^ 15 do 20 n" V>: n l—" Hali TTolarid^i o^ č ka-kor pred 30 leti. toda ljudi ie dan-s ni i*-vi že Šestkrat toliko koliVor preJ 'r-mi desetletij Takn morajo danes na J-v rž celo uvažati Plačujejo pa ga ne » -"pn^-jen^ temveč ga dobivajo v zameno za d n-c nci-delke Polee riža zlasti sijajno usneva sladkorna pesa Sladkor pomeni za Tavo ko rekoč rešitev Danes na vce-^ D>linem vzhodu oridelajo prav na Jav; na ve' sladkorja To pa še ni vse Ker izrabliaic Holao-dci že ves ravninski svet na Javi io ,-iilo treba za nove kulturne rastbne noisVati *al tm-di v viSiih leeah 2p dolgo č^s^ -o "ol^ndol med prvimi pridelovalci kakava ^oie Da u Javi tudi v veVki meri kavo in s^ r na višinah 400 do 700 metrov M°d oddelke na tem otoku spada dalje "rian^al tpkmuipjo danes na čainem tro-vet dpspHn tako 1mwK>vanp«»a — 'dre« vesno lubie. s katerim zdravi « m" ia na vsem svetu prihaia ' .Ta-- »M-ser Holandske Indije« pa in- nrecej optrolpla in kavčuka, kar 1p '•» n h>o»I naivpčia npsrpča Potrolei in Va-*" nrine-Sata bofa+pmu otoku vpč s*rau" jO-M?ka ^anps ko človnV Hiv; - -"-o« flk>-veku sta Dptrolpi in kavčuv eŠ sla^Voria Vnvp čaia. riža h* "'-"enj« * V, © d ^ i i KRANJ (Smrtna kosa). Po bi zni j« preminil trgovec in pekovsk ter g. Franc Gruden s Primskovega pr lLP®" ko j m k se je rodil 1 1861. na Po: Goriškem Več let je opravljal cerko , posla pn župm cerkvi v Kranju Kasn< e pro» selil na Primskovo. kjer je bil t v ;e česa cerkovnik S svojo skrbno V ' tudi začela s trgovino sprva v tuiih i dokler nista kupila in se preselila v > hii«^ kjer sta začela tudi pekarno B opomin! LJUTOMER. Ptujsko okrožie n ia»-tov in deklet priredi s sodelov ljutomerskega in prekmurskega okrož ie do 25 marca svoj XI. prosvetn- zato-rični tečaj, ki bo v Zavratnikov ani. Društva prejmejo te dni okrožni« -drobnimi navodili Prijave je treba r*-' predsedniku okrožja. poŠta Sv. Bo"-- -i Središču SV. BOLFENK PRI SREDI f t "uStve kmečkih fantov in deklet bo irr^ redni občni zbor v nedeljo 2. marca o' tri popoldne pri predsedniku Jožku *u na Vitanu z ob!fainim dnevnim r^ ""antje in a vahUenit TEŽAVE A »Ah » imeli kaj te":av ranoo« ščino ko s'° b'li v Parizu'^ B: »Jaz ne pač pa Franjo.d * Politični pregled Službeno glasilo Jugoslovenske radikalne zajedniee »Samouprava« objavlja članek »Smotri miru na Balkanu«. V njem prihaja do tehle zaključkov: »Jugoslavija predstavlja danes za Nemčijo jamstvo miru na Balkanu. Naša nevtralnost je posledica naših iskrenih želja, ohraniti Balkan pred nevarnostmi, ki bi ga lahko pognale v vojni vihar. To vedo tudi v eBrlinu, kjer žele ohraniti Balkan tak, kakršen je, kot važno izvozno in uvozno tr-žišče za nemško narodno gospodarstvo. Nemčija se zaveda, da lahko ustreza Balkan na gospodarskem področju svojim obvezam samo tedaj, če živi v miru.« Iz Sofije poročajo: Vladna poslanska večina je imela te dni sejo, katere so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Filov in drugi ministri. Poslanci so podali svoje vtiske o razpoloženju med ljudstvom. Narodni poslanec Si vino v je rekel med drugim: Ljudstvo se v glavnem zanima za vprašanje prehoda nemških čet skozi Bolgarijo in kakšno je stališče Jugoslavije glede tega. Poslanec Batenberski je rekel med drugim: Pontonski mostovi na Dunavu pri Ruščuku so že gotovi, mi poslanci pa smo nepoučeni o tem, kaj se dogaja. Poleg tega je ostro grajal vlado, ker se ne posvetuje s poslanci o takšnih rečeh. Vsi govorniki so se izrazili zelo neugodno o razpoloženju, ki vlada med mobiliziranimi državljani. Dr. Nikolajev je rekel med drugim: »Stanje v državi je zelo resno in celo nevarno. Ko sem potoval z mobiliziranci, sem ugotovil, da z vlaki potujejo agitatorji razsula.« Poslanec Kovačev in Raduhov sta poudarila, da se komunizem čedalje bolj širi. Skoro vse bolgarsko časopisje obravnava odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. »Slovo pravi med drugim: »Za Bolgare podpisana pogodba o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo ni samo list papirja. Nedvomno lahko ta sporazum naleti na ovire, toda vse te težave bodo minile in tudi vsi morebitni nesporazumi. Bolgarija in Jugoslavija morata biti zavoljo svojih življenjskih koristi daljnovidni, druga do druge popustljivi in se morata izogibati malenkostim. Madžarski list »Esti Kurir« ugotavlja glede na turškobolgarsko pogodbo, da Nemčija še vedno zavzema nedoločno stališče do Turčije in da se ta molčečnost kaže tudi v Italiji. Poudarjajo le, da ima bolgarsko-turški sporazum za smoter končno utrditev miru v južnovzhodni Evropi. Madžarsko časopisje poudarja znova, da je tudi Jugoslavija znatno pripomogla, da je prišlo do bolgarsko-turškega sporazuma. ter da je modra politika Jugoslavije najboljše zagotovilo za mir na Balkanu. Iz Ankare poročajo, da je turški zunanji minister Saradzoglu podal listu »Ulusu« izjavo, v kateri se je dotaknil bolgarsko-tur-ške nenapadalne pogodbe in naglasil, da Turčija ostane zvesta svojim zaveznikom. Odločena je, da še naprej živi v dobrih odno-šajih z vsemi državami, v prvi vrsti s sosedi, vendar pa ne more ostati ravnodušna nasproti dogodkom, ki bi jo mogli odražati. Zato da se bo uprla z orožjem vsakemu napadu, ki bi kršil njeno nedotakljivost in neodvisnost. Napetost zaradi nameravanega vkorakanja Nemcev v Bolgarijo je velika. Po zadnjih vesteh pričakujejo v Londonu, da bo nemško vojaštvo še ta teden vkorakalo v Bolgarijo. Namen tega vkorakanja pa je baje samo ta, da bi Nemčija prisilila Grke k sklenitvi miru z Italijo. United Press javlja: Turški radio je sporočil: da ima angleško vrhovno poveljstvo pripravljene močne vojaške oddelke v Severni Afriki, da jih takoj odpošlje v Grčijo, če bi bilo to potrebno. Število te vojske cenijo na 200.000. Namen te pripravljenosti je morda v angleškem načrtu, da bi se usvarilo bojišče na Balkanu,ali pa hočejo Angleži preprečiti, da b; Nemčija čez Bolgarijo preplavila Grčijo ali jo drugače prisilila k premirju z Italijo. Dejstvo, da so Angleži ustavili prodiranje južno od Bengazi-ja, priča, da čaka angleška vojska na morebitne naloge na drugih področjih. Ni dvoma, da so v zvezi s tem tudi posvetovanja v Kairo dospelega angleškega zunanjega ministra Edena z vojaškimi poveljniki v Kairu. Grčija za zdaj sicer odklanja prihod angleške vojske na svoje ozemlje in zahteva le letalsko pomoč, to pa zaradi tega, ker se boji, da ne bi navzočnost angleških čet v Grčiji dala Nemcem povoda za nastop. V nedeljo so vse italijanske radijske postaje prenašale govor, ki ga je imel predsednik italijanske vlade Mussolini pred voditelji fašističnih združenj v Rimu. Mussolini je v govoru navduševal rimsko ljudstvo in poveličeval hrabrost italijanske vojske. Glede porazov v Libiji je dejal, da so italijanski vojaki delali čudeže hrabrosti, a so morali podleči močnejšemu sovražniku. Menil pa je, da bo Italija vse, kar je nesrečno izgubila, dobila nazaj, češ da italijanska volja je trdna. Zveza z Nemčijo katere vojna sila je velikanska, da daje poroštvo za zmago. Naposled je Mussolini rekel, da so potre-ne žrtve, potreben je pogum Italija da je pripravljena na sveti boj proti sovražniku, ker ve, da bo ta boj prinesel zmago narodom, ki to zaslužijo. Ob proslavi 21 letnice ustanovitve narodno-socialistične stranke v Nemčiji 24. februarja je govoril nemški kancelar Adolf Hitler v Munchenu. Njegova prva izvajanja so bila posvečena na-rodnosocialističnemu gibanju, nato pa je naglasil, da je italijansko-nemška zveza neraz-družljiva. Dalje je dejal, da se bo borba na morju šele začela. Nemške podmornice da bodo nastopile proti angleškim ladjam, kjerkoli se bodo te pojavile. O nemški vojaški sili je rekel, da se Nemčija zanaša na svojo najbolje oboroženo silo na svetu, ki je številčno najmočnejša in opremljena z najboljšim orožjem. Posebno je naglašal tudi, da so narod. vojska, stranka in država nerazdružlji-va celota, ki je ne more nobena sila zlomiti. Zaključil je govor, da Nemčija gleda v bodočnost z najtrdnejšo vero v zmago. Edini smoter japonske politike, ki jo po svetu tako napačno razumejo, je mir. Zaradi miru se je Japonska ponudila kot posrednik med Nemčijo, Italijo in Anglijo. Zaradi miru je sklenila trojno zvezo in zaradi miru skuša gospodarsko prodirati v južni del Tihega morja Nima pa nobenih sovražnih namenov proti Holandski ali drugi posesti tam. Tako je te dni generalu Francu govoril novi japonski poslanik v Madridu Jakištra. Ameriški dnevnik »New York Times« piše: Obnovitev hudih napadov nemškega letalstva na posamezna angleška mesta pričajo, da je zaradi silnih angleških letalskih napadov na vdorne luke, poskus napada na Anglijo spet odložen, ker je treba znova zbrati potrebno vojaštvo in orožje na raznih točkah zasedene obale. Atensko časopisje poroča, da grška vlada zavrača vsa tuja poročila o tem, da bi Nemčija pritiskala nanjo za mir z Italijo. Neresnične da so tudi govorice, da dobiva Grčija premalo angleške pomoči in da je v hudi vojaški stiski. Grčiji ni treba misliti na mir, saj je dozdaj njena vojska samo zmagovala ter zasedla nad tretjino Albanije, kar je zadosten dokaz o učinkoviti angleški, zlasti letalski pomoči. Zaradi te pomoči so bili zadnji teden italijanski letalski nastopi v Alba-niij docela onemogočeni, kar po zagotavljanju atenskih listov najbolj dokazuje, kako prazne so govorice o mirovnih pogajanjih, pri katerih naj bi stavila pogoje Italija. — Tudi v nemškem zunanjem ministrstvu so tujim novinarjem zanikali vsa poročila o tem, da bi Nemčija pritiskala na Grčijo za mir z Italijo. Novinarji so dobili zagotovilo, da se razmerje med Nemčijo in Grčijo ni v ničemer spremenilo. V Šanghaju je zbudil izredno pozornost napad japonske poročevalske agencije Domej na oblastva Francoske lndoki-ne, ki jih dolži rovarjenja proti Japonski in sodelovanja z Anglijo in celo z generalom Čangkajškom. V dokaz navaja nekaj primerov, med drugim primer nekega oficirja francoskega