Novice iz Moravške doline Glasilo občine Moravče 2024 Marec Sušec ŠTEVILKA 2 LETNIK XXV Ime je dobil po bogu vojne Marsu. To je bil po rimskem koledarju prvi mesec v letu. Ime je povezano s časom, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in pripravljati na pomladno rast. Čarovnik iz Oza / str. 24 Blagodejno potovanje z malo Dorotejo. Domotožje, pamet, srčnost in pogum na moravškem odru v izvedbi mladinske dramske skupine KID Limbar. 35. Pohod po nagelj na Limbarsko goro / str. 30 Množico obiskovalcev, ki je tudi letos obiskala Limbarsko goro, so organizatorji, Društvo krajanov Limbarska Gora, pričakali pripravljeni. So presegli rekord? Maškare napolnile Moravče / str. 28 Turistično društvo je v soboto, 10. 2. 2024, v sodelovanju z Občino Moravče pripravilo tradicionalno pustno povorko z veselim rajanjem. Brezčasni Prešeren / str. 34 Velika predanost članov KŠD Peče, vložena v pripravo in izvedbo letošnje proslave ob kulturnem prazniku, je ljubiteljem kulture omogočila nepozaben uvod v praznični dan. 2 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Marec 22 - 29 MAREC Sobota Zbiranje starega papirja lastna dostava Skavti Parkirišče pod cerkvijo April 4 APRIL Četrtek POZDRAV POMLADI KORK Vrhpolje in Podružnična šola Vrhpolje Dvorana GD Vrhpolje 17.00 14 APRIL Nedelja Pletarska razstava DK Tuštanj Grad Tuštanj 16.00 19 APRIL Petek Dan odprtih vrat Čebelarsko društvo Moravče Čebelarski dom, Zalog 25a 9.30 - 12.00 21 APRIL Nedelja Čarovnik iz Oza dobrodelna predstava Mladinska dramska skupina KID Limbar Kulturni dom Moravče 17.00 26 APRIL Petek Prireditev v počastitev spomina na padle partizane Združenje borcev za vrednote NOB Moravče Spomenik nad Češnjicami 16.00 26 APRIL Petek Koncert na prostem "Godba na vasi" Pihalna godba Moravče Pred PGD Moravče 19.00 27 APRIL Sobota Koncert na prostem "Godba na vasi" Pihalna godba Moravče Pred PGD Velika vas 19.00 Maj 1 MAJ Sreda 29. prvomajsko srečanje na športno rekreativnem igrišču – povorka starodobnikov, ŽIV ŽAV, glasba, ples Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja Cegunca Od 10.30 dalje 10 MAJ Petek Koncert na prostem "Godba na vasi" Pihalna godba Moravče Pred PGD Krašce 19.00 11 MAJ Sobota Koncert na prostem "Godba na vasi" Pihalna godba Moravče Pred PGD Vrhpolje 19.00 31 MAJ Petek Letni koncert POLETJE UJETO V STRUNE - večer dalmatinskih pesmi in napevov KUD Vrhpolje Kulturni dom Moravče 19.00 Junij 1 JUNIJ Petek Koncert na prostem "Godba na vasi" Pihalna godba Moravče Pred PGD Peče 18.00 Novice iz Moravške doline FEBRUAR/MAREC 2024 ŠTEVILKA 2 LETNIK XXV Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva Občina Moravče Vegova ulica 9 1251 Moravče 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Uredništvo Novic iz Moravške doline: Odgovorna urednica Albina Močilnikar Lektorica Bernarda Mal Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Uredniški odbor Irena Malovrh Bojana Dorič David Koprivšek Klara Zupančič Fotografija na naslovnici Nočni let nad Moravčami Tisk SCHWARZ PRINT d.o.o. Naklada 1880 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 25. aprila. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 3. april. Pisci sami jamčijo za verodostojnost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Županova kolumna NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV dr. Milan Balažic župan občine Moravče Temelji lepše prihodnosti Drage občanke in občani Občine Moravče. K ar takoj vam na kratko poročam o najpomembnejših dogodkih, ki so se zgodili od izida prejšnje številke Novic: - 22. januarja smo skupaj s predstavniki moravške mladine oblikovali Svet mladih, katerega naloga je zaposliti naše mlade z zdravimi in koristnimi aktivnostmi; istega dne se je sestal tudi Štab civilne zaščite in odločil, da v prihodnjih mesecih podrobno pregleda delovanje in usposobljenost vseh sestavnih delov naše varnosti; - 26. januarja je po opravljenih pripravah na polno stekla gradnja našega novega Doma starejših občanov: najprej se je začelo z izkopom jame, zdaj pa se že betonirajo temelji; - 1. februarja sem za vršilko dolžnosti direktorice Občinske uprave imenoval Saro Flis; prejšnjemu VELIKONOČNO VOŠČILO. Velika noč prinaša sporočilo upanja. Oznanja nam, da končna zmaga pripada dobremu. Naj vas praznični dnevi opogumijo za vsakdanje življenje, naj vam prinesejo mir in upanje. Želim vam vesele velikonočne praznike. Dr. Milan Balažic Župan direktorju dr. Ivanu Kendi sem se po petletnem mandatu zahvalil za sodelovanje; - 2. februarja sem pred javno tribuno na kratko sprejel predsednika SDS in bivšega predsednika Vlade RS Janeza Janšo: zahvalil sem se mu za odobritev sredstev za gradnjo prizidka šole in športne dvorane, hkrati pa sem se mu priporočil za podporo pri zagotovitvi proračunskih sredstev za gradnjo moravške obvoznice; - 9. februarja smo se dogovorili, da pospešimo projekt zagotovitve zadostnih investicijskih sredstev za moravško obvoznico v državnem proračunu ob prvem naslednjem rebalansu; za zdaj namreč država predvideva gradnjo leta 2028, mi pa ne želimo več čakati tako dolgo; - 13. februarja smo se s predstavniki podjetja Termit sestali na 5. seji Koordinacijskega odbora: podjetje je že to zimo zmanjšalo dovoz elektrofiltrskega pepela s 6 500 na manj kot 2 000 ton, naslednjo zimo pa tega dovoza ne bo več; - 20. februarja sem ob deseti obletnici smrti v Križatah pred kočo, v kateri je preživljal zadnji dve desetletji svojega življenja, odkril spominsko tablo velikanu moderne slovenske književnosti Kajetanu Koviču; kdo se iz otroštva ne spomni Pikija Jakoba in mačka Murija? - 23. februarja smo ob drugi obletnici napada Rusije pred zgradbo občine obeležili dan solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom; dogovorili smo se za organizacijo večera ukrajinske kulture in za podpis sporazuma o partnerstvu med Občino Moravče in ukrajinsko občino Kozyatin; - 1. marca sem ob 80-letnici prihoda 14. divizije na Moravško položil venec k spomeniku komandanta te 3 4 Županova kolumna NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV so bile leta 1853 izvedene prve občinske volitve in občina Moravče je tako dobila prvega modernega župana, Janeza Lavrača. Po padcu absolutistične države je zakon iz leta 1862 spet postavil samostojne občine. Delovna področja občin so obsegala svobodno upravljanje občinskega premoženja, skrb za varnost oseb in premoženja, skrb za vzdrževanje občinskih cest, poti, trgov, mostov, skrb za promet na cestah in vodah, izdajanje gradbenih dovoljenj, občinski davki in policija, skrb za vojaški nabor, nastanitev prebivalstva in pregon tujcev. Za vse to je bil zadolžen župan in občinski odbor. Tudi po nastanku Kraljevine SHS – pozneje preimenovane v Jugoslavijo – 1. decembra 1918 glede občin ni prišlo do večjih sprememb. Šlo je za spoznanje, da utečenih mehanizmov lokalne samouprave ne kaže spreminjati in da je 70-letna Temelj svobodne države je svobodna občina tradicija delovanja samostojnih občin zadostna utemeljitev za ohranitev takšne organizacije. V novem a je pomembna. Moravška pra-fara in pra-obči- Zakonu o občinah iz leta 1933 so občine opredeljene na imata tisočletno tradicijo. Skozi srednji vek kot naravna in gospodarska enota, ki obsega določen je Moravška dolina zaradi svojih enajstih gradov, del ozemlja in mora imeti najmanj 3.000 prebivalcev. velikega števila svobodnih kmetov (kosezov) in Moravška občina je takrat navkljub izseljevanju strateškega položaja pri obrambi pred Turki velja- in vojni štela prek 5.000 ljudi. Delovno področje la za »cesarjevo občino«. Kot občina v modernem občin je bilo razdeljeno na izvirno in preneseno: smislu pa je moravška otrok marčne revolucije leta izvirno je obsegalo vse posle, ki zadevajo interes 1848. Marčna ustava, ki jo je leta 1849 s patentom lokalne skupnosti in se nanašajo na gospodarski izdal cesar Franc Jožef I., je vsebovala določila o (pospeševanje gospodarskih dejavnosti, upravljanje »neodstopnih temeljnih pravicah občine«. S tem občinskega premoženja, prometna infrastruktura), je temelj nove upravne ureditve postala občina, socialni (skrb za siromašne, zdravstvo) in kulturni zasnovana kot samostojna in samoupravna pr- napredek v občini. Davčna obremenitev je bila takrat vostopenjska oblast. Marčna ustava je določala, velika, a so se zaradi gospodarske krize proračuni da ima vsaka občina pravico do: 1. volitev svojih občin še naprej krčili. Občine so se zadolževale predstavnikov, 2. sprejema novih članov v občino, predvsem zaradi gradnje šol in elektrifikacije. 3. samostojnega opravljanja svojih nalog, 4. javne predstavitve svojega gospodarjenja in 5. javnega Konec občine Moravče – nikoli več! delovanja svojih predstavnikov. Poleg tega je bilo določeno, da se natančnejo tem, ko je obljubljala raj na zemlji, je komuša pravila določijo z občinskim zakonom. Občine nistična Partija po drugi svetovni vojni leta tako postanejo eden izmed pomembnih temeljev 1946 in 1947 sprejela zakon o krajevnih ljudskih izgradnje takratne avstro-ogrske državne ureditve, odborih. Ti so imeli zelo majhne pristojnosti in veliko pomembnejši kot je to danes v Republiki so predstavljali podaljšano roko državne uprave. Sloveniji. Bistvena novost takrat je namreč bila v Tej je bila občina – po vzoru na sistem sovjetov tem, da so bile občine zelo samostojne. Tako zakon, in načelo demokratičnega centralizma – v vsem ki je urejal področje občin, izdan 17. marca 1849, v izrazito podrejena. Leta 1952 je bil sprejet nov uvodu postavi znamenito načelo: »Temelj svobodne zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije. Že države je svobodna občina.« Občinam je zagotavljal pred tem datumom so bila občini Moravče ukradena samoupravo v njihovih notranjih zadevah, pri uprav- njena zgodovinska ozemlja – Sv. Trojica, Zagorica, ljanju njihovega premoženja, postavitvi občinskih Sp. Koseze itd.; zdaj pa je po tisočletju obstoja in organov in delu občinske policije. po stoletju življenja v samostojni občini bila le-ta ukinjena. Pa to ni bila edina krivica. Vsega tega se Močne občine moramo spominjati, da se ne ponovi in da ne bi spet v Domžalah ali Ljubljani odločali o nas namesto ako so bile občine, tudi moravška, oblikovane do nas s pomočjo še danes aktivnih malopridnežev junija 1850. Čeprav je decembrski patent 31. de- stare moravške politike. Za razliko od njih gremo mi cembra 1851 – podobno kot slovenska ustava 1992 skupaj pogumno naprej – enotni gradimo temelje – uvedel centralizem in omejil samostojnost občin, lepše prihodnosti Moravške doline. divizije, Moravčana Jožeta Klanjška – Vasje; Moravče so bile čez nekaj tednov po prihodu divizije svobodne; - 5. marca smo dorekli letošnji program asfaltiranja cest; predvideni so naslednji cestni odseki: Gora pri Pečah-Log, Soteska-Negastrn, Dole pri Krašcah, Goričica, Moravče-Planina, Vodice na Limbarski gori, Sv. Andrej, rekonstrukcija makadama MoravčeHribce, pločnik na Masljevi cesti in sanacija mostu v Križatah; za ostale cestne odseke se še pripravlja dokumentacija in bodo na vrsti prihodnje leto; - 8. marca sem ob dnevu žena sprejel predstavnice moravških žena: malo za šalo malo zares sem jih spomnil, da so potomke pogumnih Moravčank, ki so znale same navaliti na Turke in jih pognati v Savo – vsaj tako pravi ena od zgodb iz naše slavne moravške tradicije. T P T Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Župan obiskal gradbišče doma starejših občanov v Moravčah: gradijo se temelji doma Ž Župan sprejel direktorja podjetja VG5, ki v Moravčah gradi dom starejših občanov upan Občine Moravče dr. Milan Balažic je 26. februarja 2024 obiskal gradbišče doma starejših občanov v Moravčah. Gradbinci izvajalca VG5 so mu poročali, da je izkop gradbene jame pri koncu. S tem se bo umiril tudi promet težkih tovornjakov skozi Moravče in okolico. V teh dneh že na polno poteka betoniranje temeljev. Župan je izrazil zadoupan Občine Moravče dr. Mivoljstvo ob hitrosti gradnje, saj to obeta, da bodo roki za dokončno lan Balažic je v mesecu marizgradnjo spoštovani. Takoj po zaključku gradnje – predvidoma juni- cu na pogovor sprejel direktorja ja 2025 – bo urejena tudi okolica doma s parkiriščem. Prav tako bo gradbenega podjetja VG5 Miho Občina Moravče pristopila k rekonstrukciji Vegove ulice. Brlana. To podjetje je glavni izvajalec del pri gradnji Doma starejših občanov v Moravčah. Župan je z 10. 