v času in prostoru 
Vegetacija in funkcije ekosistemov - 44. simpozij IAVS v Freisingu 
v Nemčiji 
Lado KUTNAR"' 
V zadnjih dneh julija in prvih dneh avgusta 2001 
se je v starodavnem bavarskem mestu Freising zbralo 
okoli 400 strokovnjakov s področja proučevanja flore 
in vegetacije. Srečanje je potekalo pod okriljem sve-
tovne organizacije International Association of Vege-
tation Science {!AVS), ki trenutno združuje preko 
1.600 članov iz 83 držav sveta. Organizacijo srečanja 
je prevzel oddelek za ekologijo tehnične univerze v 
MUnchnu, ki ima svoje domovanje v Weihenstephanu, 
predelu mesta Freising. 
Združenje IAVS, ki vključuje raziskovalce flore in 
vegetacije, je na 44. letnem simpoziju dalo poseben 
poudarek vegetaciji kot pomembnemu funkcijskemu 
elementu ekosistemov. Simpozij, kije potekal pod nas-
lovom Vegetacija in funkcije ekosistema, se je odvijal v 
naslednjih tematskih sklopih: (1) Vegetacija in fi.mkcije 
ekosistemov - koncepti in ekološka te01ija; (2) Vege-
tacija in habitatna vloga ekosistemov; (3) Regulacijska 
fi.mkcija- vpliv vegetacije na ekosistemske procese; (4) 
Produkcijska funkcija- produktivnost rastlin in trofične 
interakcije; (5) Informacijska funkcija - vegetacija kot 
indikator okoljskih sprememb; (6) Nosi lna funkcija-
vegetacija v službi človeka. Omenjeni tematski sklopi 
so bil i razdeljeni na več podsklopov, ki so zajeli razli-
čne, bolj zaključene in ožje tematike, povezane z vege-
tacijo in ekosistemi. 
V razmišUanju in prispevkih mnogih znanstveni-
kov se je v zadnjem obdobju za področje proučevanja 
vegetacije uveljavil izraz "ekologija vegetacije" ali 
"vegetacijska ekologija" (ang. vegetation ecology), 
ki predstavlja le sodobnejši izraz za "fitosociologijo" 
(pri nas pogosteje uporabljen izrazje "fitocenologija") 
ali za izraz ''vegetacijska znanost". Pojem "ekologija 
vegetacije" posebej poudarja odnose med rastlinsko 
skupnostjo in okoljem. Znotraj tega obravnava tudi 
dinamiko rastlinskih skupnosti in populacij rastlin ter 
interakcije med njimi. 
Znanost o vegetaciji je po mnenju enega od vodilnih 
mož organizacije IAVS, prof. Eddyja van der Maarela, 
šla preko več zgodovinskih obdobij. V začetnem, ki 
zajema približno čas med letoma 1930 in 1960, je bila 
usmerjena v klasifikacijo in problematiko geografske 
razšitjenosti rastlinskih združb. V obdobju po letu 1960 
so raziskovalci vegetacije dajali vse večj i poudarek eko-
• dr. L. K., univ. dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 1000 
Ljubljana, SLO 
344 
logiji, k čemur je pomembno prispeval razvoj gradi-
enine teorije in multivariantnib metod. Razvoj je bil 
predvsem posledica izmenjave mnenj in sodelovanja 
med evropskimi in anglo-ameriškimi vegetacijskimi 
ekologi. Po letu 1970 pa lahko zaznamo porast razi-
skav dinamike vegetacije, ki so temeUile na trajnejših 
raziskovalnih objektih in na več ponovitvah kartira-
nja. Ključen raziskovalni problem v tem obdobju je 
bila motnja kot vzpodbuda za spremembo vegetacije. 
Pomemben sestavni del proučevanja vegetacije je pos-
talo tudi področje varstva narave. V tem obdobju je 
bilo vse več raziskav biomase, hranil in energetskega 
toka skozi komplekse vegetacija- okolje (ekosistem). 
Po letu 1980 so pogosteje obravnavali interakcije med 
vrstami, konkw·enco, interakcije rastlina - žival itd. Po 
letu 1990 pa lahko raziskave vegetacije najlažje zaja-
memo in opredelimo v okviru raztičnih fi.mkcij ekosi-
stemov (produkcijska, nosilna, informacijska in regu-
lacijska vloga ekosistema). Prav funkcije ekosistemov 
v povezavi z vegetacijo so predstavljale rdečo nit in 
ogrodje simpozijskega dogajanja. Že številni tematski 
sklopi in podsklopi simpozija so nakazali vso širino 
problematike, s katero se v današnjem času ukvatja 
vegetacijska znanost. Skupni imenovalec predstavlje-
nih raziskav je bila le vegetacija oz. flora v povezavi 
z različnimi ekosistemi. Vendar pa je bilo že vnaprej 
jasno, daj ih je praktično nemogoče povezati v skupno 
misel i11 izoblikovati vseobsegajoče zaključke simpo-
zija. Po dntgi strani paje simpozij prinesel veliko svežih 
idej in dinamičen pristop k obravnavanju vegetacije. 
Simpozijsko dogajanje je bilo popestrena s spozna-
vanjem flore in vegetacije južnega dela Nemčije. V ta 
namen je bile organiziranih kar deset vzporednih eno-
dnevnih ekskurzij, ki so zajele zelo različno vegetacijo 
(npr. različni tipi gozdne vegetacije, suhih travišč in 
druge vegetacije v kmetijskem predelu, vegetacija v 
območju poplavljanja rek, vegetacija barij in jezer). 
Med udeleženci simpozija smo bili tudi 4 raziskovalci 
iz Slovenije (3 predstavniki Biološkega inštituta ZRC 
SAZU in 1 predstavnik Gozdarskega inštituta Slovenije). 
Druženje s strokovnjaki s celega sveta je dalo obilo mož-
nosti za spoznavanje ·najnovejših dosežkov na področju 
raziskav vegetacije. Hkrati s tem pa so se odprle tudi 
mnoge možnosti za nadaljnje koristno sodelovanje. 
Prihodnje, 45.letno srečanje lA VS bo organizirano v 
začetku marca 2002 v brazilskem mestu Porto Alegre. 
GozdV 59 (2001) 7-8