generalnega štaba v Francoski Indokini, ki je v Singaporu posredoval, da je Anglija prepustila Cangkajšku 200 svojih letal. Isti francoski oficir je angleška oblastva tudi obvestil o nekih načrtih, ki naj bi jih Japonska pripravljala proti Singaporu. Japonska uradna agencija trdi dalje, da se je sodelovanje med Francosko Indokino na eni in Anglijo in Zedinjenimi državami na drugi strani pokazalo v posebno jasni luči tedaj, ko sta Anglija in Amerika izredno nepovoljno vzeli na znanje japonski predlog za posredovanje v obmejnem sporu med Siamom in Francosko Indokino. Prihajanje angleških vojaških oja-čenj na siamsko mejo, sestavljenih iz indijskih in avstralskih čet, prav tako dokazuje sodelovanje med Anglijo in Francosko Indokino, ker so oblastva Francoske Indokine po-magla, da so ti prevozi ostali tako dolgo skrivni. V Šanghaju smatrajo ostri japonski napad na oblastva Francoske Indokine kot predigro, za katero mogoče Japonska pripravlja nastop proti Francoski Indokini vsaj čez njeno ozemlje v smeri proti jugu. Moskovski »Krasnaji flot«, glasilo sovjetske vojne mornarice, prinaša članek, v katerem trdi, da je vse pripravljeno za vojno v Tihem morju. Anglija, Amerika in Avstralija pripravljajo obračun z Japonsko. Po poslednih poročilih kaže, da bo spor nastal vsak trenutek. Potem piše list o obojestranskih pripravah na vojno in prlobčuje poročila o zbiranju japonskih voinih ladij na strateških točkah okrog Francoske Indokine, kakor so Sajgon in Hajfong in otok Hainan. »Krasnaji flot« prinaša tudi poročila o velikih pripravah angleških pomorskih in letalskih oporišč v vsej južno vzhodu Aziji, medtem ko Amerika in Avstralija skupno sodelujeta na pomorskih načrtih v južnem delu Tihega morja. Močan oddeleke angleškega vojnega bro-dovja je spremljal te dni več angleških kon- vojev skozi Siciljiski preliv. Nemški strmo-glavci so z italijanskih oporišč napadli angleško brodovje ter konvoje blizu kraja, kjer je 10. januarja prišlo do spopada nsr letalonosilko »Illustrious«. Lovska letala z neke druge angleške letalonosilke so to pot preprečile vsak nemški poskus, tako da da ni bila poškodovana nobena vojna ladja, ne noben parnik konvojev. Nemci so zmetali bombe okoli drugih vojnih ladij v vodo, ko so jih od letalonosilke pregnala angleška lovska letala. Italijanskih vojnih ladij ni bilo videti nikjer, dasi so angleške enote križarile na široko, da bi jih kje odkrile. Pri napadu na angleško letalonosilko je bilo sestreljeno pet nemških strmoglav-cev. Po zadnjih vesteh r^ grškoitalijanskem bojišču ni bilo večjih dogodkov. Iz Aten poročajo, da so Grki spet začeli napadati in so zavzeli vas Malono severno od Podgrad-ca, ujeli 200 Italijanov in zaplenili nekaj vojnih potrebščin. Razen tega so Grki znatno utrdili položaj na planini Trebešini. Po izjavah, ki jih je dal zastopnik grškega generalnega štaba novinarjem, so Grki v preteklem tednu ujeli skupno 1272 Italijanov in odbili v tem času 16 italijanskih protinapadov. Grška letala so sestrelila v tem času šest italijanskih letal, ne da bi imela sama po izjavi omenjenega zastopnika kake izgube. Ista vest govori tudi o grški zaplenitvi 50 italijanskih strojnih pušk. V veliki meri so zadnje dni sodelovala na tem bojišču tudi an-gleš. letala in izvedla več napadov na zaledje italijanske vojske. Poročila tega tedna govore o letalskih izgubah na obeh straneh. Po poročilih Reuterja iz Afrike, so Angleži zavzeli v Italijanski Somaliji pristanišče Bravo. To se pravi, da so od Kismaje prodrli že nad 300 km dalje proti severu in se bližajo glavnemu mestu Mogadiscu. Tudi na ostalih odsekih v Somaliji Angleži napredujejo. S prekoračenjem reke Džube je postala obramba za Italijane zelo težavna. — V Eritreji so Angleži zavzeli močno utrjeno postojanko Kubkub in prodirajo proti Kerenu. — V Abe-siniji so abesinski vstaši zasedli več krajev, nazadnje Mojalo ob kenijsko-abesinski meji. Angleško letalstvo je te dni bombardiralo Adis Abebo. Na zapadu se nadaljuje letalska vojna. Angleški bombniki brez prestanka napadajo vdorna pristanišča in napravljajo veliko škodo. V noči na sredo so obmetavala z bombami tudi industrijske zgradbe v Porurju. Nemška letala pa napadajo fazne angleške kraje predvsem v vzhodni Angliji in pa London. Iz Ankare poročajo, da sta prispela tjakaj angleški zunanji minister Eden in načelnik angleškega generalnega štaba Dill. Angleška državnika sta imela s turškimi politične in vojaške pogovore, ki so se tikali zlasti položaja na Balkanu. Iz Ankare odpotujeta angleška državnika v Atene. Turško časopisje piše ponovno, da se s podpisom turško-bolgarske nenapadalne pogodbe Turčija ni obvezala, da bo samo mimo gledala, če bi hotela Nemčija čez bolgarsko ozemlje napasti Grčijo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: voli in telice I. po 9.50 cL 10. II. po 8.50 do 9, III. po 7 do 8, krave I. po 8 do 8.50, II. po 7 do 8, III. po 6 do 7, teleta I. in II. po 12, v Gornjem gradu: voli in tel ce I-po 9, II. po 8, III. po 7, krave I. po 7. II. po 6, III. po 5, teleta I. po 10. II. po 9. v Kamniku: voli II. po 9 50, III. po 8. telice I. po 9.50, II. po 8.50, III. po 7. krave I. po 8. II. po 7, III. po 6, teleta I. po 12, II. po 11 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: domači špeharji po 15 do 16, sremske svinie po 17.50 do 19, pršutarji po 13 do 14, v Kamniku: špeharji po, 19, pršutarji po 16.50, v Kranju: špeharji po 18 do 19, pršutarji po 17 do 17.50, v Ptuju: pršutarji po 12 do 13.50, debele svinie po 14 do 15, svinje za pleme po 10 do 12.50 v Gornjem gradu: špeharji po 20. pršutarii do 16 v Novem mestu: špeharji po 14 do 15. pršutarji po 12 din. Prasci za rejo, 7 do 8 tednov stari, so bili v Kranju po 300 do 350 din za rilec. KRMA. V Ljubljani: seno 100 do 130, slama 70, v Kranju: lucerna in seno 150 do 175, slama 100, v Gornjem gradu: lucerna 120, seno 110, slama 60, v Novem mestu: lucerna 150, seno 80 do 110, slama 60, v Kamniku: seno 100 do 150 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Ljubljani: govejt telečje 26. svinjske 15 din za kg. KROMPIR. V Ljubljani 1.50 do 2, v Kamniku 1.50 do 2, v Kranju 2 do 2.25, .v. Gornjem gradu 2, v Novem mestu 1.75 do 2 din za kg. VOLNA. V Kranju: oprana jezerska volna 108 do 112, v Novem mestu: oprana 60, neoprana 45 din za kg. MED. V Ljubljani 36, v Kranju 36 do 49, v Gornjem gradu 30, v Novem mestu 30 cKa Zel kg, ZABELA. V Ljubljani: sianina 23 do M, svinjski mast 28 do 30, v Kamniku: slanina 25, svinjski mast 27, v Kranju: sianina 26 d» 28. svinjska mast 30, v Gornjem gradu: slanina 24, svinjski mast 27, v Novem mestu! slanina 28, svinjska mast 28 do 3> din aa kg. FIŽOL. V Ljubljani 6 do 8, v Kamniku 4 do 6, v Kranju 8 do 10, v Gornjem gradu 6, v Novem mestu 6 do 8 din za kg. JAJCA. V Ljubljani 1.75, v Kamniku 1JI«, v Kranju 1.75 do 2, v Gornjem gradu 1.M, v Novem mestu 1.25 din za ko6 MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Kamaš-ku 2.50, v Kranju 2.50 do 3, v Gornjem «m• du 2.50, v Novem mestu 2.50 din za liter. SIROVO MASLO. V Ljubljani 40 do »2, v Kamniku 32 do 38. v Kranju 48 do 52. v Gornjem gradu 36. v Novem mestu 45 dfea Zci k^ MOKA. V Ljubljani: pšenica 5.50 do 9.56, turščica 4 do 5, ajdova 7 do 12, v Kamniku: pšenična 5.50 do 9, turščica 4.50 do 4.7!L ajdova 7 do 9, v Kranju: pšenična 5.50 do 9, turščični zdrob 6 50, v Gorniem gradu: pte-nična 5.50 do 9, turščičila 4.50, ajdova 8, f Novem mestu: pšenična 5.50 do 9, turičična 4.50 do 5, ajdova 6 din za kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v novomeškem okolišu: navadno mešano vino po 10. finejše sortirano po 14 do 18, v Ror-njegraiskem okolišu: navadno mešano vina po 6 finejše no 7 din liter. TRDA DRVA. V Ljubljani 155 do 165. v Kamniku 120 do 130. v Kranju 180 do 13», v Gorniem gradu 115, v Novem mestu Il5 din za kubični meter. Sejmi 1. marca: Vuzenica; 3. marca: Marenberg (zadnjič smo javili po koledarju, da bo živinski sejem v Marea-bergu 1. marca, pa so nam pisali, da b« sejem v Marenbergu 3. marca), Veliki Dol, Vojnik, Vransko, Oplotnica (za livi«©H T Umor na plesu »Sedem sto!« ga je takoj posekal stotnik Nointel. »Sedem sto petdeset!« je odvrnil general. I »Tisoč osem sto!« se je spet oglasil Nointel. »In petdeset!« V tem trenutku je k Simancasu pristopil Galmier in ga odvedel v kot, kjer sta nekaj šepetala. »Tisoč devet sto«, je dejal Nointel. In hkrati je pomenjljivo pogledal izklico-.valca. Ta ga je razumel. »Gospodje, ali se ne bo nihče več oglasil?« . Simancas, ki je poslušal Galmierja, ni ujel zadnje stotnikove ponudbe. »Tretjič in zadnjič, gospoda! Nihče se več ne oglasi?« Nastal je premor. Izklicovalec je udaril s kladevcem po mizi in rekel: »Gospod, ki je ponudil tisoč devet sto frankov, je izdražil suknjo, podloženo s kožuho-vino. Po plačilu pristojbin in izklicnine, jo lahko takoj odnese.« »Oprostite,« je priskočil Simancas. »Dva tisoč!« »Suknja je že izdražena,« je dejal izklicovalec in pokazal na Nointela. »Kako? To je pomota!« »Sklicujem se na vse navzoče,« je mirno rekel izklicovalec »Tako je! Vsi smo slišali!« so dejali sta-rinarji »To je goljufija! Zahtevam, da se dražba razveljavi!« je začel kričati Simancas. I »Gospod, ne motite nas!« je mirno rekel uradnik. »Dražba se nadaljuje. Dva popotna plašča sta zdaj na vrsti!« Stotnik je plačal izklicnino, vzel suknjo in odšel. Pri izhodu iz palače ga je čakal Simancas. »Gospod,« mu je rekel, »samo nekaj besed.« »Kaj pa?« * »Ali vam lahko nekaj predlagam?« »Vi te suknje prav nič ne potrebujete.« »Mislite?« »Nosili je ne boste, meni pa bi bila spomin na nesrečnega prijatelja « »Motite se. Vsi predmeti, ki so ostali za Goliminom, so dragoceni!« »Plačal vam bom, kolikor boste zahtevali, gospod!« »Nesramen lopov ste!« je odvrnil Nointel. »Zaslužili ste, da vas dam aretirati in odgnati v zapor. Preiskovalni sodnik bi moral takoj videti papirje, ki so všiti v tej suknji.