2. 2024 njegove strani prejel zagotovilo, da bo gradnja končana junija prihodnje leto, sam pa je dodal, da bo Občina po svojih močeh skrbela, da bodo vsa dela potekala čim bolj tekoče in nemoteče za bližnje sosede doma. Oba sta potrdila tudi svojo zavezo, da bo pri gradnji doma sodelovalo kar največ podjetnikov in obrtnikov iz okolice. Ž 14. 2. 2024 Peti sestanek koordinacijskega odbora občine Moravče in podjetja Termit Zmanjšanje dovoza pepela in umik težkih tovornjakov z glavnih cest 14. 3. 2024 13. februarja 2024 se je na sedežu podjetja Termit d. d. sestal Koordinacijski odbor Občine Moravče in podjetja Termit. Na dnevnem redu je bilo več točk skupnega sodelovanja, med njimi dokončni umik vseh sodnih postopkov, pa tudi umik težkih tovornjakov z glavnih cest. Še posebej je pomembno dejstvo, da je podjetje Termit krepko zmanjšalo dovoz elektrofiltrskega pepela s 6 500 na manj kot 2 000 ton na letni ravni. Perspektivno je, da se bo dovoz do konca letošnjega leta dokončno ustavil. 5 6 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna občina Župan dr. Milan Balažic ob obisku Moravč sprejel predsednika SDS Janeza Janšo V petek, 2. februarja 2024, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic ob obisku Moravč sprejel predsednika SDS Janeza Janšo. Župana so ob tem spremljali partnerka dr. Nina Krajnik, vršilka dolžnosti direktorice Občinske uprave Sara Flis in podpredsednik OO SDS Moravče Marko Kladnik. Predsednika SDS Sredstva je potem dokončno zagotovila nova Vlada. Župan je priporočil v podporo v Državnem zboru tudi nove projekte, ki so v delu: obvoznico mimo je spremljal poslanec Državnega zbora RS Rado Gladek. V kratkem pogovoru pred javno tribuno v moravškem Kulturnem domu se je župan zahvalil Janezu Janši kot bivšemu predsedniku Vlade, saj je v tem času Občina pridobila evropska sredstva za novo športno dvorano in prizidek k šoli. Prav tako je prejšnja Vlada na pobudo takratnega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja spremenila projekt gradnje Doma starejših občanov v državni projekt. Moravč, sončno elektrarno in obnovo cerkve sv. Valentina na Limbarski gori, ki ima status državnega spomenika. Spominska tabla pesniku in pisatelju Kajetanu Koviču Ž upan Občine Moravče dr. Milan Balažic je 20. februarja 2024 v Križatah ob deseti obletnici Kovičeve smrti odkril spominsko tablo slovenskemu pesniku, pisatelju in prevajalcu Kajetanu Koviču. V nagovoru je župan med drugim povedal: »Kajetan Kovič je eden od velikanov sodobne slovenske književnosti. Izdal je 18 pesniških zbirk, 8 proznih del, znan pa je tudi po svoji mladinski književnosti, kjer je za otroke ustvaril deli Moj prijatelj Piki Jakob in Maček Muri. Čeprav je bil svetovljan, je svoje najlepše trenutke življenja preživljal v hiški v moravških Križatah, v kateri je tudi pesnil in pisateljeval«. Dejavna občina Dan solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Županovo pojasnilo glede predkazenskega postopka zaradi gradnje doma starejših občanov v Moravčah G V spomin na drugo obletnico napada Rusije na Ukrajino je 22. 2. 2024 župan Občine Moravče dr. Milan Balažic razglasil moravški dan solidarnosti z ukrajinskim ljudstvom. Župan je sprejel delegacijo Ukrajincev, živečih v Sloveniji, ki jo je vodil predsednik ukrajinskega društva v Sloveniji Andrija Hevka. Pred zgradbo občinske uprave je bila ob dvignjeni ukrajinski zastavi skromna slovesnost v podporo svobodi, ozemeljski celovitosti in miru v Ukrajini. Zatem so stekli pogovori o organizaciji večera ukrajinske kulture v Kulturnem domu v Moravčah, ki se je odvil v petek, 15. marca 2024. Prav tako je v pripravi sporazum o partnerstvu med Občino Moravče in ukrajinsko občino Kozyatin. lede na navedbe nekaterih medijev, da je proti meni v zvezi z gradnjo Doma starejših občanov uveden predkazenski postopek, želim pojasniti naslednje. Ovadba je politični konstrukt in osebno maščevanje bivšega moravškega župana Martina Rebolja, ki, kot kaže, še vedno ne more preboleti, da je po volji moravških volivcev proti meni dvakrat izgubil volitve za župana. Za Listo Martina Rebolja se v Moravčah skriva stranka Socialnih demokratov (SD), Rebolj je predsednik Občinske organizacije SD. Ta Njegova stranka je bila v občini Moravče z njim vred na oblasti 14 let. V vseh teh dolgih letih niso izpeljali niti enega omembe vrednega večjega projekta. V koaliciji s SD je bila lokalna »rdeča« SDS, ki sta jo vodila brata Roman in Vitomir Cerar, ki ju je njuna stranka zaradi kršenja programskih načel in statutarnih določb SDS v lanskem letu celo izključila iz svojih vrst. V zadnjih petih letih se je v Moravčah veliko spremenilo: zgradili smo nov del šole in športno dvorano, gradimo dom starejših občanov, optiko, pripravljamo gradnjo obvoznice mimo Moravč itn. Seveda naše uspešne razvojne projekte spremlja potop stare moravške politike, ki je bila nesposobna, znala pa je dobro deliti ljudi. Ta stara politika je za projekt izgradnje doma v svojih 14 letih porabila prek milijona evrov, pa ga ni začela graditi. Po znani logiki, naj tudi sosedu krava crkne, so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi tudi meni in moji ekipi preprečili uspešno gradnjo. Ni jim uspelo. Po četrt stoletja čakanja gradimo dolgo pričakovani Dom. Vsa leta mojega mandata so mi zgoraj omenjeni nametali čuda polen pod noge, vendar so vsi njihovi poskusi, prijave na KPK, ovadbe, pritožbe informacijski pooblaščenki in kar je še takega padli v vodo. Njihove neresnice pograbi le še kak naivni medij. Ne nameravam komentirati vsakodnevnih klevet Martina Rebolja in Romana Cerarja. V Moravčah vsi vedo, koliko je ura. Vesel sem, da bo predkazenski postopek razkril vse podrobnosti. Delam pošteno za ljudi. Štejejo dejanja, ne poceni besede. Zato mirno spim. Po zagotovilih direktorja občinske uprave dr. Ivana Kende, ki je operativno vodil postopke glede gradnje Doma starejših občanov, je vse potekalo v skladu z zakoni in predpisi. Zaradi vsega povedanega si želim samo to, da pristojni organi dobro opravijo svoje delo. Župan v Moravčah položil venec pred spomenik komandantu 14. divizije O b 80-letnici prihoda 14. divizije na Moravško (1944) je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic v parku v središču Moravč položil venec pred spomenik komandantu te divizije, narodnemu heroju Jožetu Klanjšku-Vasji, ki je bil doma v Drtiji pri Moravčah. Brigade 14. divizije so pod njegovim vodstvom v treh tednih vojaških operacij povsem osvobodile Moravško dolino. Župana je spremljal njegov svetovalec za vprašanja vrednot narodno-osvobodilnega boja Stanislav Ravnikar. 7 8 NNOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Kam vlada želi? Z Dejavna občina Župan imenoval Saro Flis za vršilko askrbljeno spremljamo dogadolžnosti direktorice občinske uprave janje na Vladi in tudi dogodke v svetu. Vlada lahkotno in nearguupan Občine Moravče dr. Milan Balažic je s 1. februarjem mentirano spreminja zakonodajo, 2024, imenoval magistro mednarodnih in diplomatskih študij večinoma kar po hitrem postopSaro Flis za vršilko dolžnosti direktorice Občinske uprave Občine ku. Novi zakoni so neusklajeni s Moravče. Sara Flis je na Občini Moravče zaposlena štiri leta, stroko in sprejeti s preglasovanazadnje pa je vodila pravno službo, kjer se je izkazala s svonjem. Zakoni so pomanjkljivi in jim strokovnim in predanim delom. Na novo delovno mesto je tudi v delih neustavni. Vse preimenovana za obdobje 6 mesecev. več je všečnih obljub, ki nimajo podlage niti v zakonih, niti niso podprti finančno in časovno izvedljivi. Posledično se nam dogaja- Obvestilo občine jo stavke, kot so sodniki, tožilci, uradniki, nezadovoljni so kmetje, bčina Moravče obvešča, da je nova Športna dvorana Primoža gospodarstveniki in znana stavka Peterke v Moravčah za vse zunanje uporabnike pričela z obrazdravnikov, ki traja že predolgo. In tovanjem. Športna dvorana obsega veliko dvorano (možnost uporabe nerazumljivo je, da Vlada v vsem cele dvorane oziroma po posameznih tretjinah) ter malo dvorano za tem času ni našla skupne točke, skupinske vadbe. ki bi bila sprejemljiva za obe strani, saj pri tem ni spregledati dejVelika dvorana stva, da so zdravniki z Vlado že sklenili zavezujoč sporazum, ki se pa, v že določenem roku, ni začel izvajati. Tudi občine niso v nič boljšem položaju. Nalagajo se jim vedno nove in nove obveznosti brez finančne podpore, še več, zmanjšuje se glavarinski količnik, občine pa morajo posledično krčiti projekte, ki so jih imeli že v planu. Pa kljub vsemu: Občina Moravče pospešeno pripravlja nove projekte, ki naj bi se tekom leta začeli uresničevati. Posebno nas veseli, Mala dvorana da se pospešeno gradi dom za starejše s prostori za lekarno. V mesecu marcu praznujemo občinski praznik, kjer bodo podeljena občinska priznanja in OO SLS Moravče vsem nagrajencem izreka iskrene čestitke. Čestitke vsem materam za njihov praznik. Velika noč, je praznik veselja in upanja. Želimo vam, naj ostane upanje, da se nam uresničijo vse plemenite želje. OO SLS MORAVČE Janez VIDIC, podžupan Od ponedeljka do petka sta dvorani na voljo med 15.00 in 22.30 uro skladno z veljavnim urnikom, ob vikendih pa po dogovoru z upraviteljem. Podrobnejše informacije s kontakti, vlogo in cenikom glede možnosti uporabe športne dvorane so objavljeni na občinski spletni strani Občine Moravče na povezavi: https://www.moravce.si/objava/888146 Ž O Dejavna občina NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Župan ob 8. marcu - dnevu žena priredil sprejem O b dnevu žena je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic priredil sprejem, ki so se ga udeležile ženske, zaposlene na občinski upravi in nekaterih drugih institucijah v občini Moravče. V kratkem nagovoru se jim je zahvalil za ves trud, ki ga vlagajo v svojih službah, pa tudi doma. Prizadevanja za enakopravnost žensk se morajo nadaljevati: čeprav vse več žensk zaseda pomembne družbene položaje, še vedno ni vzpostavljena plačna enakost med obema spoloma. Župan je za 8. marec - dan žena čestital tudi vsem občankam, ki živijo v občini Moravče. Župan ob 80-letnici položil venec pred spomenik moravškim osvoboditeljem Pojasnilo župana glede osnovne šole Roje Spoštovane občanke in občani Občine Moravče. V Ž upan Občine Moravče dr. Milan Balažic je 12. marca 2024, v središču Moravč položil venec pred spomenik osvoboditeljem Moravške doline. V teh dneh se spominjamo 80. obletnice, ko so se začeli zaključni boji za osvoboditev Moravške doline. Šlandrova in Tomšičeva brigada sta do 23. marca 1944 povsem osvobodile celotno moravško področje. Župana je v občinski delegaciji spremljal njegov svetovalec za vrednote narodnoosvobodilnega boja Stanislav Ravnikar. zadnjem mesecu sem se z vodstvom Osnove šole Roje, ki sprejema otroke s posebnimi potrebami, pogovarjal o nadaljevanju našega sodelovanja. Občina Moravče je soustanoviteljica te šole in je dolžna s svojimi proračunskimi sredstvi sofinancirati prenovo te šole. Pogovori so tekli o različnih možnostih, kako bo Občina Moravče zagotovila delež pri obnovi šole, ki znaša 260.000,00 evrov. Vodstvo Občine je po temeljitem razmisleku sprejelo sklep, da Občina Moravče zagotovi potrebna sredstva, da bodo lahko moravški otroci s posebnimi potrebami še naprej obiskovali to šolo. Vse ostalo, kar je bilo objavljeno v medijih, med drugim tudi to, da bo Občina Moravče izstopila iz ustanoviteljstva, je zavajanje in ne drži. 9 10 Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV SLOVENSKE A VELIKEM ODRU SE SO FILHARMONIJE RALI LETOŠNJI FEBRUARJA ZB RADE, ERJANČEVE NAG PREJEMNIKI ŠK DELI VSAKO LETO PO NAGRADE, KI JO BALET J ZA GLASBO IN KONSERVATORI JEMNE IJAKOM ZA IZ V LJUBLJANI D SMO, HE. PONOSNI ŠTUDIJSKE USPE EMNIKI