« »Motite se. Kakšni papirji pa naj bodo v njej?« »To bom videl čez pol ure. Vam pa svetujem, da ne pozabite roka, ki sem vam ga dal, in da mi pri priči izginete.« Ko je stotnik prišel na svoj dom, je velel slugi, naj mu prinese škarje in naj ne odpre nikomur drugemu kakor Gastonu Darcyju. Potem se je zaklenil v svoj kabinet. Razparal je ovratnik suknje. Našel je v njem nekaj umazanih papirjev. Najprej sta bili dv« listini, na katerih je pisalo, da se neki Jose Simancas zaradi begunstva in raz-bojništva obsoja na pet let težke ječe. Pote« je bil tam izrezek iz nekega lista, kjer je pisalo o Cochardu, ki si je nadel ime Galmier, in je bil obsojen zaradi tatvine. Raze« tega je bilo nekaj pisem, ki so imela vsa podpis Josi in ki so obveščala Golimina o nočnih navadah nekaterih članov kluba, ki odhajajo domov z velikimi vsotami denarja. Našel je t«di tri ženska pisma, vsako z drugačno pisavo. Golimin je spravil po eno pismo vsake svoje ljubice, da bi jih lahko pri priložnosti uporabil. Prvo pismo je pisala gospa Crozonova. Bilo je žalostno in nežno. Drugo, ki je imelo podpis Carmen de Pena-fiel, je prihajalo od markize Nointel. Ni imel toliko moči in poguma, da bi ga bil prebraL Tretje pismo je bilo brez podpisa. »No. zdaj pa vem prav toliko kakor prej. Rokopis mi je neznan. Kaj pa je napisano?« Stotnik je pazljivo prebral vse pismo. Besede v njem so bile strastne. Govora je bile tudi o ljubosumnosti, brez katere ni prave ljubezni. Toda Nointel iz pisma ničesar ni mogel sklepati, ali piše poročena ženska ali mlado dekle. Pismo je bilo mojstrsko napisano, toda zelo skrivnostno. »Smolo pa imam!« si je slabe volje dejal stotnik. »Sto zlatnikov sem odštel za košček papirja, ki bi mogel zanimati samo preiskovalnega sodnika. Lokava ženska, ki je to pismo pisala, je morala dobro vedeti, kolikokrat je Goliminu poslala kakšen glas od sebe. Ko ji je Julija pisma vrnila, je pogrešila e«* izmed njih ... Zato jo je zabodla ... Mislila je, da je Orcivalka to pismo nalašč prikrila. Vsekako bom to pismo izročil fospodu Roger-ju Darcyju«, je sklenil Nointel. Radeče, Vrhnika, Unec, Murska Sobota (živinski in kramarski); 4. marca: Petrovče, Mozelj, Ptuj (samo za govedo in konje); i. marca: Sv. Peter pod Svetimi gorami; T. raarca: Veržej (za živino); 5. marca: Rakek, Velika Loka, Pilštanj. Vrednost denarja *a naših borzah smo dobili 24. februarja ▼ devizah (prve številke službeni tečaji druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): i angleški funt za 174.57 do 177.77 (za 21»!M> do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44 85 (za 54.80 «o 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške marke so bile po 17.72 da 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 480 din Drobne vesti = Jugoslovensko-bolgarska gospodarska posvetovanja. Zastopniki Bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Sofije so bili dva dni v Beogradu in so skupaj z zastopniki fugoslovenskobolgarske trgovinske zbornice v Beogradu razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Bolgarske goste so v Beogradu slovesno sprejeli. Itia zborovanjih so se Bolgari izražali zelo pohvalno nad sprejemom in poudarjali pomembnost mešanih trgovinskih zbornic za zbiižanje med obema državama. Predsednik zbornice v Sofiji Dimitrij Valev je poudaril, da se bo zbiižanje med Bolgari in Jugoslo-veni najbolj poglobilo tedaj, če se bodo eni kakot drugi učili bolgarščine, odnosno srbohrvaščine in slovenščine. V nedeljo opoldne je gostom na čast priredil kosilo minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, zvečer pa večerjo beograjski župan g. Jevrem Toeaič. Oba gostitelja sta imela pri tej priliki pozdravna govora v katerih sta izražala veselje nad jugoslovenskobolgarskim zbliža-njem. ™ Uredba o razširjenju nadzorovanja cen. »Službene novine« z dne 20. februarja objavljajo uredbo o razširjenju nadzorovanja cen, ki je stopila z istim dnem v veljavo. Po nadzorovanju pride po tej uredbi dolga vrsta življenskih potrebščin. — Naš minister za trgovino in industrijo dr. Andres obišče velesejem v Leipzigu. Minister dr Andres je sprejel te dni nemškega XIX. *Pisu dan, po nakupu Goliminove suknje se je Gaston pripravljal, da odide od doma. ko je dobil od gospe Cambryjeve pisemce »Ne vem naslova gospoda Nointela«, mu je pisala lepa vdova, »a moram še danes govoriti z njim. Zato se obračam na vas in vm prosim, da ga privedete k meni Ce bi hotela oba kositi pri meni, bi bila zelo vesela Pogovarjali se bomo o Berti. ki zdaj ne more t doma, ker ji je umrla sestra « Komaj se je Gaston oblekel, že je spet nekdo pozvonil na njegovih vratih Bil je njegov stric Roger Darcy. »Dober dan, dragi stric«, je veselo vzkliknil Gaston »Zdajle moram iti k Nointelu, da ga odredem h gospe Cambryjevi. Ali greš z menoj?« »Pa pojdem«, je dejal preiskovalni sodnik »SJišal sem, da me je včerai dvakrat iskal, pa me ni mogel najti.« Gaston je opazil, da je stric zelo res"en. »Ali je spet kaj novega?« je vznemirjen .vprašal »Nič se ne boj. Nedolžnost gospodične Ber-te te dokazana in želim samo. da se čim prej vzameta. »Ali se bova oba hkrati oženila?« »Saj se še spominjaš, kako sem ti pred tedni rekel, da se mora eden izmed naju ožemitt, da najino ime ne izumre Spominiaš se tudi mojega sklepa, da se bom oženil z gospo Cambryjevo. ker se zaradi gospodične Lestereiove nisva mogla zediniti Danes se je vse to izprrmenilo. Ne samo da se ne upiram tvoji ženitvi z gospodično Lesterelovo, am-pak»celo želim, da se čim prej vzameta, ker je sirota morala zaradi mene dosti pretrpeti. | trgovinskega atašeja dr. Kernbacha, ki ga ; je pri tej priliki povabil na velesejem v Leip-| žigu. Minister je obljubil obiskati velesejem. = Uvoz našega žita v Nemčijo. V Osijeku se je mudilo te dni nemško odposlanstvo z Dunaja in se pogajalo z mestno občino glede izvoza žita iz naših spodnih krajev v Nemčijo. Žito bi dovažali v Osijek z vlačilci, potem pa bi ga pretovorili v vagone. Vsak dan bi ga pretovorili okrog 120 vagonov in ga z dvema vlakoma poslali naprej. V ta namen bo potrebno zgraditi še en železniški tir, ki bo služil samo temu namenu. Nemci so odpotovali v Beograd, da izposlujejo zgraditev novega tira. = Zastopniki nemškega ministrstva za gospodarstvo se že več dni mude v Beogradu in vodijo pogajanja za rešitev raznih vprašani v zvezi z dobavami jugoslovenskega blaga Nemčiji. Dne 1. marca pa odpotuje v Rim jugoslovensko zastopstvo za gospodarska pogajanja z Italijo. Pogajanja se bodo začela 3. marca. Izvršilni odbor Državne zveze kmetijskih zbornic je imel večdnevno zasedanje, o katerem je bilo te dni izdano poročilo, ki pravi med drugim, da je odbor izdelal podroben načrt za dohodke kmetijskih zbornic z uvedbo takse na izvoz in odkup določenih kmetijskih pridelkov. Načrt je dostavljen vladi s prošnjo da se pobiranje take takse določi s posebno uredbo. Kakor je znano, pobirajo zdaj kmetijske zbornice za poravnanje svojih izdatkov posebno doklado na zemljarino (v dravski banovini se pobira doklada na osnovni davek zemljarine). Iz objave, ki jo je izdal izvrše-valni odbor Zveze kmetijskih zbornic, ni razvidno, ali je uvedba takse mišljena tako, da se potem opusti pobiranje dozdajšnje dokla-de. Nadalje pravi poročilo, da je izvrševalni odbor Zveze kmetijskih zbornic razpravljal o raznih perečih vprašanjih, katerih rešitev naj bi se pospešila na pristojnih mestih. Tu gre predvsem za preosnovo predpisov glede popisa prebivalstva (ljudskega štetja) s posebnim ozirom na popisovanje podatkov s področja kmetijstva. Nadalje je razpravljal o potrebi spremembe lovskega zakona, o potrebi Samo ti moreš popraviti to, kar sem ji jaz nehote prizadel hudega. Če se oženiš in če je meni tvoja bodoča žena všeč, ni več vzroka, I da bi tudi jaz na stara leta stopal v zakonski jarem « »Šališ se, stric!« je vzkliknil Gaston. »Re?no govorim.« »S::j si vendar obvezal proti gospe Cam-bryjevi. ki te ljubi in ki te je vredna.« »Posiuiaj me, Gaston! Ce bi gospa Cam; bryjeva od mene zahtevala, da držim svojo besedo, bi jo tudi držal. Toda od včeraj se mi zJi. da se gospej ne mudi. ker mi je rekla, da bi rada najino poroko odgodila. Davi mi je celo pisala, da bi odložila vse skupaj do sodnih počitnic, ko ne bom več zaposlen s tem strašnim procesom « »Z menoj je drugače govorila.« »Prav zato. ker se mi zdi njeno ravnanje nerazumljivo, mislim vzeti svojo besedo nazaj. Ti pa boš prišel na sodišče, ker se bom laz svoji službi odpovedal.« »Stric1 Ne govori tako!« »Ne. trdno sem se že odločil. Ce je človek premagan, se mora umakniti z bojišča. Zlo-činke. ki je zagrešila umor v operi, nisem dobil, in zato se bom odrekel svoji službi.« V tem trenutku je stopil v sobo Nointel. Gosncd Darcy mu je ponudil roko in rekel: »Zal mi je, da me niste mogli včeraj dobiti.« »Nekaj važnega vam mislim izročiti, gospod«, je veselo vzkliknil stotnik. »Dobil sem pismo, ki ga je Goliminu pisala morilka iz opeie?« »Kaj? Ali je to res?« wRes, prepričan sem o tem. Včeraj sem srečal na ulici nekega Simancasa, Golimino- "* 21 držav bo zastopano na velesejmu v Leipzigu. 2. marca bodo v Leipzigu odprli pomladni velesejem, ki bo že tretji v zdajš-ni vojni. Na velesejmu bo po podatkih nemškega časopisja 6500 razšla vljalcev To je več kakor na vseh drugih nemških ve! esej-mih skupaj. Nekateri oddelki na letošnem pomladnem velesejmu bodo c lo raj^i jeni, na primer oddelki, kjer bodo raz^tavlj-mi tkaninski izdelki. Celo odde k?, kier bodo razstavljali živila, papir in pisarniške oo-trebščine, bodo morali razširiti. Na ve-lesaj-mu pa ne bo razstavi:ala samo Nemčija, temveč še 21 drugih držav, med niimi tuai Jugoslavija. Prvič bo letos razstavlja svoje izdelke Šoanija. Italija je za 1 Ho'Sni velesejem svoje orostore znatno razširila — V banovini Hrvatski bodo zgradili novo tvornico sladkorja. Iz Zagreba noročajo, da se je banska oblast v sodelovaniu s skunino industrijcev iz banovine Hrvatske odločila, da osnuje na področju Hrvatske novo tvornico sladkorja. Tvornico bodo najbrž zgradili v Sisku. cs! pasefesiih taks izdaje uredbe o obvezni ureditvi gnojničniH jam in dajanju olajšav pri gradnji betonskih gnojničnih jam. Naposled je razpravljal o vprašanju prehrane in oskrbe ubožnejših krajev, ki jih ie treba oskrbeti z zadostnimi količinami živil. Prišel je do zakliučka, da je treba ustanovam, ki so ustanovljene za oskrbo, dati na razpolago potreben denar za nabavo živil zlasti za kraje, kjer se je zaradi dolgotrajne zime pojavilo pomanjkanje hrane. PRISOTNOST DUHA Škot je zlezel na streho svoje hiše, da nekaj popravi, da bi si tako prihranil izdatek za krovca. Pa mu spodrsne in pade v globino. Pa tudi v tej stiski ni izgubil prisotnosti duha. Ko pada mimo okna kuhinje, zsklič? svoji ženi: »Zame ni treba danes kuhati kosila!« NEPRIJETNO SVIDENJE Gospa (novi služkinji): »Tončka, tako se mi vidite znani. Gotovo sem vas že prej kje videla.« Služkinja: »Da, da, gospa, zdaj sem se tudi jaz spomnila. Ko sem služila na eni strani cest-?, t<*da.i s'e služili vi na drugi strani ...« vega prijatelja.« »No, saj sem ga tudi jaz včeraj videl. Zaslišal sem še enkrat njega in njegovega tovariša zaradi tega, ker sta bila v loži poleg Orcivaike.« »To sta dva nevarna ziočinca. Vse vam bom dokazal. Prej naj vam pa povem, kako sem to tega pisma prišel.« Nointel je začel na široko opisovati dogodek v razprodaj alnici. Gaston mu je nestrpno segel v beesdo: »Dragi moj, o tem se lahko pozneje pogovoriš z mojim stricem v pisarni. Zdaj te moram odvesti h gospe Cambryjevi, ki naju čaka.« »Tako bo res bolje,« je rekel preiskovalni sodnik. »Pridite potem k meni v pisarno. Pravite, da je pismo brez podpisa?« »Da, toda rokopis in slog ...« »Prosim te, nehaj«, je dejal Gaston. »Rajši preberi pismo, ki ga je pisala gospa Cam-bryjeva.« »Gospa Cambryjeva?« je vprašal stotnik. »Ne bom vaju zadrževal«, je dejal preiskovalni sodnik. »Prosim vas, da mi daste pismo, o katerem ste prejle govorili.« Nointel se je zdrznil. »Ali ga nimate pri sebi?« ga je vprašal sodnik. »Nisem pričakoval, da vas bom dobil tu.« »No. nič ne de«, je rekel Gastonov stric. »Pa mi ga boste pozneje dali, hkrati z vsem, kar ste odkrili v suknji.« »Ko pojdem domov, boste vse dobili.« »Ali lahko med tem ukažem, da primejo oba zločinca?« »Seveda, in čim prej, ker se bojim, da vam sicer pobegneta čez mejo. Samo to bi vam Kmetifske zbornice naj bi imele dohdke M.......€i.....w.........i cjež • Kralj boter dvanajstemu otroku siromašnega delavca. V Novem Sadu so imeli v nedeljo lepo svečanost. Krščen je bil 12. otrok, odnosno deveti sin delavca Lajoša Mokuša Boter je bil mladi kralj, zastopan od polkovnika Kapiclja Z njim so se pripeljali v cerkev podban župan in podžupan, upravnik policije in drugi predstavniki. Množica ljudi jih je toplo pozdravljala Kraljev zastopnik je izročil novorojenčkovi materi zlato verižico s križem in 20 tisočakov Razen tega je občinska uprava izročila staršem hranilno knjižico z vlogo 10 tisoč din Tudi nekateri premožni meščani so prinesli svoje darove. 4 Nj. Vis Knjeginja Olga je vodila sejo osrednjega odbora za zimski pomoč. Prejšnji četrtek je bila v starem dvoru v Beogradu seja osrednjega odbora za zimsko pomoč v kraljevini Jugoslaviji. Sejo je vodila predsednica delovnega odbora Ni Vis. knjeginja Olga prisostvovali pa so ji poleg drugih predsednik viade bragiša Cvetko vič. podpredsednik dr Vladko Maček, soproga kraljevega namestnika V. Perovičeva in minister za socialno politiko dr. Srdjan Budisavljevič. Tajnik delovnega odbora Aranitovič je podal poročilo o dozdajšnem delu. V državi je bilo poslej ustanovljeno 149 odborov za zimsko pomoč, medtem ko je bilo lani samo 23. Po dozdajšniih podatkih je bilo za zimsko pomoč doslei zbrani v državi skoraj devet milijonov dinarjev. Pri tem pa niso všteti zneski, ki so jih nabrali mestni odbori v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani in k' bodo verjetno vsaj tako veliki. Razmerno največ je zbrala banovina Hrvatska namreč 2.6 unljiona dinarjev. pri čemer tudi ni vštet Zagreb Nj Vis kneginja Olga je izrazila svoje zadoščenje nad doseženimi uspehi in izrekla priznanj odboru * Preosnova vrhovne gasilske zveze. Med hrvatskimi gasilci je zavladalo zadnje čase nezadovoljstvo z vrhovno gasilsko zvezo. Ga silska zajednica banovine Hrvatske šteje 86 420 članov od skupnih 86.417 kolikor jih je v vsej državi. Na hrvatsko in slovensko gasilsko zajednico odpade 78 odstotkov vseh gasilcev v državi Ker pa zastopstvo v vrhovni gasilski zvezi ni pravilno razdeljeno je sklicalo ministrstvo za telesno vzgojo te dni posebno posvetovanje Na niem je bilo skle- njeno urediti vrhovno gasilsko zvezo tako, da bodo v bodoče v nji tri skupine. Ena bo predstavljala gasilstvo banovine Hrvatske, druga gasilstvo dravske banovine, tretja pa gasilstvo vseh drugih banovin obenem z Beogradom. Vsaka skupina bo imela v vrhovni zvezi enako število odposlancev in po enega pred sedmka, odnosno starešino gasilske zveze. Po en predsednik bo opravljal zvezne posle skozi eno leto, in sicer po vrstnem redu skupin. Tako dobe gasilske za.iednice večje in širše delovno območje, hkratu jim bo pa zajamčena enakopravnost. * Zastopniki državnih uslužbencev pri pravosodnem ministru Prosvetni minister dr Mihajlo Konstantinovič je v soboto sprejel predstavnike Osrednjega odbora združenj državnih uslužbencev Razpravljali so o položaju državnih uslužbencev v zvezi z novim osnutkom uradniškega zakona. G minister je pazljivo poslušal predstavnike uradništva in med drugim izjavil. da uradniški zakon v nobenem primeru ne bo poslabšal položaja, temveč nasprotno popravil razne ne-dostatke Vsem zainteresiranim ustanovam in uradom bo dana možnost, da bodo pravočasno sporočili svoja stališča in predloge v vseh vprašanjih Na koncu je g. minister izjavil, da je zmerom pripravljen dati pojasnila o vprašanjih, ki bi se pojavila, in upoštevati predloge, ki mu jih bo dal osrednji odbor. * Nov hrvatski podban je Srb. Kraljevi namestniki so na predlog bana ba-banovme Hrvatske upokojili dr Ivana Kr beka. podbana banovine Hrvatske in imenovali za podbana banovine Hrvatske dr Sve-tozara Ivkovica. odvetnika iz Zagreba Novi hrvatski podban je Srb * Pravoslavni škof v Pakracu Miron je umrl Te dni je umrl pakraški škof Miron Nikolič v 95 letu starosti. * Za bližajoči se evharistični kongres v Zagrebu, ki se bo vršil v znamenju proslave 1300-letnice zvez hrvatskega naroda s sv Sto-lico. je izdal nadškof dr Stepinac razglas na narod, v katerem vabi vse katoliške Hrvate brez ozira na politično pripadnost, da pomagajo pri pripravah, da bo kongres čim lepše uspel * Zagrebški kanonik Barle umrl. Te dni je preminil v Zagrebu kanonik zagrebškega pr-vostolnega kapitlja g. Janko Barle. Pokojnik se je rodil 1 1869 v Budanjah v Vipavski dolini kot sin učitelja. Nižjo gimnazijo je kon čal v Novem mestu, višjo gimnzaijo in bogoslovje na v Zagrebu Pnkoinik ie mno»o _DOMOVINA St 9 ——r i' i iiKitirmi fflTTMiin*: lini n r i—mirt— delal za povzdigo splošne prosvete med slovenskim narodom kot sotrudnik Družbe sv. Mohorja, »Dom in sveta«, »Slovenca« in »Ljubljanskega zvona«. Objavil je tudi mnogo člankov v »Izvestjih« muzejskega društva v Ljubljani. Mnogo zaslug si je pridobil s preučevanjem hrvatske cerkvene zgodovine. Pokojniku, ki je mnogo delal za kulturno zbli-žanje Slovencev in Hrvatov, bodi ohranjen časten spomin! * Smrt uglednega goriškega pravnika. V, Gorici v Julijski krajini so pokopali 14. i. m. enega izmed stare garde goriških pravnikov, upokojenega apelacijskega svetnika g. Matijo Rutarja, ki je umrl v častitljivi starosti 85 let Po rodu je bil kmečki sin z Lo-garščev pri Podmelcu. Bil je več let sodni predstojnik v lepem Kanalu in dolgo dobo višji svetnik v Gorici. Priženil se je na lepo briško veleposestvo. Bil je nekaj časa deželni poslanec Blag mu spomin. * Opozorilo našim izseljencem. Narodni iz-seljeniški odbor v Ljubljani opozarja naše delavce, ki iščejo zaposlitev v tujini, naj se pred odhodom brezpogojno oskrbe z vsemi potrebnimi listinami, da ne bodo izpostavljeni raznim neprijetnostim, ki so jim neizogibne, če nimajo s seboj potrebnih listin. Vsi, ki odhajajo na delo v tujino morajo imeti v redu potni list, družin izkaz, spričevala o strokovni usposobljenosti in potrdila o dozdaj-šni zaposlitvi. S seboj naj vzamejo dovolj obleke in obutve in druge najpotrebnejše reči, da bodo vsaj za prvo silo preskrbljeni. V tujini nai se po možnosti vsi takoj včlanijo v strokovna združenja naših izseljencev, ki iim bodo nudila vso podporo in zaščito. * Smrt uglednega Novomeščana. Te dni je umrl ugledni novomeški trgovec in posestnik g Rudolf Pauser v starosti 70 let. Kot dober gospodarstvenik je bil pred leti izvoljen v mestno upravo in v upravo Mestne hranilnice Tri desetletja je bil prvi svetovalec. podžupan in član upravnega odbora Mestne hranilnice in njegov predsednik. Za napredek Novega mesta in okoliša si je tako pridobil nevenljive zasluge Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Ljubljanski mestni avtomobil za nalezljivo bolne je namenjen samo za prevažanje nalezljivo bolnih v mejah mestne občine ljubljanske. Tako terja zakon o zatiranju nalezljivih bolezni, toda ljubljanska mestna reševalna postaja je kljub temu rada pomagala tudi bolnikom iz okolice in z dežele in marsikoga nalezljivo bolnega s ■svoiim 'nfekciiskim avtomobilom pripeljal v povedal, da bi utegnila imeti njuna aretacija imeti neprijetne posledice za... druge osebe.« »Kako?« »Če prideta pred poroto, bosta javno oblatila gospo Crozonovo in markizo Barancoso-vo. Gospa Crozonova je sicer umrla, toda trpel bo njen mož, ki je poštenjak Gospa Baran-cosova ..