TOŠNJIMI PREJ DA JE MED LE , BLAŽ PIRNAT DOMAČIN, NAŠ LOGA LADENIČ IZ ZA SIMPATIČEN M ŽE OD . BLAŽA, KI JE PRI MORAVČAH TEN V AKTIVNO VPLE MLADIH LET OLINI AJANJE V NAŠI D GLASBENO DOG ACIJI, MLADI GENER – PREDVSEM IN NAVDUŠENCEM GLASBENIM – NI TVARJALCEM KULTURNIM US VLJATI. SEBEJ PRESTA POTREBNO PO ŽE V SBENI OPUS NJEGOV GLA ESEGA DIH LETIH PR NJEGOVIH MLA SEGA AVNI NIVO. PO LOKALNI IN DRŽ EZDE. ČE GLASBENE ZV MED VZHAJAJO N I n t e r v j u : Albina Močilnikar F o t o g r a f i j e : Osebni arhiv Blaža Pirnata O m p r o b i r h r o a a d v n š o z s k i t e i Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Blaž, trenutno si študent prvega letnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Z glasbo si se začel ukvarjati pri šestih letih z vstopom v prvi razred tako osnovne kot glasbene šole. Ko gledaš nazaj v ta ne tako davna leta, kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? Za klavirjem v osnovni šoli Na podelitvi Škerjančeve nagrade 2024 Komorni zbor K GBL v Tajvanu Spomini na nižjo glasbeno šolo so enostavno zanimivi in simpatični. Spomnim se naše treme, šepetanja med nami, ko smo sedeli na stolih in čakali na svoje nastope. Ko smo se takrat med nastopom motili in delali napake, smo mislili, da se bo podrl svet, vendar smo se po koncu koncerta skupaj potolažili, da se pač zgodi. Navsezadnje so bili tudi aplavzi vedno vzpodbudni, tako smo vedeli, da ni bilo tako zelo slabo. Z leti je raslo veselje do igranja na klavir in malo kasneje tudi sodelovanja z zbori. V petem razredu sem začel sodelovati z zborom in Barbaro Fale, Klaro Uršič in Dominikom Štefanom. Tudi sodelovanje v Slovenskem otroškem zboru je bila super izkušnja, saj sem se prvič spoznal s konkretno zborovsko literaturo. V Glasbeni šoli Domžale sem zaključil osem razredov klavirja in šest let nauka o glasbi v razredu prof. Anamarije Javornik Zupanc in dve leti solfeggia v razredu prof. Ane Kalan in Neže Zupan. Ko si jeseni v letu 2019 naredil sprejemni izpit za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, nisi slutil, da bo tvoja gimnazijska leta zaznamovalo korona obdobje. Kako si se takrat počutil in kakšen je bil študij glasbe brez poslušalcev? Ja, res je, obdobje korone je bilo za nas glasbenike velik udarec. Ure so potekale preko Zooma, vaje sem snemal, povratna informacija profesorjev je prišla z zamudo. S sošolci smo imeli v tistem času kar težave z razumevanjem smisla igranja brez publike. To je bilo obdobje, v katerem sem se začel pobližje spoznavati s klasično glasbo, saj sem imel veliko časa za odkrivanje različnih obdobij, del in skladateljev. So pa srednješolska leta zelo posebna, kar zadeva povezovanja z ostalimi glasbeniki. S sošolci smo že takrat skupaj sodelovali v različnih glasbenih projektih, ki se nadaljujejo tudi sedaj na fakulteti. S kompozicijo si se začel ukvarjati šele v tretjem letniku srednje šole, a si bil za svoja dela že večkrat nagrajen. Si svoj talent za komponiranje kmalu prepoznal? 11 12 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Ne, žal ne, prav zaradi korone. Večji opus bi lahko imel že narejen, če bi vzpodbude za komponiranje začutil že prej, a sem po drugi strani hvaležen, da se je razpletlo tako, kot se je, saj imam odlično teoretično podlago, ki mi sedaj pri komponiranju zelo koristi. Takrat še nisem bil dovolj seznanjen z različnimi obdobji in skladatelji, tako tudi nisem točno vedel, kateremu zvoku in načinu komponiranja bi se rad približal sam. S prijatelji na Tapei S svojim najljub šim bendom Maturiral si iz teorijo v razredu prof. Vitja Avsca. Kako poteka maturitetni izpit glasbenega teoretika? Ja, to je pa nekaj posebnega. Glasbena teorija je edini maturitetni predmet, ki se piše 3 ure in pol brez premora. Tako samo v 4 letih nabirali kondicijo in odpisali maturo, ki je obsegala ne samo teoretični del, ampak tudi razumevanje glasbe (inspiracijo), ki je potrebna pri reševanju nalog. Na dosežen rezultat, mojih 95 %, sem zelo ponosen. Ta rezultat je tudi izredna motivacija za delo naprej, saj sem dobil potrditev, da imam dovolj znanja, da nadaljujem svojo pot v tej smeri. In tvoja glasbena smer se nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno študiraš kompozicijo v razredu prof. Dušana Bavdka, kjer se posvečaš predvsem pisanju glasbe. Ja, sedaj pozornost posvečam predvsem pisanju instrumentalne in komorne glasbe. Zdi se mi, da je v slovenski glasbeni literaturi pomankanje instrumentalne glasbe. Meni pa je glavni cilj pridobiti veščine pisanja skladb za orkestre, sodelovanje z dirigenti, ljudmi, solisti. V tem res uživam. Kakšni so občutki, ko prvič slišiš izvedbo svoje skladbe? Uf, mešani, zelo sem pod stresom. Ne zato, ker ne bi zaupam izvajalcem, ampak je prisoten strah, da te poslušalci ne bodo razumeli, da ne bodo sledili ideji skladbe, da instrumentalistu ne bo všeč in je ne bo zaigral z dušo. Za vsako noto veš, kje je napisana in kako mora zveneti. Je pa smisel in čar pisanja glasbe ravno v tem, da ima vsak izvajalec svojo interpretacijo. Zato moram v tej svoji vlogi ostati blizu in s posluhom za glasbenike, ki bodo skladbe tudi izvajali. Pomembna se mi zdi povezava z izvajalci, njihove povratne informacije in predlogi za izboljšavo. Prav zato sem se začel še Na mladih občina stoji več posvečati igranju klavirja v razredu prof. Marte Kržič in tako me letos čaka tudi nekaj tekmovanj s tega področja. Veliko vrhunskih skladateljev je tudi vrhunskih pianistov, zato bi rad združil obe področji. Oba tvoja starša in njuni družini so močno povezani z glasbo. Glasba in petje sta ti bila položena v zibelko in tvoje odraščanje je vsepovsod spremljala glasba. Imaš na ta del odraščanja kakšne posebne spomine? Spomnim se, da sem 2-krat na teden moral hoditi na vaje, ki jih je vodila mami, saj ni bilo varstva, ker so bili vsi na vaji. In spomnim se, da sem porisal vse note, ki so bile tam, in te note so še vedno v uporabi. Torej, listi, ki jih cerkveni pevci dobijo in so popisani, so moje prvo avtorsko delo. (smeh). Doma pa, tudi če nisem hotel, sem slišal veliko glasbe od očeta, od mame, dokler ni na vrsto prišla moja. In dobra izvajalska praksa, ne smo ožje, ampak tudi širše družine, mi je dala izredno in kvalitetno širino. V vsem, česar se lotim, imam danes doma, ne samo zveste poslušalce, temveč tudi prve glasbene kritike. In njim absolutno zaupam. Blaž, sodeluješ na več glasbenih področjih, s katerimi poglabljaš, širiš in utrjuješ svoje glasbeno znanje. Zelo si zaposlen, kajne? Ja, kar precej. Že peto leto pojem v Komornem zboru KGBL pod vodstvom Ambroža Čopija, s katerim smo se lani udeležili prestižnega zborovskega festivala na Tajvanu. Občasno kot korepetitor sodelujem z dekliškim zborom Zavoda sv. Stanislava pod vodstvom zborovodkinje nagrad, od l sedem zlatih je do sedaj preje m re te ka na , C Maribor ovanju IMMC io. narodnem tekm dni uspehi: je. ed ro jan m na ar na ed tv e m us uj in in teorija in solfegg km ni Atlanti in Držav goriji glasbena glasbena teorija až vsako leto te , te YMC 2022) v Bl io ka (I a gg v n let lfe io to so es 15 tit a m pe ah eg tje rij om go C tre te ic in ka us o * od svoj v M ad ta h gr es ut na am prejel zlato rnational Yo esta in tri drug G je leta 2021 00 točk na Inte tega tri pr va m ovanju TEMSI trio prejel 97/1 ki km te irs av em kl vn za sel. ža ar dr *Na bo Vih skladbo Carou adi in eno pr vo svojo pr vo sklad trto nagrado za če l l dve drugi nagr eje ge pr se ) do *Leta 2022 je za es r er te an tje (C pe na no en las Vi og n titio grado. teorija in dv l Music Compe osvojil pr vo na to. lfeggio, glasbena na Internationa ado in pr vo mes v kategorijah so al inis ov *Aprila 2023 je km te 23 ejel drugo nagr 20 pr i be Aegis carm c lad lad ale sk om ov e sp km sk je te ov ši or laj zb jm ve na no t za ko *V Beogradu a em natečaju i orkester Nov ba za a na mednarodn razpisal godaln (laureati). edena tudi sklad Žana Berložnik tečaju, ki ga je lja na te na ija je pr lo 23 di Ane Krapež izv 20 se ke be ist na et in *Avgusta em ar kl dn ladi mladim vim pomladnim o e na recitalu M *S skladbo S pr rja 2024 studijsk ladine ljubljansk ado. m gr ne na be tjo las G tre l a es, ki jo je janua tv Pl uš ba dr i lad cij sk za 2023 je preje a ni ov je bila v orga rana tudi njeg *Oktobra 2023 rske glasbe izb in na pomlad. jaški album avto om di Sp za ir la av bi kl je in Slovenije klarinet ke organizacije *V okviru dijaš . ov šk Ta a an ka H posnela pianist Na mladih občina stoji Helene Fojkar Zupančič, s katerim smo se pred kratkim vrnili s turneje po Švedskem. Z njimi tudi raziskujem svet. Letos odpotujemo v Singapur, Malezijo, oktobra tudi v New York. Zbor je promotor mladih slovenskih skladateljev in preko njega na turnejah predstavljamo moderno slovensko glasbeno literaturo. Občasno sodelujem s Simfoničnim orkestrom Domžale–Kamnik pod vodstvom dirigenta Zorana Bičanina, kar je zame posebna izkušnja, saj kot izvajalec opazujem in spremljam sestavo partiture in posameznih partov. Se pa redno udeležujem tudi seminarjev pri priznanih skladateljih in dirigentih, kot so Leon Firšt, Matija Krečič, Anže Rozman, Ambrož Čopi, Maris Sirmais in drugi. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV VELIK GLASBENI ZANOS IN USTVARJANJE KVALITETNE GLASBE MLADEGA BLAŽA PIRNATA VODI PO ŠIROKI GLASBENI AVTOCESTI K NOVEMU CILJU. MOGOČE BO PO KONČANI DIPLOMI NA AKADEMIJI ZA GLASBO KARIERO NADALJEVAL V PEDAGOŠKIH VODAH. ALI PA GA POT ZANESE K NADALJNJEMU ŠTUDIJU FILMSKE GLASBE V SREDIŠČE FILMSKE INDUSTRIJE, V AMERIKO. KDO VE! VEMO PA, DA BO ZA SEBOJ PUŠČAL GLOBOKO SLED GLASBENIH DOSEŽKOV. SREČNO IN USPEŠNO, BLAŽ! Komorni zbor K GBL v Tajvanu Prešerno(vo) pero 2024 BESEDILO: BERNARDA MAL Z dolgo tradicijo skorajšnjih 10 let na OŠ Jurija Vege Moravče pripravljajo tekmovanje v lepem pisanju z roko. Ima posrečen naslov Prešerno(vo) pero, kar v prvi vrsti pomeni veselo pero, ki lično potuje po papirju, da bi pustil večno sled – lepo zapisano besedo. Letos je tekmovanje potekalo ob besedilih Karla Destovnika Kajuha. Avtor je bil izbran na osnovi Kajuhovega leta. Učenci so prepisovali njegova besedila, ali besedila o njem. Izvedeli so osnovne informacije o pesniku, a pozornost namenili lepemu prepisu besedila. Tekmovanje je potekalo na šolski ravni, saj so tekmovali vsi učenci. Učenci 7., 8. in 9. razreda so se pomerili še v drugem krogu tekmovanja. Komisija je imela tudi letos nehvaležno delo: med najlepšimi je morala izbrati le 18 dobitnikov peres za leto 2024. Ponosnim nosilcem in nosilkam so bila peresa podeljena na šolski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Nagrajeni izdelki so bili v februarju razstavljeni v Krajevni knjižnici Daneta Zajca v Moravčah. Vsem dobitnikom čestitamo za osvojeno pero, predvsem pa se veselimo, da se pisanje na roko ohranja. S tem se ohranjajo tudi številne možganske funkcije, ki potekajo, ko se povežejo z roko, da piše. Ne prepustimo se evoluciji, da to pridobljeno človekovo spretnost preoblikuje v sključeno držo s podaljšanimi prsti za tipkanje. 13 14 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC JANUAR 2024 / ŠTEVILKA 2024 / ŠTEVILKA 1 / LETNIK2 XXV / LETNIK XXV Na mladih Primer občina rubrike stoji Skavti in "Eskimi" na zimskem taboru Moravče 1 BESEDILO: BENJAMIN ŠTEFAN, FOTOGRAFIJE: ARHIV SKAVTI T udi letos smo se skavti iz Moravč odpravili na vsakoletni zimski tabor, a tokrat v malo drugačni zasedbi. Prvič smo namreč organizirali in, že zdaj lahko rečem, odlično izpeljali skupno zimovanje stega. Tako se je 42 udeležencev in 13 voditeljev skupaj odpravilo z avtobusom v Stržišče. Pot do tja je bila malo daljša in vijugasta in že ob izkrcanju iz avtobusa nas je pričakal dež in strm, 5-kilometrski klanec, po katerem smo se morali peš povzpeti do hiše, ki se je za cel vikend spremenila v domovanje šestih inuitskih plemen. Tekom vikenda smo preko velike igre, ambientacije, zgodbe in drugih dejavnosti spoznavali kulturo in življenje Inuitov, oziroma za njih bolj žaljivo poimenivanje, Eskimov. Zgodba nas je popeljala na pot iskanja novega doma, saj nam je grozila huda povodenj. Z drugimi plemeni smo tekmovali in tudi skupaj premagovali ovire na tej poti ter se potegovali za naziv in položaj vrhovnega poglavarja vseh plemen, ki si ga je na koncu prislužilo pleme Orkine plavuti. Seveda kot ponavadi ni manjkalo pesmi, dobre hrane, prezabavnih večerov, kateheze in dobre volje "za izvoz", ki so tako za vse nas ustvarile še eno noro doživetje! Veseli smo, da nam je uspel še en lep projekt in hvaležni tudi staršem, da nam vedno znova zaupajo. Zato ne dvomim, da bomo skupni tabor organizirali še kdaj. Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Otroci s posebnimi potrebami O trokom, ki se v šolskem okolju srečujejo z ovirami, (pre)pogosto ne damo priložnosti, da bi se dokazali s svojimi močnimi področji. Poskušamo jih narediti povprečne in ukalupljene po svojih predstavah. Otrok s posebnimi potrebami ni neumen otrok, kot včasih pomislimo ob strokovnem izrazu. Je le otrok s posebno visoko nadarjenostjo in posebno oviro. Prašno okno dokazuje, da se z napisovalnimi težavami da napisati čudovito, vsebinsko in sporočilno zgodbo. S tem otroci s posebnimi potrebami dokazujejo tudi, da je različnost tista, ki nas bogati. PRAŠNO OKNO N ekoč je v stari hiši na podstrešju živela deklica Mojca. V njenem podstrešju je bilo vedno temno, saj je imela le eno okno, ki je bilo zelo prašno, zaradi česar ni poznala svetlobe. Nekega dne je med čiščenjem premaknila leseno skrinjo. V steni je bila majhna luknjica, skozi katero je posvetilo sonce. Zelo se je ustrašila, saj še nikoli ni videla česa podobnega. Zaradi tega pa je še cel dan razmišljala, kaj se je dogajalo zunaj njene hiše. Nekega dne je želela izvedeti, kaj je bilo na drugi strani stene, zato je pričela pospravljati stari časopis, ki je že vrsto let ležal na tleh. Med pospravljanjem je zagledala majhna vratca. Odprla jih je in videla dolge stopnice, ki so vodile v temo. Prišla je čisto do zadnje, odprla vrata in skoraj oslepela zaradi svetlobe. Bila je presrečna, da je končno odšla s podstrešja in živela normalno življenje. Rekla si je: “Svet je zelo lep, če sonce sveti nanj. In je še lepši, če pravilno gledaš nanj.” Zala in učiteljica Tjaša »V Ljubljano, v Ljubljano, v Ljubljano gremo mi!« BESEDILO: KLAVDIJA GORIŠEK FOTOGRAFIJE: KARMEN MIHELČIČ K ot prepeva znana slovenska popevka, smo se tudi mi odpravili na ogled lepih ulic v Ljubljani. V sklopu projekta, kjer raziskujemo našo državo Slovenijo, smo se odpravili na raziskovanje glavnega mesta, Ljubljane. Skupini »Mravljice« in »Metulji« smo se zjutraj z avtobusom odpravili iz Moravč proti Ljubljani. A naš avtobus se je ustavil prej, kot smo mislili, ustavili smo se že na Rodici. Zakaj? Zato, ker smo se nato proti prestolnici odpravili z vlakom. Kakšno doživetje! Že ob prihodu vlaka na železniško postajo na Rodici nas je pozdravil prijazen sprevodnik in nas pospremil v enega izmed vagonov. Poiskali smo si vsak svoj prostor, se udobno namestili na sedeže in uživali v vožnji. Kmalu smo prispeli na glavno železniško postajo v Ljubljani. Pa smo šli, pot pod noge in smo pričeli raziskovati Ljubljano. Sprehodili smo se po ljubljanskih ulicah in s pomočjo fotografij iskali pomembne in znamenite stavbe, kipe ter druge posebnosti. Prehodili smo številne ljubljanske ulice, srečali prijazne meščane ter z nekaterimi izmed njih tudi pokramljali. Pot nas je vodila mimo reke Ljubljanice, vse do vzpenjače na Ljubljanski grad. Tako je, kot pravi turisti smo se na grad povzpeli kar z vzpenjačo. Nepozabno! Na Ljubljanskem gradu smo si privoščili malico, se poigrali in ogledali grad. Nato pa se počasi vrnili v dolino, tokrat peš. Tam nas je že čakal avtobus in nas odpeljal nazaj v Moravče. V vrtec smo se vrnili polni novih doživetij in izkušenj. Naše glavno mesto nam je bilo res všeč in veseli smo, da živimo v tako čudoviti državi s številnimi naravnimi lepotami in znamenitostmi. 15 16 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Na mladih občina stoji Učenci OŠ Roje na kuharskem tekmovanju za redne šole dobili zlato priznanje in nagrado za 3. mesto v državi BESEDILO: KATJA STRAJNAR, mentorica učencem, FOTOGRAFIJE: OŠ ROJE Kar nekajkrat smo poskušali in kombinirali različna živila. Nasekljali meso in zelenjavo, vse skupaj vrgli v lonec in začinili. Dobili smo čisto navadno gosto juho, ki se nam ni zdela nič posebnega. Potem smo se končno domislili, da bi lahko mineštro razstavili na posamezne komponente, vsako posebej dodelali, servirali, na koncu pa jo lahko zmešamo ali pa uživamo vsako stvar posebej. Tako smo dobili več zagona, dodali smo še nekaj svežih začimb, sira in slanine. Nastala je prava mojstrovina, ki smo jo poimenovali razstavljena mineštra. Okusi so se dopolnjevali in mineštro naredili za pravi kulinarični užitek. Pripraviti smo morali tudi pirine palačinke, na šolskem vrtu hitro zagledali figo, ki je ravno zorela in je v omaki iz rdečega vina odlično dopolnila skuto, to je bilo polnilo za palačinke. Postregli smo jih kot mošnjiček. Že tekom priprave receptov in okušanja jedi, so se naloge v skupini med učence razdelile kar same od sebe, nekdo je dobro prvih treh mesecih šolskega leta je rezal, drugi poskrbel za ravno pravšnjo količino začimb, nekdo je pekel palačinke na OŠ Roje večkrat na teden omam- in pripravljal napitek, na koncu pa so učenci jed tudi predstavili. no dišalo po ohrovtovi mineštri in pirinih palačinkah. Le zakaj? Učenci so se pripravljali na kuharsko tekmovanje Zlata kuhalnica, učitelji pa so okušali jed in podajali predloge za izboljšave. Tako pred učenci kot tudi pred mentoricama je bil velik izziv. Ker učenci ne marajo minešter, smo imeli težko nalogo, da pripravimo odlično mineštro, ki jo lahko ponudimo tudi tistim, ki jim ne dišijo jedi na žlico. Dodaten izziv pa je predstavljalo tudi navodilo, da Z učenci smo se res skrbno in zavzeto pripravljali na tekmovanje, saj smo na mora imeti jed pridih goriško posoškega območja. Prebrali smo nekaj recep- tekmovanju tekmovali z rednimi šolami. Naša šola je bila edina predstavnica šol tov goriško posoške tradicije in izbrali za otroke s posebnimi potrebami. Na šoli se zavzemamo za inkluzijo in čim bolj živila, ki jih v krajih na posoškem in enakovredne možnosti naših učencev, zato tudi nam učiteljem takšne možnosti goriškem največ uporabljajo. in tekmovanja predstavljajo velik izziv, hkrati na so nam v veselje in zadovoljstvo, saj lahko v praksi dokazujemo, da imajo naši učenci številna močna področja, sposobnosti in talente, samo pravo spodbudo, usmeritev in strokovno vodenje potrebujejo. Z učenci smo se torej, 28. 9. 2023, udeležili Regijskega tekmovanja, ki je potekalo na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani. Tekmovali smo proti 11 drugim rednim osnovnim šolam in na naše veliko presenečenje že na regijskem tekmovanju dobili zlato priznanje in vstopnico za državno tekmovanje. Vsi smo bili zelo navdušeni, zlato priznanje in prvo mesto na regijskem tekmovanju v kategoriji rednih šol je bil za nas res velik dosežek. Vzeli smo si nekaj dni premora, potem pa smo lonce spet postavili na štedilnik in zavihteli kuhalnice. Dne 14. 11. 2023, smo se udeležili državnega tekmovanja, ki je potekalo v Novi Gorici, v hotelu Perla. Trema je bila pred strokovno žirijo iz znanih restavracij in v okolju hotela še kako prisotna. Učenci so v 50 minutah, ki so jih imeli na voljo skuhali odlično mineštro in spekli palačinke. Jed so predstavili ob razstavni mizi, potem pa je sledilo dolgo čakanje na razglasitev rezultatov. Dobili smo bronasto zlato kuhalnico za 3. mesto na državnem tekmovanju in zlato priznanje. Učenci in mentorice smo ponosni na ta velik dosežek. Najboljše tri ekipe je znani slovenski chef Uroš Štefelin povabil na kuharsko delavnico v svojo restavracijo Hišo Linhart v Radovljici, kjer bodo dobili še eno novo izkušnjo in izboljšali svoje kuharske sposobnosti. Komaj čakamo, da se kaj novega naučimo od znanega kuharja. V Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Zima, zima bela, pa si le prispela! Zimske radosti v vrtcu BESEDILO: NEŽA URANKAR FOTOGRAFIJI: NEŽA URANKAR, KARMEN MIHELČIČ BESEDILO in FOTOGRAFIJI: SUZANA TRIVIČ M esec januar je bil v naši skupini živahen in pester zaradi številnih aktivnosti in dejavnosti, ki smo se jih z veseljem udeležili. Niti mraz in prav nič zimsko vreme, nam nista pokvarila prijetnega vzdušja in dobre volje. Komaj smo čakali sneg in ga končno tudi dočakali. Razveselili smo se prvih snežink ter uživali v gibanju in igrah na snegu. Zabavali smo se ob prostem tekanju in delanju gazi v snegu, pa tudi pri postavljanju snežaka in kepanju s snegom. Slišati je bilo veliko smeha, saj je bilo lepo in prav je tako! Otroci iz skupine »Miške«, Nastja in Suzana vse bralce lepo pozdravljamo ter vam želimo veliko prijetnih trenutkov. L etošnja zima je bila prava nagajivka in nam dolgo ni hotela popestriti zimskih dni s snegom. Vendar; KDOR ČAKA, TUDI DOČAKA! Tako smo se otroci in vzgojitelji zeloooo razveselili zapadlega snega. Na snegu smo se lovili, kepali, sankali, kotalili in delali SNEŽAKE. Snežake, ki so bili tako raznoliki in barviti, kot so otroci v našem vrtcu. Opazili smo takšne nasmejane in takšne razigrane, tiste zelo velike in tudi tiste, ki so jih opazili le tisti, ki znajo res dobro opazovati. Skupno vsem nam, pa je bilo VESELJE IN SMEH, ki je odmeval v okolici vrtca! Juhuhu, pust je tu! BESEDILO: PATRICIJA OBLAK, FOTO.: ANJA AVBELJ "M edvedki" smo v začetku meseca februarja okrasili igralnico s klovni in baloni, saj se je bližal pust. Na pustni torek v vrtec niso prišli otroci, ampak … maškare! Vse zbrane maškare: gasilec, buča, jagoda, pujsa Pepa, tigra, trol, pingvin, pirat, Mini miška, čebelica, Maša in medved ter srna smo se najprej posladkali s pustnimi krofi, nato pa se v sprevodu odpravili po Moravčah. Sledilo je pustno rajanje, kjer smo zaplesali z maškarami drugih skupin. Skupaj nam je uspelo pregnati zimo, sedaj pa se že veselimo toplih pomladnih dni in novih dogodivščin na prostem. Lepo vas pozdravljamo. "Medvedki" s Patricijo, Anjo in Vesno 17 18 Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Veselo v Kamnik – Visoka špica (660 m) in Stari grad BESEDILO: VANDA URBANIJA, mentorica planinskega krožka OŠ Jurija Vege, FOTOGRAFIJE: VANDA URBANIJA in STANE SOKLIČ V soboto, 2. marca 2024, smo se mladi planinci zjutraj zbrali na parkirišču pred zdravstvenim domom v Kamniku. Povzpeli smo se na Visoko špico in Stari grad. Čeprav so na nebu tičali oblaki in nas opozarjali, da lahko prične tudi deževati, smo dobre volje krenili proti našemu cilju. Do vrha smo se vzpenjali po gozdni poti, ob kateri so nas pozdravljali cvetoči zvončki (kronce) in čemaž, ki je že prekril gozdna tla. Večkrat smo se ustavili, si ogledali in poimenovali rastline, ki so že cvetele. Na Špici smo se vpisali v vpisno knjigo in krenili do razgledišča s klopcami. Po zelo kratkem postanku smo krenili proti Staremu gradu, kjer smo si vzeli čas za počitek, malico in igro. Pred odhodom v dolino so nas pozdravili tudi topli sončni žarki, ki so nas spremljali do našega izhodišča. Veseli smo, da smo raziskovalno, aktivno in zabavno preživeli sobotno dopoldne v naravi. Rdeči baloni so del nas BESEDILO: MOJCA VOZEL, FOTOGRAFIJA: BOJANA KOVIČ PRAŠNIKAR V sak izmed nas si zagotovo želi predvsem zdravja, saj je za marsikoga izmed nas ena izmed najpomembnejših vrednot v življenju. Kadar govorimo o zdravju, hitro beseda nanese, da ne bo le kaj hujšega. Vsak si želi, da bi se dobro počutil in ostal zdrav. Tudi v vrtcu vsakodnevno skrbimo za dobro počutje in zdravje naših najmlajših. Veliko se pogovarjamo, kako skrbimo za svoje zdravje, a kljub temu se zgodi, da zbolimo. Takrat si želimo, da se čimprej pozdravimo in vrnemo v vrtec. Žal pa se včasih pojavijo tudi bolezni, ki so zelo redke in za njih ni čudežnega zdravila, ki bi lahko bolezen v celoti pozdravil. Redke bolezni tudi zdravniki težko prepoznajo in jih zdravijo. Evropska organizacija je tako leta 2008 razglasila svetovni dan redkih bolezni. Obeležujemo ga vsako