« »Ona zapušča Francijo. Snoči me je v pismu vprašala, ali nimam nič proti temu, če se izseli iz Francije Odgovoril sem ji. da lahko stori, kar hoče Gospod Crozon se bo že potešil, ko bo dobil drugo ženo Menda ne bo nič hudega, če oba zločinca zašijem Pomagala nam bosta najti Orcivalkino morilko.« Vsi trije so odšli Sodnik je sedel v svoj voz in se odoelial v pisarno Gaston in Nointel na sta šla h gospe Cambrvjevi. »Ko poideš ti od gospe« je dejal Gaston, »bom imel še jaz kratek pogovor z nio Pregovoriti jo moram, da se vendar omoži s stricem. saj sta drug za drugega kakor ustvarjena « »Kdaj se je pa začelo njeno omahovanie?« »Snoči po tvojem pogovoru z njo Upam, da jo bom le pregovoril zlasti zaradi tega, ker mi je stric rekel, da bo pustil službo.« »Pameten sklep!« »To praviš ti?« »Da jaz Ta preiskava mu utegne nakopati Batno neprijetnosti « »Kako o' A nismo, ki mu ga boš izročil?« »Po zanj hud udarec.« »Zakaj?« tvojega strica. Znašel se bo v strašnem položaju« »Ne razumem te.« »Naj stric čim prej pusti svojo službo Gospodični Lesterelovi in markizi se ni treba ničesar več bati. Mene pa malo briga ali bo pravici zadoščeno, kakor lepo govore jezični doktorji.« v »Pa vendar ..« . »Prosim te, saj vendar še nisi sodnik...« »Postal bom Stric hoče to.« »Postani, samo ne ugovarjaj mi! Kaj pa želi od tebe tvoja bodoča teta?« »Pogovarjali se bomo o gospodični Lesterelovi. Vsaj tako je pisala ...« Takoj so ju pustili v hišo lepe vdove. V veliki sprejemnici sta srečala Jacinto, ki je Nointel še ni poznal. »Kdo pa je ta starka?« je vprašal stotnik »Menda je bila dojilja gospe Cambryjeve. Zelo vdana ji je.« »Dvomim « »Ali si znorel?« »Nasprotno! Čedalje pametnejši postajam.« Medtem sta že prišla do sobe gospe Cam- bryjeve »Zelo sem vam hvaležna, da ste prišli«, je dejala vdova Nointelu in mu dala roko »In tudi vam Gaston. da ste ga privedli. Ali stric ve, da sta tu?« »Malo prej sva ga videla. V sodno palačo je šel « »Da«, je zmedeno odvrnil Gaston. »Zato sem prišel sem. da svoj sklep prekličete Gospod Nointel bo tako moral iti kmalu k njemu pa bova med tem govorila « »Pred gospodom Nointelom ne maram imeti nikakršnih skrivnosti. On mi bo priznal, da imam čisto prav, če odlagam poroko do sodnih počitnic, ker je stric tako zaposlen s svojo preiskavo.« »Res, gospa«, je vneto pritrdil Nointel. »Tudi vi ste, kaj ne, že siti večnega govorjenja o zločinu v operi. Upam pa, da se preiskava že bliža svojemu koncu.« »Ali bo gospod Roger pustil, da vse skupaj zaspi?« »Ne. V ovratniku Goliminove suknje se je našlo pismo, ki ga je pisala njegova tretja ljubica, morilka Orcivalke.« »Podpisano pismo?« »Podpirano ni, toda gospod Darcy je prepričan. da bo mogoče najti osebo, ki je pismo pisala« »Ali je pismo že pri njem?« »Še ne Toda danes ga bo dobil. Jaz mu ga bom izročil.« »Vi?« »Da; ker sem bil tudi jaz tako srečen, da sem ga našel.« Nointel je moral spet pripovedovati o dogodku v razprodajalnici in o tem, kako je v podlogi suknje odkril pisma. »Kakor vidite«, je nadaljeval, »je očitno božji prst po sredi. Zločinke ni bilo mogoče najti s pomočjo pahljače in gumba, našli pa jo bomo s pomočjo tega pisma. 2e je v rokah pravice . .« »Ali so jo odkrili?« »Niso še, toda to je le vprašanje časa ... Kaj hočete? Vse je bilo gol slučaj... Moram priznati, da to žensko poznam in da sem takoj v prvem trenutku čutil do nje nenavadno simpatijo...« DOMOVINA št. 9 im i TI iiiniaagMManmiitfitfvin m,* molku* Ljubljano. Vse prevoze bolnih za nalezljivimi boleznimi je pa dolžan izven območja mestne občine ljubljanske opraviti Higienski zavod. Ker pa Higienski zavod ob nedeljah in praznikih sploh ne posluje in ob delavnikih samo od 7. do 18. ure, so bili podeželani prisiljeni prositi ljubljansko reševalno postajo za pomoč, kar je zelo rada storila, če je mogla. Ker smo z izrednimi razmerami dobili bencin na karte in je treba varčevati z gumami, poleg tega ima pa ljubljanska reševalna postaja samo en avtomobil, urejen za prevažanje nalezljivo bolnih, ki ga je treba po vsakem prevozu razkužiti, bi se lahko zgodilo, da bi ta avtomobil ne mogel več pomagati za nalezljivo boleznijo bolnemu ljubljanskemu občanu. Tudi temu avtomobilu bi lahko zmanjkalo bencina in bi se mu obrabile gume ali bi bil pa prav tedaj daleč kje na deželi, ko bi ga potrebovali v Ljubljani. Zato bo odslej ljubljanski mestni reševalni avtomobil prevažal za nalezljivimi boleznimi obolele samo v mejah mestne občine ljubljanske in ne bo smel več iz občine v okolico. Opozarjamo zdravnike, občine, bolniške blagajne in vso javnost, naj ne kličejo več ljubljanske reševalne postaje za prevoz nalezljivo bolnih z dežele v Ljubljano. * Novi proračun mestne občine ljubljanske bo povišan. Predlog proračuna za devet mesecev leta 1941. navaja 113.4 milijona dinarjev (za 12.6 milijona dinarjev več kakor v starem proračunu). Povišane bodo vse občinske davščine, zraven pa uvedene še nove. * Nove minimalne mezde za viničar je. Lani je ban dravske banovine predpisal spremembe uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarskem redu). Pri tem je bila uredba dopolnjena z določbo, ki pravi, da sme ban višino minimalnih mezd spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Mariboru in Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru. Zdaj je ban na osnovi te določbe izdal spremembo uredbe, ki je objavljena v »Službenem listu« od 15. februarja. Odslej bo dobival viničar (poleg dozdajšnih prejemkov) zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu. Ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po 15 (doslei 10). v zimskih mesecih no 12 (doslej 8), za kvalificirana in težja dela v poletnih mesecih no 7R H 2 501. v zimskih mesecih na no 15 (101 Prvo poglavje Odvetnika Leona Bergmanna je poslal zdravnik v čisto majhno, tiho kopališče. Bergmann prav za prav ni bil bolan, kar mu je zdravnik spet in spet zatrjeval, samo zelo nervozen je bil in po zdravnikovem mnenju potreben okrepitve. Zdravnik ni vedel ničesar o njegovih skrivnostnih bolečinah, zato ga je smatral za zmučenega od dela in je upal, da si bo njegov bolnik v tihi in mirni okolici kopališča spet uravnal živčevje. Toda velika samota je bila za Bergmanno-vo dušo strup. Kakor zaprta zver je divjal med stenami svoje tesne kletke sem in tja. Hotel je brati, pa ni mogel. Hotel je kaditi, a cigara je imela grenak okus. Hotel je tiho ležati, a ni zdržal na zofi niti pet minut. Posebno strašne so bile zanj noči. Nikdar jih ni bilo konca. Njegove misli so se ponoči kakor krvoželjni volkovi vrtele okoli ene in iste točke, okoli tistega usodnega dne. Zmeraj znova so njegove misli razčlenjale tisti dogodek v vseh podrobnostih. Ta dan je stal kakor orjaški hrast na obzorju njegovega mišljenja in z mrtvaško roko mečkal tisto, kar mu je bilo doslej ljubo in dragoceno. Kje sta zdaj njegova volja do dela in pogum njegove duše, kje je njegova velika, svetla veselost, odkar je tisti usodni dan din. Gornja sprememba stopi v veljavo 1. marca. * Avtomobilska nesreča je terjala smrtno žrtev. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila nedavno noč na cesti proti Igu. Pozno zvečer se je ustavil pred neko gostilno na Škofljici osebni avto, ki ga je šofiral 301etni Ivan Ponikvar. V vozu je bil v družbi s tremi znanci tudi 261etni posestnik Ivan Ru-pert z Iga. Razigrana družba je nekaj časa posedala v gostilni, nato pa se odpeljala na Ig. Šofer je vozil z veliko hitrostjo po barjanski cesti proti Igu, na cestnem ovinku pa je namesto na desno zdrvel naravnost naprej in treščil z avtom v jarek med drevesne štore. Avto se je prevrnil, pri čemer je potnike vrglo iz vozila. Ko so se potniki pobrali, so našli Ivana Ruperta nezavestnega z veliko rano na glavi. Prenesli so ga v bliž-no hišo, kjer je izdihnil. Za njim so prenesli tudi huje poškodovanega šoferja Ivana Po-nikvarja. Ostali potniki so po čudnem naključju ostali nepoškodovani. * Žaloigra židovke iz Nemčije. Te dni je na Sušaku skočila 44-letna vzgojiteljica Katarina Jerkičeva iz četrtega nadstropja na cesto. Po njeni smrti so našli v ročni torbici poslovilno pismo in listine. Pisma so bila napisana v nemščini ter so bila naslovljena na policijo, na neko prijateljico z Reke. na Weilerjevo družino, pri katerih je pokojnica služila, in na sestro v Kolnu. Med listinami so našli v torbici njen poročni list, ki ga je izdal župni urad v Prijedoru lani. Iz njega je razvidno, da je bila Katarina Jerkičeva po rodu Schachnerjeva in da se je rodila v Salz-burgu leta 1897. Zaradi preganjanja Židov je prispela v Jugoslavijo, kjer se je lani poročila z 61-letnim delavcem Jurijem Jerkičem iz Prijedora. Poleg poročnega lista je bila v torbici izjava njenega moža. da se odreka skupnemu gospodinjstvu in zakonskemu sožitju. Katarina je živčno mnogo trpela in naposled obupala. * Žaloigra dveh zaljubljencev. Nedavno je prišel v neki hotel ob Bohinjskem jezeru mlad par. Moški se je vpisal v prijavnico kot 331etni trgovski potnik Stane Gabrijel iz Ljubljane, svojo družico pa je vpisal kot ženo Marijo. Zvečer sta se pomudila v restavraciji, potem pa šla v najeto sobo, Drugega dne dopoldne pa je moški razburjen prihitel v kuhinjo in vzkliknil: »Ustrelil sem jo...« Nato je zmedeni moški že pohitel nazaj v sobo in sta ponovno počila dva strela. Oskrbnik je prvi pohitel v sobo, kjer se mu je nudil žalosten prizor. Mlada žena je ležala na vrgel senco na vse njegovo življenje? A vendar je bila tista zgodba nekaj vsakodnevnega. Dekle je postalo nezvesto svojemu najljubšemu, lahkomiselna študentka je prevarala svojega zaročenca. Nihče ni videl v tem kaj pretresljivega, nihče razen njega samega. Pa še njega je hudo zadelo predvsem zaradi tega, ker ji je bil neomajno zaupal Kar že prve preizkušnje zvestobe ni bila prestala. Ko je namreč oktobra šel z nekim prijateljem na študijsko potovanje, se je prvič zgodilo, da je svojo nevesto, odkar jo je bil spoznal v Berlinu zapustil za dalje časa. Vendar pa je bil odsoten le dva meseca. Sredi decembra je spet vrnil. Drlje časa zaradi bližajočega se zasedanja porotnega sodišča ni mogel biti z doma. In v teh dveh mesecih se je spoznala z onim dru im. Ze v njenih pismih je opažal neko spremembo, sicer komaj zaznavno, vendar toliko, da j^ začel ugibati, kaj se je spremenilo v njenem življenju. Iz pisem je čutil, da mu je nekaj skrivala. Ko jo je spet videl, je bral na njenem obrazu in opazoval v vsem njenem obnašanju nekaj omahujočega, nekaj tipajočega. Najzoprnejše pa mu je bilo, da je postala nežnejša, strastnejša. Domneval je namreč, da je postala takšna le zaradi tega, ker mu je nekaj skrivala. Dnevi, ko je mislil, da je bilo njegovo, sicer značajno, zvesto dekle na krivih potih, postelji vsa v krvi; ustreljena je bila v glavo. Moški pa se je zvijal na tleh z rano na glavi in na prsih. Nemudno so poklicali zdravnika. Gabrijelovi družici ni bilo mogoče več pomagati, bila je že mrtva, moški pa kljub dvema streloma ni bil smrtno nevarno zadet. Izkazalo se je, da je res Stane Gabrijel, zasebni uradnik iz Ljubljane, kamor so ga tudi brž pripeljali v bolnišnico. Pokojna Marija pa je bila 221etna hči nekega posestnika iz Šiške. Kakor je Gabrijel doslej izpovedal, je bil zaljubljen v Marijo. Misel, da bi se z drugim poročila, ga je pripravila do obupnega dejanja. * Po veselih urah žalostna smrt v potoku. V potoku Mediji poleg rudniške centrale v Toplicah so našli utopljenega bivšega hlapca Antona Murka, po rodu iz Cerkelj ob Krki. Zaposlen je bil na Lokah in nekaj dni prej je prejel okrog 400 din plače. Nato je fant dva dni popival, tretji dan pa so ga našli v no toku V žepu so dobili pri njem še 58 din. Vse kaže, da je bil po nesreči padel v vodo. * Ustrelil je svojo ženo in sebe. V Karlov-cu se je odigrala te dni krvava zakonska žaloigra. Znani mizar Valentin Cop, star 42 let, je v navalu ljubosumnosti ustrelil svojo 22 let staro ženo Ilonko, rojeno Skendrovo, potem je pa končal življenje še sebi Žaloigra se je odigrala v stranskem prostoru Draga-ničeve krčme, katere lastnika sta bila zakonca Čopova in ki jo je vodila pokojna Uon-ka. * Mojstri ponarejanja obsojeni Te dni je trajala razprava na mariborskem sodišču, ki je privabila k razpravi proti ponarejevalcem 500-dinarskih bankovcev velikansko število radovednežev. Obsojeni so bili: Majcen Franc na šest let robije, 600 dinarjev denarne kazni ali 10 dni zapora, trajno izgubo častnih pravic; Grašič Anton na tri leta robije, 900 din denarne kazni, 3 leta izgube častnih pravic; Vabič Mohor na tri leta in šest mesecev robije, 600 din globe, tri leta izgube častnih pravic; Majhenc Josip, eno leto in šest mesecev strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic; Zimškova Frančiška na 2400 din globe ali 40 dni zapora; Kolarič Jožef na 10 mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Jurij Bogomil na eno leto in dva meseca robije, 300 din globe ali pet dni zapora, tri leta izgube častnih pravic; Merlak Ivan na 3000 din globe ali 50 dni zapora in na plačanje stroškov kazenskega postopanja; Zuraj Anton na dve leti in šest mesecev ro-biie. 600 din globe dve leti izgube častnih so bili najstrašnejši dnevi njegovega življenja. Kmalu potem je videl onega drugega. Domneval je, da je bil študent, ker je prišel z njo iz vseučiliške zgradbe in jo spremljal. Takrat je še dvomil v njeno nezvestobo. Potem je prišel dan, ko je videl, kako je šel on z njo v njeno stanovanje, in večer, ko ie našel oba sedeča na neki kloni v živalskem vrtu. Bergmann ni ljubil razburljivih prizorov, pustil je oba mirno na klopi in šele drugo jutro šel k njej. Bergmann ni hotel ničesar več vedeti o njej Le to jo je prosil, naj mu pove ime za-peljivca, zakaj dejstvo, da svojega tekmeca ni poznal po imenu, ga je ubijalo. Še zdaj se je jezil, da mu imena ni bila povedala in da ie ponovno vzravnana hlinila užaljenost Iskal ga »je potem vsepovsod, a ga ni mo<*el najti Ni mogel biti študent, ker ga na vseučilišču ni bilo več. Izginil je, kakor bi se b'1 pogreznU v zemljo. Strahopetec, ki se skriva, da ga ne more poklicati na odgovor. Neplodno iskanje, velika duševna bolečina zavoljo izgubljene življenjske sreče in zraven tega odvetniško delo so v nekaj tednih zrahljali njegove živce. Moral je na posvet k zdravniku. In zdravnik ga ie noslal v to odročno gnezdo. v to samotno hišo. v to dušeče tesno sobo! Hvala bo,*u, da so bili prvi hudi dnevi že prestani. Zdaj je bil že nekoliko navajen na svoio okolico, ni se več jezil zaradi opreme v sobi in zaradi brenčečega glasu stare stenske ure. Čutil je nekako pomirjenje, kadar Smrt ob poln Kriminalni roman pravic; Belec Josip na eno leto robije, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Stajnko Ignac na dva meseca zapora; Tomanič Jakob na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic; Košir Štefan na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Štempihar Jože na eno leto in dva meseca strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Štempiharjeva Marija na osem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Kosi Josip na 3000 din globe ali 50 dni zapora in plačilo stroškov postopanja; Habjan Josip na eno leto in tri mesece strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Malunčeva Milka na eno leto strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora. Malunec Josip je bil edini izmed vseh obdolžencev oproščen. Dalje so bili obsojeni: Vu-grin Martin na sedem mesecev strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Vrus Ivan na sedem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Kostanj evec Eliza na sedem mesecev stro gega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Kostanjevec Ivan mL na sedem mesecev strogega zapora, 300 din globe ah pet dni zapora; Kostanjevec Ivan st. na osem mesecev strogega zapora, 300 din globe ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Senekovič Tomaž na devet mesecev strogega zapora, 300 din denarne kazni ali pet dni zapora, izgubo častnih pravic za dve leti; Tomanič Janez na sedem mesecev strogega zapora, 300 din ali pet dni zapora, dve leti izgube častnih pravic; Meglič Stanko na šest mesecev strogega zapora, 300 din globe, dve leti izgube častnih pravic. Vsi obsojenci so dobili nepogojne kazni. • Dolžnost vsakega kmetovalca je, pomagati ponesrečenim živalim. Kako se pomaga; imate natanko popisano v knjigi »Prva pomoč ponesrečenim živalim«, ki jo je spisal dr. Fer-do Kern. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. * Zagrebški atentatorji prijeti. Nedavno so neznanci postavili v prostore angleškega kluba v Zagrebu peklenski stroj, ki je hudo ranil neko gospo. Zagrebški policiji se je zdaj posrečilo ugotoviti povzročitelje, ne samo tega zadnega atentata, temveč tudi treh prej- je gledal skozi okno na zeleno livado. Potem pa je tudi sklenil, da si bo ogledal mesto samo. Sicer je že bil nekajkrat hotel v mesto, a prvi ljudje, ki so ga srečali, so mu vzeli voljo, da bi šel dalje. Bil je vaien velikomest-nega vrvenja v Berlinu, polnih porotnih dvoran in sploh razigranega življenja, pa mu ta podeželska tišini ni prijala. Njegovi živci niso bili vredni piškavega oreha. Pečal se je že z mislijo, da bi porabil revolver, ki ga je bil kupil tistega usodnega dne, da bi menda pozval svojega tekmeca na dvoboj, proti samemu sebi. Samomor bi bil menda pametnejši kakor pa počasno hiranje. Smejal se je tej misli. Tega pa še ne, te časti ne napravi njej! Bo že po trpel. Čez nekaj mesecev bo spet čisto drugače gledal na svet Čez nekaj mesecev! Oh, kaj, zakaj čez nekaj mesecev, kar zdaj se hoče otresti mučnih m;sli in zagospodovati nad njim. Kaj ga sploh briga ta ženska! Bežite, neumne misli! Takoj! Zunaj je prijazno sijalo pomladansko sonce in na vrtu so pele ptice. Leon Bergimnn je vzel klobuk, da pojde na sprehod v malo mesto, ki se ga je doslej tako plašno izogibal. Mestece je bilo čedneje, kakor si ga je predstavljal. Imelo je res lepo okolico, gozdnate griče in lepe parke. Izložbena okna so bila res smešno majhna in hodniki za pešce ob hišah silno ozki, vendar je vse napravljalo prijazen vtis. Stopil je v neko slaščičarno. Prostor je bil temen in nerodno opremljen. Naročil je skodelico kave in časopise. Vzel je liste in bral. Lokal je bil prazen. šnih atentatov na raznih krajih Zagreba. Zaprli so skupino 16 oseb, ki so se pripravljali še na vrsto napadov z namenom, da bi s povzročanjem neredov izpodkopavali moč hrvatske banske oblasti. Preiskava se nadaljuje in bodo oblastva po končani preiskavi postopala proti krivcem po zakonskih določilih. * Šest zabavnih knjig dobe čitatelji »Domovine« za 40 din (s poštnino vred za 49 din), in sicer: Goncourt Edmond: »Dekle Eliza«, Cervantes: »Tri novele«, Anatole France: »Pingvinski otok«, Leonid Andrejev: »Plat zvona«, Andrej Strug: »Jutri«, Leonid Andrejev: »Povest o sedmih obešenih«. Naročajo se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. • Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21. let Rok za prijavo je do 15. marca letos Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kape-tana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. Iz Prekmurja Sezonski delavci se še zmerom vračajo. Lansko leto so morali naši sezonski delavci iz Prekmurja marsikaj pretrpeti, posebno v Franciji, kjer jih je zalotila vojna vihra. Žalostna je bila pot tistih, ki so mora i i bežati pred vojno. Večina teh je danes v koncentracijskih barakah in se jim najbrže ne godi preveč dobro, ker je pomanjkanje živeža v Franciji veliko. Nekaj jih ie šlo iz nezasedene Francije v zasedeno Frrnciio, kj^r so dobili zaposlitev. Vendar jih je danes mnogo, ki si želijo domov in tudi prihajajo, pa se nič preveč ne pohvalijo. Pet razbojnikov je pobegnilo iz murskoso-boških zaporov. Iz zaporov sreskega sodišča v Murski Soboti je pobegnilo pet nevarnih razbojnikov, ki so bili napravili luknjo skozi 40 cm debel zid,. Deset ujetnikov, ki so bili zaprti z njimi v veliki celici, jim ni hotelo slediti. Kakor vse kaže, so razbojniki pobegnili proti 14 km oddaljeni meji. Med drugim so Pavle Dvoršak, član zloglasne Bratkove razbojniške družbe, ki čaka na hudo kazen zaradi roparskega napada na grofico Bathy- Cez nekaj časa pa so se odprla vrata. Vstopil je neki moški. Nagovoril je slaščičarja in položil zavoj na marmornato ploščo mize. »Čez pol ure pridem spet mimo in bom vzel zavoj,« je rekel neznanec. »Da, gospod baron.