leto, zadnji dan v mesecu februarju, vsake štiri leta pa je to najredkejši dan v letu, 29. februar. Od tu ime svetovni dan redkih bolezni in je namenjen širjenju osveščenosti o teh bolezni in opozarjanju na njihovo problematiko. Tako smo tudi otroci iz skupine Murenčki skupaj z vzgojiteljicama obeležili ta dan in v znak podpore vsem, ki imajo redko bolezen in njihovim družinam, pobarvali rdeče balone. V prihodnje si želimo, da spodbudimo tudi druge k sodelovanju in podpori svetovnemu dnevu redkih bolezni. Naj se prijateljstvo, podpora in spoštovanje širi med nas. Lepo vas pozdravljamo otroci iz skupine Murenčki z Mojco in Bojano. Na mladih občina stoji NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Zgodnje senzorne izkušnje v vrtcu Finančno opismenjevanje in podjetništvo – dan dejavnosti za 9. razrede BESEDILO: MOJCA VOZEL FOTOGRAFIJA: BOJANA KOVIČ PRAŠNIKAR BESEDILO in FOTOGRAFIJA: SIMONA PIRC JENKO Z O troška igra je najpomembnejša, vsakodnevna dejavnost, ki je del našega bivanja v vrtcu. Skozi igro spoznavamo sebe, svet in se marsikaj novega naučimo. Še posebej radi pa skozi igro ustvarjamo likovne izdelke. Naša domišljija in ustvarjalnost takrat ne poznata meja. Na voljo imamo različne likovne materiale, a najbolj so nam zanimivi odpadni materiali, iz katerih lahko marsikaj ustvarimo. V mesecu februarju smo tako izdelali senzorični plakat o živalih pozimi. Zgodnje senzorne izkušnje vključujejo naša različna čutila. Spodbujajo razvoj govora in jezika, kognitivni razvoj, fino in grobo motoriko ter spodbudno vplivajo na čustveni in socialni razvoj. Igra in igrača, ki nastaneta iz odpadnega materiala, sta za nas velikokrat še bolj zanimiva kot igrača, ki jo lahko najdemo v trgovini. Kadar imamo možnost soustvarjanja, je še toliko bolj zanimivo. Radi smo sodelovali pri izdelavi našega plakata in se ob njem tudi zadržali. Plakat smo razstavili v eko kotičku, kjer so imeli tudi drugi otroci možnost pridobivati senzorne izkušnje z različnimi materiali. Tudi vam želimo veliko ustvarjalnega navdiha in domišljije ob ponovni uporabi odpadnega materiala. a devete razrede se je izvedel dan dejavnosti, na katerem so pridobivali znanje o finančni pismenosti in podjetništvu. Pri finančnem podjetništvu so spoznali strokovne izraze, ki se navezuje na finance in se naučili izdelati osebni finančni načrt. Predvsem so spoznali, da so za dober finančni načrt potrebni prilivi, ki nato omogočajo načrtovanje odlivov. Na začetku podjetnik, ko še nabira izkušnje, poprime za vsako delo, ki je pošteno in plačano. Že od samega začetka lahko načrtuješ svojo samostojno pot. Trije podjetniki so predstavili svojo pravno organizacijsko obliko in svoj posel. Družbo z omejeno in neomejeno odgovornostjo je predstavila podjetnica Barbara Florjančič s svojim pomočnikom Anejem. Prikazala je pozitivne in negativne plati podjetništva, ki jih je spoznala, preden je našla svoje delo v prevozništvu. Družinsko podjetje DPF, najem in storitve d. o. o. je podjetje, ki je usmerjeno v širjenje posla in iskanje novih izzivov. Samostojne podjetnike je predstavila domačinka Nataša Rupena, ki se že leta preživlja s tem, da prodaja svoja znanja in talente. S svojo skromnostjo je zagotovo pokazatelj, da so samostojni podjetniki zelo raznoliki in imajo skupno točko, da si želijo biti pri svojem delu avtonomni in svobodni pri izbiri dela ter poslovnega sodelovanja. Za predstavitev se je pripravila, kot da bi z nami sklenila donosen posel in se ni zgodilo, da se nam je pridružila v vlogi prostovoljke. Zasebne zavode in društva je predstavil Andrej Pešec, ki je ustanovitelj mnogih društev in zavodov ter z njimi že leta sodeluje. Gre za specifično področje dela, ko se prepletajo profitni in neprofitni posli. Današnji čas organizacijam ne dovoli, da bi le čakali na razpise, vendar morajo ustvariti nova področja dela. Pri tem je veliko testiranja, da se ugotovijo dejanske potrebe za določene storitve in veseli smo, da smo bili del takšnega raziskovanja. Andrej Pešec je poskrbel, da je pridobil pozornost med mlajšimi učenci, saj je med odmori delil piškote. Devetošolci pa so se posladkali kar med predavanjem in temu primerno so bili tudi zadovoljni z izvedbo. Devetošolci so pohvalili dan dejavnosti, ker je bil razgiban in so pridobili znanja za življenje. 19 20 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC JANUAR 2024 / ŠTEVILKA 2024 / ŠTEVILKA 1 / LETNIK2 XXV / LETNIK XXV Na mladih Primer občina rubrike stoji Vrtčevska folklorna skupina »Lilije« BESEDILO in FOTOGRAFIJE: KARMEN MIHELČIČ V rtčevsko folklorno skupino »Lilije« v letošnjem šolskem letu obiskuje 16 otrok, 2 dečka in 14 deklic. Na vajah spoznavamo ljudske igre, pesmi, plese in se pogovarjamo o življenju nekoč, s harmoniko pa nas spremlja naš godec, Gregor. Naučene plese in pesmi pa zelo radi pokažemo tudi drugim. Tako smo se 1. februarja, na povabilo Turističnega društva Moravče, odpravili z avtobusom v Ljubljano na Gospodarsko razstavišče. Nastopili smo na sejmu turizma Alpe-Adria. Ker je bil nastop brez časovne omejitve, smo pokazali vse, kar smo se do takrat naučili. Poleg plesa, so gledalci vedno navdušeni tudi nad folklornimi oblačili naših plesalcev. Zelo kmalu smo se odzvali povabilu knjižničarke Krajevne knjižnice Moravče in 14. februarja nastop izvedli. Tokrat smo plese povezali s tematiko dogodka in igre Kruh pečen smo zaplesali še ljudsko Šepasta krava. Otroci se vedno radi udeležijo nastopa, pa naj bo to v Moravčah ali Ljubljani. Svoje znanje in energijo predstavijo gledalcem, katerih srca hitro osvojijo. Otroci so med tednom prinašali svoje najljubše pravljice, ki so jim jih BESEDILO: KARMEN MIHELČIČ, FOTO.: JOŽA ŽUNA, METODA VESEL prebrale njihove vzgojiteljice, pogovarjali so se o svojih pravljičnih junakih. Svoje najljubše pravljice so otroci tudi ilustrirali, sami pripovedovali njihovo vsebino in jih delili s prijatelji. Nekatere skupine so izdelale tudi svoje pravljice z avtorskimi ilustracijami in besedilom. Tako je v skupini Račke nastala pravljica z naslovom Ladja pluje po morju. V skupinah so se obtednu med 5. in 9. februarjem smo v vrtcu izvedli projekt »Teden pravljic«, likovali prav posebni bralni kotički, teden skupnega branja. Tekom tedna se je v skupinah 1. in 2. starostnega kjer so se nahajale knjige in pravljice obdobja odvijal program s poudarkom na knjigah, pesmih in drugih besedilih. različnih zvrsti in vsebin. Vzgojiteljice so pripravile posebne dejavnosti: prebirali so pravljice o naših Branje v predšolskem obdobljudskih junakih (Martin Krpan, Peter Klepec, Kralj Matjaž …), se seznanjali s ju je dejavnost, ki ugodno vpliva stripi, poezijo (France Prešeren, Andrej Rozman Roza …), si ogledali kamišibaj na otrokov vsestranski razvoj. predstave. Spodbuja otrokov jezikovni in Tudi otroci so sodelovali pri izdelavi kamišibaj predstav in tako je v skupini intelektualni razvoj ter bogati Gumbki nastal kamišibaj z naslovom Pomlad. njegov besedni zaklad. Teden pravljic v vrtcu V Objava NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Večer Ukrajinske kulture v Kulturnem domu Moravče BESEDILO FOTOGRAFIJE Č udovit dogodek in lep, predvsem pa čustveno doživeti večer, ki se je 15. marca odvijal v Kulturnem domu v Moravčah je bil organiziran v sodelovanju z Občino Moravče in Kulturnim društvom Ljubljana-Kijev, društvom, ki je poznano po dolgoletnem delu na področju ukrajinske kulture v Sloveniji. Z dogodkom so glasbeniki počastili kulturno bogati svet, svet pesmi in izjemne zgodovine dežele, ki jo je pred dvema letoma zadela kruta vojna. In v tem z vojno in z upanjem za mir obeleženem času, se bolečina naroda, ki se z vsakim dnem vztrajno bori izraža tudi v njihovih pesmih. Vse nastopajoče in obiskovalce so pozdravili in nagovorili župan občine Moravče dr. Milan Balažic, predsednik KD Ljubljana – Kijev Andriu Hevka ter predstavnik ukrajinske ambasade Bogdan Toroptsev. Ob začetku dogodka, ki sta ga odlično povezovali voditeljici Nina Krajnik in Valentina Lavrinčuk je mlada ukrajinska vilionistka Marianna Filipenko na violini izvedla znano skladbo Melody, avtorja M. Skoryka, Skorykovo najbolj priljubljeno delo, ki se pogosto izvaja na koncertih, tudi kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino. Komaj 14-letna Viktoriya Fursova ne vidi tipk klavirja, iz katerega ustvarja čudovito glasbo, In zato na njem rada improvizira na ukrajinske teme. Nadarjeni sestri violinistki Ganna in Sofia Kislyak, nagrajeni na številnih mednarodnih tekmovanjih trenutno živita in študirata v Sloveniji. Globok in čustven zvok njunih violin je izražal bolečino, melanhonijo, tudi nostalgijo, željo po miru. 15-letna Daria Fedoriv poleg igranja na violino tudi poje. Predstavila se je z ukrajinsko moderno skladbo Zelenooka - Mamo. ALBINA MOČILNIKAR ARHIV OBČINE MORAVČE V vokalnem ansamblu Verbena sodelujejo pevke in pevci, ki svojim poslušalcem podarjajo pesmi, ki odslikavajo spoštljiv odnos do zakladov ukrajinske ljudske pesmi. Derevo volji pa je pevski zbor, nastal lani. Vodi ga Olena Sheinina, ki je napisala tudi več knjig o ukrajinski kulturi in priredila več otroških glasbenih nastopov. Vse nastopajoče je na klavirju spremljala Laureat ukrajinskih tekmovanj Irchiya Bondarenko, ki je na klavirju zaigrala tudi dve lastni skladbi. Na harmoniki nas je razvajal Mihajlo Šejko. Kultura je čudovit most, ki že stoletja povezuje ljudi in narode, Človečnost, stisk roke, in pomoč so izjemno pomembne vrednote. Človečnost nas povezuje kot ljudi, stisk roke izraža sočutje in podporo, medtem ko pomoč drugim krepi našo skupnost. Bodimo pozorni drug do drugega in si pomagajmo, saj je to tisto, kar nas dela resnično človeške. Iskrena hvala vsem nastopajočim umetnikom. 21 22 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna društva Novoletni koncert na Vrhpoljah BESEDILO: NATALIJA BRODAR FOTOGRAFIJA: MANJA KEPIC K o se božično-novoletni prazniki končajo, se nam zdi, da lažje zadihamo. Pa je tu že februar. Kam je šel pa januar? Tako upamo na boljše, lahkotnejše in bolj sproščeno novo leto, a prav tako kot staro – ga že ni. V decembru je toliko dogajanja, kot da se stvari ne morejo razporediti skozi vse leto. Trije dobri možje se sprehajajo po svetu (kje so bili celo poletje), adventni čas nas opominja, da prihaja božič in sveti čas za družino, tistih nekaj malo dni vmes do silvestrovega pa se srečamo s prijatelji, ki jih ne vidimo celo leto. Skupaj gremo na kuhano vino, ogled lučk v mesto, večerjo, kakšen koncert … In tako ni popolnoma nič drugače na Vrhpoljah Dramska skupina KUD Vrhpolje se potrudi, da – 26. decembra vsako leto. Skupaj se zberemo prijatelji dobre glasbe, ljubitelji Tamburaškega orkestra vse skupaj poveže z veznim tekstom in kakšnim Vrhpolje, ki nas na ta dan združuje že več kot 30 let. skečem. Erika, Jana in Boris so zvesti spremljevalci Ob tamburaški skupini – ki je tokrat obarvala oder novoletnih koncertov. Povezovalki pa sta bili Neli s črnsko in božično glasbo – ter gostjama Joliette Rotar in Špela Tandler. Komaj smo verjeli, da se je koncert končal, ko Anžlovar in Vidi Lopič se je večer lepo začel in tudi končal z zabavno glasbo Dueta Zabava. sta Duet Zabava prevzela oder in nas povabila na Joliette je mlada pevka, glasbenica, ki jo študij plesišče, ki je bilo hitro pripravljeno za vse, ki smo vabi tudi v tujino. Pridih jazz glasbe je vnesla v želeli obrniti pete in zapeti z njima. Ali pa se zgolj vsem zelo znano pesem, že ponarodelo – Amazing srečati s prijatelji, ki jih redko vidimo. grace. S svojim vokalom nas je drobno dekletce Ob letu osorej torej! vsekakor prijetno presenetilo. Čudovit glas za čudovito pesem! Ob koncu je bila glasba bolj lahkotna. Glasba, ki pritiče decembrskim praznikom. Božične in novoletne pesmi, ki jih zaigrajo naši tamburaši, ob različnih vokalih vedno drugače zazvenijo. In ob Vidi Lopič se je zgodilo prav to. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Nočni pohod z lučkami po učno-sprehajalni poti Rača Občni zbor društva krajanov Češnjic BESEDILO: DANICA JANČAR, FOTOGRAFIJA: BOJANA DORIČ BESEDILO: BOLE MEDIC, FOTOGRAFIJA: LIDIJA MEDIC L D etos smo prizadevne pohodnike in častilce našeruštvo Krajanov Češnjic je v nedeljo, 3. 