« Ko je Leon Bergman zaslišal besedo baron, je vzdignil glavo. Prestrašen je zagledal velikega, širokople-čatega gospoda, stoječega samozavestnega pri vratih. Neznanec je bil čisto podoben tistemu mlademu gospodu, ki ga je bil zaman iskal toliko časa. Ta mož mu je izneveril nevesto Leon se je tako tresel, da se je moral prijeti za naslonjalo zofe. Tedaj ga je tujec bežno pogledal in Leon je naglo povesil oči. Toda takoj se je spomnil, da ga mož, če je v resnici tisti zapeljivec, ne more poznati. Pogledal je spet proti vratom, toda tujec jih je bil pravkar zaprl za seboj in stopil na cesto. Dve minuti zatem je stopil slaščičar spet v sobo. »To je bil baron Schmeling, gospodar na Zehlenu,« je rekel slaščičar nekako ponosen na to, da je bil počastil njegovo slaščičarno tako imeniten gospod. Leon je drgetal od razburjenja, vendar se je toliko premagal, da je čisto mirno vprašal slaščičarja: »Ali so tudi v tukajšnji okolici velika plemiška posestva?« »Seveda. Zehlen je res prav lepo posestvo.« »Res?« »In odličen gospod je baron Schmeling.« »Zelo mlad je še in že tak lastnik,« je menil kolikor mogoče mirno Leon. _DOMOVINA St. 9 ———»min i i i _________ anyjevo, potem nevarni zločinec Ciril Cajn-kar, ki je bil te dni obsojen zaradi številnih vlomov na pet let robije, Josip Belec, ki je zapleten v znano ponarejalsko zadevo v Mariboru in ki je bil obsojen na eno leto robije, a priveden nazaj v Mursko Soboto, kjer teče proti njemu preiskava zaradi -več vtlomov, Avgust Kolar, ki ima na vesti vrsto raznih grehov, a peti je Peter Križanič. Ta pobeg znova ispričuje, da sodni zapori v Murski Soboti niso dovolj trdni za nevarne zločince. PopoioiKoua loma Sedem križev Goloba Valentina Litija, februarja. V prijazni vasici Kresniških Poljanah je L 1870. zagledal luč sveta g. Golob Valentin, ki je že lani praznoval 701etnico, dne 6. t. m. pa je praznoval že 711etnico. Ko je kot mladenič odslužil vojaški rok, je stopil v železničarsko službo. Služboval je 34 let v raznih krajih ob progi južne železnice. Zadnje službeno mesto je imel v Ma-rijagradcu pri Laškem, kjer je bil leta 1926. upokojen. V neposredni bližini zadnjega službenega mesta si je kupil zemljišče in zgradil hišico, kjer uživa zdaj zasluženo pokojnino. Pred 45 leti se je poročil s svojo družico Marijo. Zakoncema se je rodilo sedem otrok. Živijo samo še štirje. Starejši sin France je železniški uslužbenec, Avguštin je komandir orožniške postaje, Leopold je uslužbenec v laški pivovarni, a hčerka Gabriela je bila omožena z orožniškim narednikom Padeža-ninom, kateremu je kruta smrt po sedmih letih srečnega zakona pretrgala nit življenja. Vsi otroci so po zgledu svojega očeta vzorni nacionalisti. Naš jubilant je zvest bralec in dolgoletni naročnik »Domovine«. Ob naloženem osmemu križu mu želimo še dolgo vrsto srečnih let! OLAJŠEVALNA OKOLNOST Policijski komisar: »Ko ste našli denarnico, zakaj je vendar niste takoj odnesli na policijo?« Potepin: »Ko sem jo zvečer našel, je že bilo prepozno, ko pa sem jo hotel zjutraj odnesti na policijo, je bila že prazna!« »Od božiča je majoratni gospod. Njegov oče, ki je štel že precej let, je umrl na prvi božični praznik. Mladi gospod je bil odsoten in so ga morali brzojavno obvestiti.« »Kje pa je bil?« Leon Bergman je moral gledati skozi okno, ker se je bal, da ne bi slaščičar videl silnega razburjenja v njegovih očeh. »No, mladi gospod je hotel biti učen, kar ni bilo všeč staremu gospodu. Ker pa imajo denarja ko čepinj, je stari gospod ustregel sinovi želji in ga dal študirati. V Berlinu, veste, je študiral. Zdaj pa se je študiranje nehalo in postal je gospodar. Prav dober gospodar je. Vsa čast mu!« Leon je naglo premislil. Da, pred božičem ga je bil videl, potem ga pa dva tedna ni bilo. Ponovno ga je videl tisti usodni večer v Živalskem vrtu. »Morda vam je znano, ali je bil po očetovi smrti še enkrat v Berlinu?« Leon je takoj obžaloval, da je zastavil slaščičarju to vprašanje. Saj mora tako vpraševanje zbuditi pri slaščičarju pozornost. »Mislim, da sem ga videl,« je Leon hitro pristavil. Slaščičar je premišljal. »Da, da... res je je bil enkrat odsoten. Videl sem ga, ko se je peljal na železniško postajo, in sem si že mislil: ta pa dobro začenja; doma je veliko posestvo, gospod pa zmerom potuje okoli. Veste, pa sem mu delal krivico. Bil je samo nekaj dni odsoten. Gotovo je bil šel po svoje reči v Berlin.« Leon Bergman niti trenutek ni več dvomil, da mu je naključje naklonilo, kar je pred nekaj tedni zaman iskal. Planil je po koncu. Soba se je zibala pod njegovimi očmi. Divje mu je tolklo srce in DOMOVIN A 3t» 9 Zanimivost! x Bivši praški župan dr. Zeuki ni umrL Bivši pražki primator (župan) dr. Peter Zenkl ki ima prijatelje tudi med Slovenci, je bil po vesteh praških listov upokojen kot ravnatelj Socialno zavarovalnih zavodov v Pragi. Vest o upokojitvi zaslužnega prijatelja Jugoslavije je na srečo potrdila, da dr. Zenkl še živi, saj se je pred meseci pri nas razširila novica o njegovi smrti nekje izven domovine. Kakor znano je bil dr. Zenkl več let predsednik Zveze češkoslovaško-jugoslovenskih lig in eden izmed vodilnih socialnih delavcev. Bil je tudi minister za socialno politiko v zadnji vladi republike. Za svoje velike zasluge je bil izvoljen za častnega občana Beograda. Mnogim so še v spominu njegova krasna predavanja v Ljubljani, kjer uživa največji ugled. X Izgubljeni Donovanov potni list se je našel. Ko je pred dnevi Rooseveltov odposlanec Donovan odpravljal iz Bolgarije v Jugoslavijo, je nenadno izgubil svoj potni list. Če bi se primerilo manj pomembni osebi, bi gotovo imela več sitnosti, kakor jih je imel Donovan, saj je lahko mirno nadaljeval svoje potovanje. Se šalil se je zaradi tega Dred novinarji. Bilo mu je treba samo m r oči ti, naj ameriško poslaništvo brzojavno obvesti iu-goslovenska obmejna oblastva, da se bo pripeljal ta in ta brez potnega lista, ker ga je izgubil, in da naj mu zato v Jugoslaviji ne delajo težav. Da je bil Donovan med potjo izgubil potni list, se je hitro izvedelo tudi med jugoslovenskimi novinarji, in ko so ga v Beogradu brž vprašali, koliko je na tem resnice, jim je Rooseveltov odposlanec bre? ovinkov povedal, da so pravilno obveščeni in da bo potni list že dobil nazaj. No, in potni list se je res našel, kakor poročajo iz Sofije. Ameriški poslanik v Sofir je t" dni namreč povedal, da so spet našli Donovanov potni list in nekatere druge reči. ki iih je bil »benem z njim pred svojim odhodom v Jugoslavijo izgubil. Izginili so mu poleg potnega lista denar, nekai nisem in b^ležnica. Ameriški poslanik v Sofiji je povedal, da -*e vse te reči prinesel nekdo zavite v star časopisni papir v policijski urad za izgubljene predmete. O tem, kako so izffinile Donova-nove listine, obstojita dve razlagi. Po prvi se je dotični, ki ie listine našel ali ukradel bal te reči prinesti nazaj, da njegovo ime ne bi prišlo v javnost. Drugim na se zdi v^rjet-neiše. da if> TVunftvnrt iiuruHil notni Tjct ir> drugo, kar je bilo zraven, ob priliki večerje, ki je bila prirejena njemu na čast na angleškem poslaništvu v Sofiji, ali pa pozneje, ko je ostali del večera prebil s svojimi prijatelji v nekaterih sofijskih zabaviščih. X 23 letnica sovjetske vojske. V nedeljo so po vsej Rusiji slavili 23 letnico ustanovitve sovjetske vojske. Po vseh edinicah sovjetske vojske so bila predavanja o pomenu sovjetske vojske in njenih vojskovodjah. X Litvinov v nemilosti. Po vesteh iz Moskve je bil bivši sovjetski zunanji minister fcitvinov skupno s štirimi drugimi člani izločen iz glavnega odbora boljševiške stranke z utemeljitvijo, da ni izpoljenjeval svojih dolžnosti. Litvinov pa ostane še nadalje član stranke. X Smrt češkoslovaškega generala v Albaniji. »Novo doba« iz Splita poroča. Češkoslovaški general Snajdarek je padel kot grški dobrovoljec v Albaniji. Pokojni general je bil v svetovni vojni češkoslovaški dobrovoljec v francoski vojski in dosegel čin francoskega polkovnika. Po vojni je napredoval v čin armadnega generala v češkoslovaški vojski. Po zlomu Francije je stopil z oddelkom češkoslovaških dobrovoljcev v grško vojsko in je padel v borbah na albanskem bojišču. Stel je blizu 70 let. X Prepir med ameriškim poslanikom in nem ci v Sofiji. Pretekli petek je prišlo v neki sofijski restavraciji do dogodka, ki je zbudil mnogo govorjenja. Nastal je namreč prepir med ameriškim poslanikom in nekaterimi Nemci, baje preoblečenimi nemškimi ofic,rji. Poslanikova izjava, pi jo prinaša tudi beograjska »Politika« pravi: »V petek zvečer sem prišel v neko sofijsko restavracijo in zahteval, naj mi godba zaigra neko ameriško vojaško pesem. Neki Nemec je zaradi tega zagnal vame steklenico, da bi me ranil. Jez sem steklenico ujel in io treščil nazaj vanj. Ta dogodek je obžalovanja vreden, a nisem videl drugega izhoda«. X Vatikansko tlas*lo zavrača neresn čne vesti. Glasilo sv. stolice »Osservatore Romano« prinaša uvodnik pod naslovom Zi les-nico«. V njem zavrača vesti, da bi bil rap. ž kdaj izjavil, da sprejema nov evrooski -r d in da se že zdavnaj bori proti d"mokraci;i. Članek zanika, da bi bilo kdaj rečeno, da se življenje kateKš1" ^ • N1 č i r- zvm pod več kakor zadovoljivim pogoji in d' b' bil neki papežev zastopnik v imenu sv očeta hrabril oficirje in viipke ntO.-0 vnV 'rv"o Ponedeljek, 3. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P san ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12 00: Koncert godbe grenadirske garde (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00. Napovedi. —13.02. Radijski orkester. — 14.00 Poročila, objave fl.30: Pisan spored radijskega orkestra. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr Anton Brecelj). 18.30: Plošče. — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Franc Vodnik). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19 25: Nacionalna ura: Zagreb govori. — 19 40: Cajkovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče). — 20; Shakespeare. Romeo in Julija, žaloigra (člani Narodnega gledališča v Ljubljani). — 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 4. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov plošče). 12.00: Pisarn zvoki (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00; Napovedi. 13.02 Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). 14.00: Napovedi, poročila. 14.15: Šolska ura: Naše narodne pesmi bodo pele učenke II dekliške meščanske šole (vodila bo Laharnarje-va). 17.30: Ruske pesmi (plošče). 18.00: Celo-£o.o (koncert prof. Cende Sedlbauerja), pri klavirju prof. Lipovšek). 18.40: Magični strupi v življenju in znanosti (prof. Miroslav Ad-lešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25; Nacionalna ura: Janez Evangelist Krek na delu za naio narodno državo (prosvetni inšpektor Kranjec iz Ljubljane). 19.40: Plošče. 19 50: So;ska posvetovalnica (prof. Etbin Boje) 20.00: Polke in koračnice (plošče) 20.30: V operetnem čaru (pel bo Ado Darian, igral pa radijski orkester; dirigent Sijanec). 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, 5 marca: 7 00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12 00:' Vesele orkestralne točke (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02 Stanko Avgust bo igral na harmoniko. 14.00: Poročila, napovedi. 17.30: Messager: Dva goloba, suita (plošče). 17.45: Mladinska ura: Žiga Zois. Zgodovinska igra. Sresal Arnošt Adamič. Izvajali bodo člani ra-riiske igralne družine. 18.40: Za nravni preporod naroda (prelat Janez Kalan). 19.00: Napovedi. poročila, objave. 19,25; Nacionalno predavanje: Vojaška ura. 19 55 Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere v I odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v II odmoru napovedi, poročila). ''~,rtrk. 6. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7 05 Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Godalni oktet Snui-re (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Zbor učencev orglarske šole. 14.00: Poročila, objave. 17.30: P sani zvoki (ra-d:^ski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovenca 'dr Rudolf Kolarič). 19.00 Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura- Beograd bo govoril. 1340: Plošče 19 50: D^set m nu zabave 20.00: Reproduciran koncert simfonične gla- sbe. 21.00: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. Petek, 7. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Robinzon Cruzoe nekdaj in njegov otok sedaj (Viktor Pirnat). 12.00: Naših pesmic vrsta cela, poslušalce bo razvnela (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Jugoslovenski nacionalni spored (radijski orkester) 14 00: Poročila, objave. 14.10: Tujskoprometna poročila' Planica. 17.30; Šramel »Skrjanček«. 18.10: Ženska uri: Delavka in knjiga (Matja-nova Milena). 18.30: Plošče 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Sueški prekop (dr. Valter Bohi-nec). 19.40: Plošče. 19.50: Izseljenska poročila. 20.00: Koncert (Ksenija Kušejeva in radijski orkester). 21.30: Mandoline in balalaike (plošče). 22.00: Napovedi, poročila Sobota, 8 marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: V venček napeve vesele zložimo, s ploščami žalost, skrbi preže-nimo. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V venček napeve vesele zložimo, s ploščami žalost, skrbi preženimo. 14.00: Poročila, objave. 17.00'- Otroška ura: Trije potepini (članice narodnega gledališča) 17.30. Iz knjige pripovedk (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18 00: Radijski orkester, 18 40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19 40: Nekaj koračnic (plošče). 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Pisan večer: Ježkove muhe št. 3 Besedilo prispeval Ježek Izvajali bodo člani radijske igralske družine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Zamorci feaf® znajo govoriti z opicami Svoječasno je nemški raziskovalec Af ike dr. Arthursther dobil od guvernerja afr sk. kolonije Sierra Leone dovol enju. da sme ustreliti dve gorili v Mendenaki pokra iai Po teden dni trajajočem napornem p to vanju je raziskovalec s spremstvom prispel v mendenski pragozd Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila in poglavar nekega zamorskega plemena ga je prišel obiskat, da bi mu ponudil svojo pomoč pri lovu. na povodne konje Sele, ko mu je gos* sp r čil da je prišel samo z namenom ustreliM dve gorili, ki jim pravijo domačini v erih k jih babooni je prišel poglavar v zad ego in z veliko obzirnostjo mu ie pojasnil da ne more verjeti, da ima res namen us're'iti goilo kajti gorile so domačinom svete živali in za to bi na "m^stu ubili vsakega lova ki bi gorilo ustrelil. Ker je pa dobil peg- vaf povelje, naj gosta ščiti, in ker i" Imel remšk raziskovalec priporočila z vos kih mest mu je poglavar nredlapal. naj se rai«e omrii na povodne konje . Toda nemški raziskoval ie vztraial na tem, da ustreli gorilo. Se is(ega več ra 5° krenil na pot. Izvedel je da mora b ti g nilska družina približno en dan hoda da'eč v pragozdu Ker ie imel s s bai dobre lovce, je bil prepričan da ne bo težavno ustreliti gorilo, kajti te opice se drže nivadno po cele dneve na istem mestu Zvečer is«"«*?" dne ie res zagledal staro gorilo, pa le bilo ž^ pre-temno, da bi jo mogel usnešno zasledovati Zato je postavil s svojimi lovci Šotore točku Ziutrai ob štirih pa so kr ni'i proti vzhodu, dokler se ni poiavil dom-čn ki i m je ves razburjen novedal. kje se sk^va go rila. Nemški raz;skova!ec i*> r-~o-a1 napraviti precej velik ovinek če je ho*el ^riti prof vetru do goril Ko je oa storil č^ maivno trato ip navalila nani *omtkova-nega. Oria*ka opica je nekai čas-> mirno stala rokp imela oovešene ob t 1®s '. njene oči so dobil» čuden izraz namoči o-* 8e je na obrnila in rvttdačaia nazai v propo-H. Več minut so sp slikali glasni kriw in vs»h •rfranl ogovori na te krik°. note— na z»-\r nragnrdu spp* ti*ina P ««5-ne*en| razis^ova1^ jp ns+al nekai č9«" c~m K—ala n* Ip nrO»l no Vi zam-oror in rn-- v—i' tra-?Vo (imffi na mn le prin^s*' - nabo- ■H ffo Pozneje je dr. Athursther celih 17 dni iskal drugo gorilo, pa ni nobene naš 1 Po po-vratku se je pritožil guvern~r;u ^tiri guverner ga ie mirno poslušal roteči ~>u je pa odgovoril smeje se: Drag; g"sn-d d-oti temu se ne da nič ukreniti To so -a—orel mpnden«kopa plemena Ni;m sveta. Prenri^ani <-o da jih forfia *či*: zna'o baip tudi pokoriti z nio Gotovo --o 'o-ej svotovaV nai vas pust? nri nr-" ^»j nazai v nrnoivrd Jn gDrila lih Sicer np"a^ voriam°m. da zn~: z oniram' to/1a v n-r-apoz^U "> d"" 4 *udO-vl+o roW o katerih nimamo m; r - niti Do^ma« X Zračni pritisk škoduje uie^ kor moč poka. V Londonu pr pj -t stva liudem. naj ob letalskih narc med drugim zlasti na svoja do trpela škode od eksplozij 7/ Littler pravi, da sluhu ne škodui poka kolikor zračni pritisk o dr s katero narašča zračni prit;sV razoočenia Pri tem je zawim-vo sluh tol;ko nevarnejše, čim mani čim ostrejši je pok. i. ji j ka- o obla--azijo ne bork dr. ko moč trost, 'ra od ie za ■ top io X Opica je premagala zločinca. Dveletni žimpanz Jacko je napravil konec de.ovanja enega najnevarnejših ameriških razbojnikov, Toma Colledgea. Broocklynski trgovec Louis Ferrara je pred časom privedel Jacka iz vročih krajev domov in je dal zanj naprav ti prostorno klel ko, ki je stala v n egovem stanovanju. V stanovanju je igralo nekega večera pol tucata gostov karte, ko sta nenadno vrdla v stanovanje dva zakrinkana razbojnika s samokresoma v rokah in zavei'a: »Roke kvišku!« Presenečeni gostje so se dali opleniti brez odpora, le Lou's Ferrara je bil toliko priseben, da je pob-a' denar na mizi in ga zagnal v Jackovo kletko. Zato z* je eden izmed razbojnikov 7 ročajem pišto'e pobil na tla. potem na ie skušal seči v kletko po denar. Toda Jacko ga i* zgrabil za roko, ga potegnil bl'že m mu odgriznil kos uVsa. S krikom in ves krvav ie ranjenec s svoii^ tovarišem pobegnil. V>5u d^l plena sta ru-stila na mestu. Razboi-n'ka sta sicer uš a, toda policija ju je mo uii razbitine neke ladje. Po morju je plav lo neko lje, ki se je izkazalo kot mešanica petroleja in ribjega olja Kaže. da je kaka ladia S petrolejem zadela na rrrna in sa pot oli Petrolej, ki se je razl'1 ladje se ie r^z"''* 1 po moriu in zastruoil k'+e Ve* kl*o-'-kfh trupel je že razoadlo droga so bil° v l<*dti zamrzla in skoro pov«e^ oh ran i en a Neori-n Ijivo pa je. kako ie pri*1 o na razmemo majhnem ttros+oru toliko skupaj X Orjaška drevesa v Ameriki. Prva oria-žka drevesa ie odkril le*a 1850, raziskovale Loob v zapadni Kaliforniii V tako zvarim Mamkutovem gaiu ie našel okrog 90 velikanskih iglavcev, ki iim pravdo domačini sekvoje. Pozneie so odkrili s-kvoie tudi drugod Zdaj so po vseh Zedini^nih državah zaščitene kot ena izmed naiveči'h naravnih znamenitosti. Ti iglavci dosežeio starost do 5000 let. Pred 150 leti ie vihar podrl sekvojo, ki je bila 144 m v:soka V votlini tega orjaškega debla se je lahko človek izprehaial Oriaška drevesa so tudi avstralske evkalipte, visoke 150 m Ta drevesa rasto tudi v močvirnatih krajih Francije, Italije in Španije. X Naša zemlja je čedalje manjša. Znanstveniki so ugotovili, da izgubi naša zemlja vsako leto precej toplote in polumer se vsakih tisoč let zmanjša za približno 12 centimetrov, kar pomeni, da izgublja zemlja vsakih t;so* W okm