3. 2024, pripravilo ga največjega literata na nočni pohod ob Rači občni zbor za svoje člane. Po izvolitvi delovnega predpovabili prav na praznični večer. V Krašcah se je sedstva so sledila poročila predsednika, tajnika, blagajnika, zbrala kar lepa gruča malih in velikih pohodnikov. Po nadzornega sveta in disciplinske komisije. pozdravnem nagovoru se je za vodnico Nuško vila dolga vrsta lučk. Otroci so bili hitri in jih je morala upočasniti, da odrasli, ki so pohod izkoristili za pogovore, niso preveč zaostajali. Zbrane je nagovoril tudi župan dr. Milan Balažic. V svojem nagovoru je pohvalil delovanje društva in njegov prispevek pri razvoju Češnjic in njegovo družbeno odgovornost. V prvi vrsti nas je presenetil z novico, da se bo kanalizacijsko omrežje v Češnjicah začelo kmalu graditi, kar bo velika pridobitev za vas in njeno ekološko ozaveščenost. V razpravi je bilo največ vprašanj prav na temo kanalizacije in morebitne gradnje pločnika od Moravč do Češnjic. Predsednik društva je predstavil idejo, da bi v vasi ponovno vzpostavili nogometno igrišče, ki ga pogrešamo vsi, predvsem pa mladi. Po končani Pot ni dolga in čez dobre pol ure so se od Mohor- razpravi je sledilo kosilo in bolj lahkotne teme. jevega mlina pod Dvorjami že zaslišali zvoki harmonike. Čas je bil za prvo okrepčilo in požirek proti Jurčičev pohod in DU prehladu. Otroci POŠ Vrhpolje so počastili praznik s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili z BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: ARHIV DU učiteljicama Saro in Tanjo. Živa pa je na blok flavti zaigrala francosko ljudsko. Po zasluženem aplavzu ohodniki društva upokojencev so se tudi letos odpravili je sledilo druženje ob toplih napitkih in prigrizku ter na pohod po Jurčičevi poti, posvečenem pisatelju Josipu zvokih harmonike Žiga Svetlina. Jurčiču. Z avtomobili so se pripeljali do Višnje Gore, od tam Družba se je počasi krčila, starši z manjšimi otroki pa pešačili čez Polževo vse do Jurčičeve rojstne Muljave. so se prvi odpravili proti Krašcam in domov. Na približno 12 kilometrov dolgi poti so domača turistična, kulturna in gasilska društva skrbela za dobro počutje in okrepčila. Tudi zato za vrle, pohodov vajene Moravčane, pot ni bila težka. Bili so v dobri domači družbi, se družili in spoznavali tudi druge pohodnike in pohodnice. Tako je bila nova priložnost za zdravje in veselje, dobro izkoriščena. P Članice in člani Turističnega društva smo bili veseli, da ste se potrudili in na tako prijeten način počastili praznik kulture. Hvala vsem nastopajočim in njihovim staršem ter učiteljicama Sari in Tanji. Že zdaj vas vabimo na prihodnji pohod. 23 24 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna društva V dneh pred kulturnim praznikom so člani mladinske dramske skupine KID Limbar na oder postavili novo premiero. Po mesecih kulturne lakote zaradi kovida je bilo sesti pred domač oder in se prepustiti potovanju z malo Dorotejo res blagodejno. BESEDILO: BERNARDA MAL, FOTOGRAFIJE: SIMON BURJA Premiera gledališke igre v izvedbi mladinske dramske skupine KID Limbar Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Lyman Frank Baum, ameriški pisatelj, je leta 1900 so jim male vile, severna vešča (Rahela Kerin) in ustvaril čarovnika iz Oza. Knjiga po vsem svetu še Glinda (Klara Burja). Doroteja in prijatelji so obili, vedno velja za klasično mladinsko literaturo. S po- kar so želeli, tudi Doroteja. Kljub temu da je imela tovanjem po domišljijskih svetovih privlači bralce, čudovite nove prijatelje, se je od njih poslovila in kajti pogum, srčnost in pamet so tudi danes še kako sledila svoji srčni želji – vrniti se domov. Le kje je želene vrednote. To je preprosta zgodba o Doroteji lepše kot doma? (Andreja Capuder) iz Kansasa, ki je doživela tornado. Več kot 40-člansko ekipo mladostnikov sta usOstala je brez hiške, brez ljubljene tete! V neznani pešno v svojo zamisel igre vključili režiserki Marjeta deželi! A z rdečimi čeveljčki, katerih čudežnih moči Capuder in Martina Razoršek. Preprosta, dovršena (še) ni poznala! Odpravila se je v Smaragdno mesto, da bi našla velikega čarovnika Oza (Andrej Klopčič). Verjela je, da ji bo pomagal najti pot domov. Na poti so se ji pridružili strašilo brez pameti (Matija Kerin), kositrni drvar brez srca (Benjamin Štefan) in lev brez poguma (Matjaž Capuder). Vse prepreke – ki so jih povzročile leteče opice in hudobna vešča (Alenka Capuder), Ozov stražar (Rok Štefan) in sam premeteni Oz – skupaj so jih premagali. Pomagale in barvita scena, delo Nine Dorič Majdič, je v hitro spreminjajočih prizorih izvrstno dopolnila zgodbo. Ličenje in celotna maska igralcev je delo Mateje Štepec. Tudi utečena sodelujoča ekipa (glasba, koreografija, obleka, osvetlitev, ozvočenje, šepetalci, menjava scene) je opravila veliko delo, da predstavo lahko ocenimo kot odlično. V igralski vlogi so blesteli vsi glavni igralci, zagotovo pa je, da so Alenki Capuder (hudobna vešča) postali amaterski gledališki odri pretesni in kdo ve, če je ne bomo čez čas poznali s polprofesionalnih ali profesionalnih odrov. Iztopajoče je bilo tudi oblikovanje spremljajočih tiskovin. Zelena in rumena barva delujeta skrivnostno in prijazno, zato v sami napovedi dogodka poleg besedila oblikovanje doseže, da dogodka ni mogoče spregledati. Čestitke Gašperju, sedmošolcu, za idejo in izdelavo ter Mojci Kunavar za dokončno vizualno podobo. Predstava je bila v Moravčah večkrat uprizorjena za različne skupine gledalcev in je že gostovala po okoliških kulturnih domovih. Režiserki, upamo, da bosta čimprej – kar brez oddiha – na oder postavili novo predstavo, igralcem in sodelujoči ekipi v ponos ter gledalcem v veselje. 25 26 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna društva ju tiho in skrbno načrtovali vsak naš korak, vsako našo besedo. Nepregledna množica skrbi, organizacije, vzpodbud, potrpljenja in dobre volje. Moj poklon vsem! Vedno znova me je nagovarjal občutek pravljičnosti, razveseljevala naša povezanost in navdušenje gledalcev, smeh in vznemirljivost otrok, ki so zgodbi sledili iz dvorane. Andreja Capuder Doroteja Dodeljena vloga Doroteje mi je predstavljala velik izziv. Ne vem, ali naj zasluge pripisujem le rdečim čeveljcem, a jaz sem med nastopanjem nadvse uživala! Zahvala gre seveda tudi celotni ekipi in soigralcem, s katerimi smo se zabavali že na pripravah. Polna dvorana, smeh gledalcev ter bučen aplavz vsak trud in vložen čas poplačajo. Matija Kerin Strašilo Sprva sem bil vloge vesel, le malce me je plašila količina besedila, ki sem se ga moral naučiti. Moram reči, da nisem bil precej vesten pri učenju le tega, a me je gnala misel na to, da bom nosil barvit kostum in se bom lahko spotikal po odru. Take štoraste in lesene vloge so mi že od nekdaj pri srcu, saj igri dodajo topline in občutek pristnosti. Ne gre pozabiti, da so mi bili velik zgled odlični igralci iz Buenos Airesa. Njihov zgled in družba bistrih soigralcev mi je pomagal z občinstvom navezati pristen stik, celo ob petju. Benjamin Štefan Kositrni drvar V vlogi Kositrnega drvarja sem preprosto užival. Zdi se mi, da mi je bila vloga pisana na kožo, tudi zato, ker je bila to moja prva resnejša dramska vloga. Poleg tega pa sem imel odlično soigralsko ekipo in razumevajoči režiserki. Biti na odru in igrati mi je bilo v veselje in zabavo. Se že veselim naslednjih projektov! Matjaž Capuder Lev Večkrat sem že nastopal, a vedno sem imel stranske vloge. To je bila moja prva pomembnejša vloga. Všeč mi je, da publika pozitivno reagira pri predstavi. Alenka Capuder Hudobna vešca Imela sem priložnost postati hudobna, grda, stara vešča, ki si želi podrediti Ozovo deželo. Vesela sem, da sem lahko bila del takšnega projekta, kjer so se na enem mestu srečale igralske sposobnosti mladih, krasna scena, režisersko znanje, nove prijateljske naveze in zadovoljstvo gledalcev. Andrej Klopčič Carovnik OZ Rahela Kerin Severna vešca V igri Čarovnik iz Oza nastopam v vlogi Severne vešče. Ko so me povabili k igranju, sem v hipu sprejela. Vzdušje na vajah je bilo zares super, sproščeno in zabavno. Vedno smo bili za trud poplačani z nečim sladkim (že samo zato se je splačalo priti;)). Bolj kot smo se bližali premierni predstavi, bolj so vaje postale intenzivne in igra je dobila celostno podobo. Prva vaja v kostumih je bila nekaj posebnega, navdihujočega, saj se je začutila čarobnost, ki je oživela kulturni dom. Nastopil je veliki dan oz. premiera. Priznam, bila sem zelo živčna. Upala sem, da ne pozabim besedila. Takoj ko sem stopila na oder, je živčnost izpuhtela, saj se je zaradi scene, maske, kostuma, glasbe, luči ... zdelo, kot da sem zares v Ozovi deželi. Z uspešno zaključeno premiero je bil vsak nastop mirnejši. Vedela sem namreč, kako vse skupaj poteka in da, če se kaj zalomi, so v zaodrju ljudje, ki bodo priskočili na pomoč. Kot eni od “odraslejših” igralk v predstavi mi je bilo dano spremljati in občudovati delo naših skrbnih režiserk in vseh ostalih, ki so v ozad- Kot ljubitelja tovrstnih pripovedi me je ikonični lik skrivnostnega vladarja Smaragdnega mesta že od nekdaj fasciniral. Kljub temu da se Ozova podoba mogočnega čarovnika ob koncu izkaže za lažno, me je namreč navdušila njegova izjemna iznajdljivost, s katero se mu uspe izmuzniti iz še tako zapletenega položaja. Vstopiti v čevlje prebrisanega in premetenega, pa vendarle tudi razumevajočega čarovnika iz Oza, je bila zato zame vedno znova zelo prijetna in nadvse zabavna izkušnja. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV 27 BESEDILO: MARTINA RAZORŠEK, FOTOGRAFIJE: SIMON BURJA Kratki vtisi malih vil in letečih opic: Maja, Nika, Tereza, Tobija, Kristjan, Tomaz - na premieri smo imeli veliko treme, - nekaterim letečim opicam so se ves čas trgala krila, enemu celo med predstavo, - na generalki je ena leteča opica ob priklonu padla z odra, - najbolj smo se veselili slaščic, - v Lukovici so se otroci najbolj smejali, ko je lev zarjovel, - otroci s posebnimi potrebami so bili zelo veseli predstave in so bili prijazni, - ker smo tako lepo zapeli pesem Tam za mavrico, so nekateri jokali, - pred predstavo smo vedno zmolili, - režiserka Marjeta je bila zelo čustvena. Carovnik iz Oza vtisi igralcev 28 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Z e stoletja se pustni običaj ohranja iz roda v rod in pustni liki s svojo veselostjo in pestrostjo odganjajo mrzlo zimo, vse slabo preteklega leta in zaželijo dobro in rodovitno letino. Turistično društvo je v soboto, 10. 2. 2024, v sodelovanju z Občino Moravče pripravilo pustno povorko z veselim rajanjem. Ob 11.00 je na pustno soboto krenila izpred avtobusne postaje po moravških ulicah vesela povorka pisanih mask. Na čelu povorke so plesale mažurete Moravške Lilije obeh skupin. Pihalna godba Moravče je bila pisana množica maškar, ki je neutrudno igrala in z zvoki oznanjala daleč naokoli, da je v središču Moravč veselo. Dejavna društva Za godbo smo v sprevodu številni gledalci občudovali maškare vseh starosti. Najbolj prisrčni so bili najmlajši – predšolski otroci, ki so v spremstvu staršev veselo korakali našemljeni v različne živalice (ježek, levček, zmajček, žabica, pikapolonice, čmrlj, ribica Nemo ... ), veliko je bilo princesk in vil, čarovnic, indijančkov in kavbojev, videli smo tudi strašilo, traktorista, gasilce, malega mojstra … Med šolskimi in odraslimi šemami so izstopale zelo domiselne šeme kot so: čajka, liziki, stiča, jelenčki, družina tigrov, skupina imenovana zobna ambulanta, zaporniki, strašili, iz ZDA sta na obisk prišla celo Melanija in Tramp ter še in še. Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Pustna povorka se je ustavila pred kulturnim domom. Tam so maškare čakali člani turističnega društva s toplim napitkom in krofom. Ob zvokih godbe so še enkrat pred Kulturnim domom zaplesale mažurete, nato pa so bile maškare vabljene v dvorano. Animatorji in bučna glasba so vabili maškare k plesu in množičnemu rajanju. Med pisano množico so ves čas hodili člani ocenjevalne skupine, ki so izbirali najlepše in izvirne maškare. Po težkem delu, kajti najraje bi dali nagrade vsem maškaram, je Inge Ivartnik podelila 13 enakovrednih simboličnih nagrad. Maškare so svoje delo dobro opravile, kajti po zimi skoraj ne diši več, le še hladna jutra nas opominjajo, da se ta hladni letni čas umika pomladi. 29 30 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC JANUAR 2024 / ŠTEVILKA 2024 / ŠTEVILKA 1 / LETNIK2 XXV / LETNIK XXV Dejavna Primer društva rubrike Avtocesta obiskovalcev na Limbarski gori - z občasnimi zastoji BESEDILO: ALBINA MOČILNIKAR, FOTOGRAFIJA: ERIKA MLAKAR, URŠA VEHOVEC, ALBINA MOČILNIKAR L etošnji 35. Pohod po nagelj na Limbarsko goro je spremljal čudovit in sončen pomladni dan. Medtem ko se je po Ljubljanski kotlini še vila megla, je sonce prve jutranje pohodnike v prelepi Moravški dolini že toplo grelo. Pot na Goro je ta dan bila še posebej prijetna in zanimiva. Kolone obiskovalcev je spremljala dobra volja in glasba. Skupni cilj je spletal nova prijateljstva. Na množice obiskovalcev, ki so iz vseh strani prihajali v Moravško dolino in nato na Limbarsko goro, so organizatorji, Društvo krajanov Limbarska Gora, pričakali pripravljeni. Na vsakem koraku in kot vsako leto, odlično! Dejavna društva Vsako predstavnico nežnejšega spola je na vrhu pričakala dobrodošlica, fantje in možje v slovenski narodni noši in seveda z nageljčkom. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Najbolj zgodnji obiskovalci so se ob 9. uri udeležili svete maše v cerkvi sv. Valentina, ki jo je daroval župnik Miro Šlibar. Med kulturnim programom ob 11. uri, ki so ga sooblikovali otroci iz OŠ Jurija Vega Moravče, Pihalna godba Moravče in glasbeni gost Domen Kljun, pa je število obiskovalcev doseglo vrhunec. Župan Moravč dr. Milan Balažic je v svojem pozdravnem govoru obiskovalcem približal nekaj zanimivih legend Limbarske gore, Karmen Vovko, podpredsednica društva, je v imenu organizatorjev pozdravila vse obiskovalce in se iskreno zahvalila vsem sponzorjem. Za dobro glasbeno vzdušje in plesne ritme so poskrbeli mladi glasbeniki iz Moravč in ansambel Raubarji. V idiličnem dnevu se nikomur ni mudilo nazaj v dolino. Družine so razprle svoje piknik odejice in se pustile razvajati sončnim žarkom, mladi so pletli nova poznanstva, ob ponudbi domačih, moravških rokodelcev, pa je marsikdo prišel do novega kosa unikatnega nakita. Ali je letošnji obisk presegel rekordna leta ali ne, sploh ni tako pomembno, čeprav so bili obiskovalci letošnjega pohoda v to prepričani. Kar šteje in kar je pomembno, so zadovoljni obrazi preko 10.000 glave množice, ki se je tekom ene najlepših nedelj v letošnjem letu udeležila tradicionalnega pohoda Po nagelj. Pohoda, ki je presegel pojem klasičnega pohoda, je tudi dan prijateljstva, prijaznih ljudi in novih znanstev. Za obiskovalce vse Slovenije. Boste marca 2025 po nageljček prišli tudi vi? 31 32 Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Počitniška pletarska delavnica BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIČ V erjetno so za večino šoloobveznih otrok najlepše počitnice. Letos so nas med zimskimi počitnicami razvajali večinoma sončni in pomladanski dnevi. primerne za pletenje košar in peharjev. S pomočjo mentorjev so mladi pletarji v luknjice na lesenem dnu namestili stojke in jih s prepletom pritrdili. Obod so začeli plesti s tremi vitrami, imenovanimi kima. Pri tem načinu so najprej s skrajno levo vitro šli pred dve stojki, nato za stojko in ven. Večinoma so hitro osvojili tehniko in po dobri uri in pol so nastali unikatni peharčki z različnimi kombinacijami barv. Pred njimi je bil le še zaključek, pehar so morali zarobiti. Tudi tega so se pogumno lotili in peharčke zarobili s posebnim prepletom treh viter. Med delom so si mladi lahko postregli s pijačo in sladkimi dobrotami, ki so se jim ponujale na mizah. Za zaključek je sledilo še slikanje mladih pletarjev in njihovih izdelkov. Prva počitniška delavnica pletenja je končana. Mladi so koristno izkoristili prosti čas za učenje stare obrti, ob kateri so se zabavali, obenem pa delali zelo pridno in zavzeto. Starši si želijo, da se med počitnicami otroci spočijejo od napornega šolskega dela, a istočasno želijo, da otroci preživijo dneve z dejavnostmi, ki jih veselijo. Poleg dejavnosti, ki jih ponujajo šole in različne organizacije za mlade, je letos Iztokova pletarska šola med zimskimi počitnicami ponudila brezplačni tečaj pletenja peharčkov. V petek, 23. 2. 2024, so se v popoldanskem času v brunarici na Cegunci zbrali mladi, ki jih pletenje veseli. Po Iztokovem uvodnem pozdravu so se lotili pletenja peharjev. Vsak je dobil leseno dno in material za pletenje – ratan. Ratan je tropska plezalka, iz katere strojno pridobijo dolge ovalne vitre, ki so Počitniška delavnica pletenja BESEDILO: SOFIJA LAVRAČ ČRNIVEC V času zimskih šolskih počitnic smo se mladi lahko udeležili delavnic, ki jih je organiziralo Društvo krajanov Tuštanj, kjer smo se naučili plesti košarice iz naravnega materiala – ratana. Pod vodstvom Iztoka Urbanije in njegove pletarske šole je vsak ustvaril svojo košarico poljubnih barv in oblik. V njej so sedaj pospravljena pisala, skrite sladkarije, ali pa bo prišla prav ob veliki noči za pisane pirhe. Ob dobri družbi in prijetnem vzdušju smo se posladkali s čokoladnimi bonboni in odličnim domačim pecivom, poleg košaric pa se je zagotovo spletlo tudi kakšno novo prijateljstvo. Vse izdelke pletarske šole si boste lahko ogledali na razstavi, ki bo 14. aprila 2024 na gradu Tuštanj, med njimi bodo razstavljene tudi naše košarice. Dejavna društva Društvo upokojencev je praznovalo dan žena BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJA: ARHIV DU Z brali smo se v društvenih prostorih in se najprej pogovorili o samem prazniku. Na kratko: za enakopravnost žensk se je začela bojevati nemška socialistka Clara Zetkin 1889. 8. marec je Generalna skupščina OZN leta 1977 s posebno resolucijo razglasila za mednarodni dan žensk. Pri nas je bila uzakonjena volilna pravica za ženske leta 1945, v ustavo je bilo zapisano svobodno odločanje o rojstvu otrok 1974, tri leta kasneje pa pravica žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Zavedamo pa se, da zagotovljene pravice ne pomenijo, da smo lahko polno zadovoljni. Še vedno se lažje prebije moški na vodilna mesta v politiki ali kjerkoli, še vedno za enako delo in enako izobrazbo ženskam manj plačajo. Pa še kaj bi se našlo. Zato je vsak dan potrebno opozarjati na to neenakost, posebno ob samem prazniku. In v Društvu upokojencev smo to naredili, zato smo tudi zapisali to novico. V znak solidarnosti in enakopravnosti smo si podelili nageljčke in čestitke. Med nami so bili tudi možje, saj je bila tako družba bolj živahna. In o neenakosti spolov so možje kar dobro poslušali. Prazniku smo nazdravili. Gotovo pa je bilo najlepše darilo za praznik nastop vrtčevske skupine Gumbki z vzgojitelji. Malčki so nam zapeli. Pokazali so tudi, kako šola skrbi, da se ne bi pozabila izvirna moravška govorica, saj so nam po moravško povedali zabavno zgodbo. Smo pa tudi govorili o moravških časih, ko so nam ob 8. marcu privoščili prireditev v Kulturnem domu, nageljček in vsakokrat tudi zanimivo govornico. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV “Moravčani” s pesmijo prinesli sonce BESEDILO: IVICA ZUPANČIČ, FOTOGRAFIJA: MIMI KOKALJ M oravški upokojenski slavčki tudi v prebujajoči pomladi ne mirujemo. S pesmijo prinašamo sonce tistim, ki jesen svojega življenja preživljajo po domovih starejših, kjer je zanje lepo poskrbljeno. Zaposleni v domovih želijo svojim oskrbovancem krajšati dneve tudi s tem, da medse povabijo različne skupine, da jim s svojimi nastopi popestrijo vsaj kakšno urico njihovega vsakdana. Tako smo tudi člani Moravškega upokojenskega zbora prejeli prijazno vabilo vodstva Doma upokojencev Ljubljana-Moste-Polje ter Doma upokojencev Tisje, Enota Litija. Prav nič nismo pomislili, da se njihovemu vabilu ne bi odzvali. Ni nam namreč škoda časa, saj se zavedamo, koliko veselja oskrbovancem s svojo pesmijo lahko prinesemo. V zadnjih dneh februarja smo se tako odpravili v Ljubljano, na gregorjevo, na dan, ko se ptički ženijo, pa v Litijo. V obeh domovih so nas ob prihodu pozdravili veseli obrazi oskrbovancev, ki so nestrpno čakali na naš nastop. V našem enournem programu smo skupaj z oskrbovanci zapeli pesmi, ki so jim, kljub letom, še vedno dobro znane. In marsikdo od njih je z nami tudi zapel. Ob pogledu na žareče obraze oskrbovancev, na katerih se vidijo tudi sledi solz, nam vzdrhti srce in nam otrpne tudi glas. Skozi pesmi: Pozimi pa rožice ne cveto, Prišla bo pomlad, Resje že cvete ...vse do Moravške doline smo naš nastop “pripeljali” skoraj do konca. Izbranemu šopku pesmi smo ob zaključku našega obiska dodali še pesem “Kam le čas beži” in se od oskrbovancev in vodstva poslovili z obljubo, da se v jeseni zopet srečamo. Največje plačilo za nastopajoče je vsekakor aplavz in tega smo bili v obeh domovih res tudi obilno deležni. Odšli smo proti Moravčam z mislijo na vse oskrbovance in z zavedanjem, da smo jim v njihov vsakdan tudi moravški pevci prinesli delček sonca in pomladi. In toplota je napolnila tudi naša srca. 33 34 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna društva Večne Prešernove poezije - Moravče, 7. 2. 2024 BESEDILO: ALBINA MOČILNIKAR, BERNARDA MAL, FOTOGRAFIJE: ALBINA MOČILNIKAR S kozi stoletja se je naša kultura kalila tiho. Preko zavednih, močnih in predanih posameznikov, pesnikov in pisateljev. Postavila je trden temelj našega jezika, kulture in države. Velik in edinstven je naš praznik, praznik kulture, ki je zasidral in ustoličil Slovence na zemljevid sveta. KŠD Peče, ki mu je Občina Moravče v letošnjem letu zaupala osrednjo občinsko akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, je na odru našega Kulturnega doma pričaralo pravo umetniško poslastico. Pod režisersko taktirko Nuške Mlekuž in Bernarde Mal so nas popeljali preko zgodovine slovenske kulture, jezika in izbranih slovenskih pesmi, ki so jih ubrano izvedli člani Peškega okteta. Nagovor Roka Stenka, predsednika društva, je zbudil vzvišenost trenutka s povabilom, naj okusimo lepoto slovenske kulture. Za njim smo lahko začutili mejnike slovenstva in prisluhnili posnetku dela Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV besedila iz 2. Brižinskega spomenika, nastalega okoli leta 1000, ki mu upravičeno pravimo rojstni list slovenske kulture. Slavnostni nagovor je tokrat izvedel Janez Vidic, podžupan Občine Moravče. Nastopajoči so srčno in doživeto prepletali slovenske pesmi z recitali in deli iz življenja Franceta Prešerna, ki so bila navdih njegovih najbolj znanih pesmi: Nezakonska mati, Sonetni venec, Magistrale in seveda Zdravljica. Za klavirsko spremljavo je poskrbela Katja Kos. Andreju Gabršek pa se za sočutno zapeto Prešernovo pesnitev Ukazi lahko samo priklonimo. Prešernov Povodni mož je s člani KŠD Peče zaživel v odrski upodobitvi skupaj zmodernejšo različico v besedilu Urška, avtorja A. Rozmana Roze. Odrski preplet dveh Uršk (Aleksandra in Zoja Urankar), prve Prešernove z meščani in povodnim možem (Miha Gabršek, Elija Uštar) ter druge moderne z gasarji in tipčkom na motorju so igralci ponazarjali z odrsko igro. Gibanje, mimika in rekviziti so bila igralčeva sredstva, obogatena s trenutki »zamrznitve«, ko se je odvijala druga zgodba. Osvetlitev in glasba sta poudarjali čas dogajanja. Zgodbi, ki sta jih tekstualno prepletali Bernarda Mal v klasični, Prešernovi izvedbi, in Ema Barlič v reperski sodobni, Rozmanovi pesnitvi, sta dobesedno eskalirali v kulturne višave. Baladi, ki se odvijata dramatično in končata tragično, tudi v moderni različici, kažeta na večnost poezije Zgodba in sporočilo – prevzetnost se kaznuje – ostane, se pa v posameznem času predrugači. Odlomki iz besedil Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene. Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, narlepši iz deklic je Urška bila. … Ko je v mestu veselica, nasmejana so vsa lica. Godba menja se nenehno: polka, rokenrol in tehno. Vse se plete, vse se zvija, vse bolj raste evforija, moški, ženske, stari, mladi, vsi se imajo strašno radi. … Al, ker se ozira, plesavca si zbira, zagleda pri mizi rumeni junaka; enacga pod soncam mu ni korenjaka, želi si plesáti z njim deklica vsaka omrežit ga Uršika lepa želi, zaljubljeno v njega obrača oči. …. “Končno mene vreden tip,” dahne Urška in čez hip vsa v ljubezni zagori, da ji plamen iz oči švigne s tako energijo, da prisotni onemijo, češ, kako je to mogoče, da ni tipu v ksiht nič vroče. … Podal ji mladenič prelepi je rôko, in urno ta dvá sta po pódu zletela, ko de bi lahké peretnice imela, bila bi brez trupla okrog se vrtela, ne vidi se, kdaj de pod noga udar', plesala sta, ko bi ju nosil vihar. …. Urška se v ekstazi meče, da si skoraj zlomi pleče, tip pa tudi ni od muh, krepek je, čeprav je suh, in obvlada rokenrol, Urško gor, dol, naokol suče, Bog ga nima rad, kot najboljši akrobat. … To reče, hitreje sta se zasukála, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljance se trikrat zavila, plesáje v valove šumeče planila. Vrtinec so vidli čolnarji dereč; al Uršike videl nobeden ni več. Tipček najprej hladno pljune velik kos žvečilne gume ter zakurbla, stisne plin, Urška, ki sedi za njim, pa ljubeče se oklene hladne, črne in koščene soplesalčeve postave in že planeta v daljave. Že popoldne se razve, da, kjer most čez Savo gre, neurejene so bankine in asfaltne izbokline ter pretirana hitrost bili vzrok, da je zgrešil most. Zvlekli so motor iz reke, a od njiju niti obleke. Preden smo našemu prazniku nazdravili – dobesedno s kupico vina in izvedbo Zdravljice – smo bili obiskovalci navdušeni nad projekcijo ChatGPT-ja (umetna inteligenca), njegovega videnja Prešerna in zmožnosti vključevanja novih besed v originalne Prešernove pesnitve. In beseda Moravčanke se v Prešernovo Zdravljico prav lepo poda. Avla Kulturnega doma je bila prazniku primerno okrašena s slikami Franceta Prešerna v znanih upodobitvah in tistih, ki jih je narisal ChatGPT. Velika predanost ekipe KŠD Peče, vložena v pripravo in izvedbo, je ljubiteljem kulture omogočil nepozaben in srčen uvod v praznični dan, za katerega si želimo, da bi ga vsi Slovenci visoko častili, zavedajoč se, da je kultura, jezik in zgodovinski spomin branilec in ohranitelj naroda. 35 36 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Dejavna društva Začetki Pihalne godbe Moravče BESEDILO: LUCIJA CAPUDER FOTOGRAFIJA: ARHIV PIHALNE GODBE MORAVČE Povzeto po: Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979, str. 346–348 Ravnikar, T., Pihalna godba Moravče ob 60 letnici, Moravce 1985, Pripravljalni odbor ob 60 letnici; Zbornik Z ačetki Pihalne godbe Moravče segajo v leto 1924, ko se je po zgledu Tamburaškega zbora (ust. 1921) na pobudo Janka Tomana ustanovila godba. Ta je bila ustanovljena v okviru Gasilskega društva Moravče, znotraj katerega je delovala vse do leta 1930, ko se je osamosvojila. Za ustanovitev moravške godbe imajo največ zaslug nadučitelj Janko Toman, Janez Kumer – Oklejev Janče in Franc Orehek – Kavkov Francelj iz Moravč. Ignac Tomc je priskrbel inštrumente za godbo, še leta je godba štela povprečno od 18 do 22 članov, preden se je ta ustanovila. Prvih 26 inštrumentov, skupaj pa se jih je do leta 1941 razvrstilo kar okrog toliko kolikor je bilo prvih godbenikov, je bilo kup- 50. Od leta 1924 do leta 1930 je bil kapelnik Franc ljenih s prostovoljnimi darovi, s prispevki organizacij Orehek – Kavkov Francelj, 1930–1942 pa Tone Cein ustanovnih članov. Ti so plačali po 50 dinarjev rar – Pekovčev. pristopnine, godba pa se je zavezala, da bo v zahSprva je imela godba svoje prostore v Zadružnem valo vsakemu ustanovnemu članu igrala na pogrebu. domu, med okupacijo pa so imeli godbeniki vaje v Prvi godbeniki so bili amaterji, polni entuziazma, stari moravški ljudski šoli. Ko so Nemci ugotovili, zagnanosti in veselja do glasbe, notnih zapisov, da igrajo slovenske narodne, so jim leta 1942 to razen kapelnika, namreč ni znal brati nihče. Mladi prepovedali. V času okupacije javnih nastopov niso godbeniki so dvakrat tedensko hodili na vaje, kar se imeli. Ob partizanskem napadu na nemški postoje dobro kazalo tudi na številnih nastopih. Godba je janki v kaplaniji in Ljudskem domu v Moravčah 19. pogosto igrala na domačih prireditvah, predvsem marca 1944 je pogorela tudi šola, z njo vred pa na sokolskih telovadnih akademijah v Kamniku, večina instrumentov in note. Tiste instrumente, ki Radomljah, Dobu, Trzinu, Mengšu, Domžalah, Ježici, so jih godbeniki hranili doma, so kasneje odnesli Krašnji in drugod. Igrali so tudi na številnih gasilskih partizani za njihovo godbo. prireditvah, največkrat pa na prireditvah društev Po požigu Moravčani 30 let niso slišali zvena kmečkih fantov in deklet. Moravška godba je igrala domače godbe. tudi na Štajerskem, na hmeljarskih prireditvah. Vsa Dejavna društva / Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Praznik žena, deklet in mater BESEDILO in FOTOGRAFIJI: BOJANA DORIČ T elovadke društva Šole zdravja z redno vadbo »1000 gibov« krepimo telo. Vsak delovni dan se ne glede na vreme ob 8. uri zjutraj zbiramo na avtobusnem postajališču in telovadimo. Poleg redne vadbe krepimo svoje prijateljstvo in izkoristimo za druženje tudi praznovanje osebnih praznikov udeležencev in praznike, ki nam jih prinašajo meseci. Tako smo praznovale tudi 8. marca dan žena. Dan žena je mednarodni praznik žensk in je spomin na davno leto 1857, ko so ženske delavke v Ameriki uprle nečloveškim delovnim pogojem in premajhnim plačam. Ob spominu na prve žene, ki so se pogumno borile za svoje pravice, smo si po koncu redne jutranje vadbe, poklonile nageljne in šopek spomladanskih cvetlic. 37 38 Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Občni zbor Čebelarskega društva Moravče BESEDILO: BARBARA AVSEC, FOTOGRAFIJE: BARBARA AVSEC, ARHIV ČZS V soboto, 3. 2. 2024, smo se člani ČD Moravče zbrali na rednem Občnem zboru, ki smo ga tudi letos pripravili v Kulturnem domu v Moravčah. Poleg naših članov in članic so se zbora udeležili tudi podžupan Občine Moravče Janez Vidic in predstavniki čebelarskih društev Lukovice, Domžal, Dolskega, Krtine-Doba, Mengša, Kamnika, Zagorja in Litije. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Irene Urbanija smo Občni zbor nadaljevali s potrditvijo članov v organe Občnega zbora, ugotavljanjem sklepčnosti in pregledom opravljenih aktivnosti v letu 2023. Teh aktivnosti pa je bilo res veliko: Upravni in Nadzorni odbor našega društva sta se sestala petkrat, dvakrat tudi na žalnih sejah za dvema pokojnima članoma. Na povabilo sedmih sosednjih čebelarskih društev smo se udeležili tudi njihovih Občnih zborov, v maju pa še blagoslova čebelnjaka in učilnice na prostem v Dobu pri Domžalah. Izvedli smo spomladansko delovno akcijo za ureditev okolice in notranjosti čebelarskega doma v Zalogu. Za izboljšanje čebelje paše smo našim članom razdelili medovite rastline, ki smo jih pridobili na razpisu Čebelarske zveze Slovenije. Organizirali smo tudi skupni nakup 6,5 ton sladkorja za krmljenje čebel v poletnem času, ko v naravi čebele ne najdejo hrane. Leto 2023 polno zanimivih aktivnosti V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je šest naših članov aprila izpeljalo že tradicionalno predstavitev naše dejavnosti občanom – Dan odprtih Dejavna društva NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV vrat čebelarskega društva. V ta namen smo za Obisk Prešernovega smenja varnejši dostop vseh obiskovalcev, še posebej pa vrtčevskih ter šolskih otrok do muzeja, ki se nahaja BESEDILO: VOJKA REBOLJ, FOTOGRAFIJI: ARHIV DU v zgornjem nadstropju našega čebelarskega doma, ob finančni pomoči Občine Moravče zamenjali stoplanice in člani Društva upokojencev Moravče smo niščno zaščitno ograjo. Vse obiskovalce smo po prvič v manjši skupini na dan kulture obiskali ogledu pogostili s kruhom, medom in sokom. kranjski smenj. Tudi mi smo na ulicah Kranja na ta V Radovljici smo se udeležili slavnostne prireditve dan želeli občutiti duh Franceta Prešerna. A menili in podelitve faksimila listine o vpisu čebelarstva smo tudi, da bo za kulturne dogodke še dovolj časa na seznam kulturne dediščine. Udeležili smo se čez dan. V Kranj smo se pripeljali zgodaj, saj smo tradicionalne priprošnje procesije in svete maše za pričakovali množico ljudi. Zato smo bili še posebej planince in čebelarje v cerkvi na Drtiji ter sodelovali veseli, ker smo našli brezplačno parkirišče in to ob na občinski proslavi ob dnevu državnosti. Junija smo vznožju Šmarjetne gore, visoke 700 m nadmorske izpeljali strokovno ekskurzijo v Hišo kranjske čebele višine. Ravno prav, da se noge raztegnejo. Malo po in ogled čebelarstva Braneta Borštnika. Julija smo gozdni poti, malo po makadamu in malo po asfaltu, s promocijsko stojnico sodelovali na Evropskem kakšno dobro uro smo hodili in smo bili na vrhu prvenstvu v košnji trave v Moravčah. Za promocijo pri hotelu. Nagrajeni smo bili z lepim razgledom čebelarstva smo si pri ČZS izposodili čebelo ve- na Kranj, ki smo si ga tako ogledali tudi od zgoraj. likanko in njihov promocijski kontejner. Septem- Pravi kranjski smenj nas je šele čakal: nepregledne bra smo se člani društva družili na tradicionalnem množice obiskovalcev, ki so si privoščili razne dobrote, pijačo in jedi iz Prešernove kuhne in tako na polno užili razne zanimivosti. Nekje so plesale folklorne skupine, drugje so prepevali zbori, vrteli so lajne, odprta je bila mestna knjižnica, muzej, srečevali smo mnoga lepa dekleta in može v oblekah iz Prešernovega časa, tudi Prešerna in Julijo. Če si se ob robu množice ustavil in si s pogledom zajel to burno dogajanje, si si zagotovo rekel, da ta smenj moraš vsaj enkrat doživeti. Naša skupina se je namenila slikati pri kipu Franceta Prešerna. Nismo se mogli držati skupaj, saj je bilo toliko zanimivega, za vsakega nekaj drugega, da smo se morali pošteno potruditi, da smo se na koncu le našli pri Prešernovem kipu. Tam smo zaključili eno smer »potovanja«. Nazaj grede smo se že lahko sem ter srečanju z ocenjevanjem medu in izmenjali svoje tja pozdravili s kakšnimi znanci, ker se je množica izkušnje. Predstavnika našega društva sta se 30. obiskovalcev počasi redčila in smo se tudi mi po9. 2023 ob 150-letnici organiziranega čebelarstva maknili do naših avtomobilov. Čisto malo sladko udeležila slavnostne akademije Čebelarske zveze utrujeni smo bili, saj smo ta dan najprej videli Kranj Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. od zgoraj, nato pa tudi spodaj od blizu, polnega V novembru sta dva člana društva na dan izvedbe kulturnih doživetij. In tudi duh Franceta Prešerna tradicionalnega slovenskega zajtrka obiskala šolo in smo ta dan polno občutili. vrtec in jim v imenu društva podarila med. Pridelke naših pridnih čebelic smo občanom ponudili tudi na novoletni tržnici v Moravčah. Naši člani skozi vse leto svoje znanje izpopolnjujejo tudi na predavanjih, ki jih organizirajo sosednja čebelarska društva ali pa jih izvajajo predavatelji Čebelarske zveze in veterinarji Veterinarskega inštituta v naši bližnji okolici. Moravški čebelarji smo na koncu Občnega zbora pritrdili željam predstavnikov sosednjih društev, ki so nam zaželeli uspešno delo še naprej, predvsem pa, naj bo leto 2024 za čebele in čebelarje bolj medeno kot lansko. Zato zaključujem poročilo s čebelarskim pozdravom: NAJ MEDI! Č 39 40 Šport NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Smučarski skoki v Pečah BESEDILO: ROK STENKO, FOTOGRAFIJE: ANDREJ GABRŠEK, EVA JANČIGAJ Č lani KŠD Peče si vsako leto zadamo cilj, da izpeljemo tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Vendar pa je, predvsem zaradi pomanjkanja snega, od zadnje tekme minilo že dolgih 8 let. Tudi to zimo je le malokdo verjel, da bo padlo dovolj snega za pripravo naše peške skakalnice. Verjetno le naša športna sekcija, ki je ponovno lepo očistila teren na novo zrasle trave in grmičevja. V tretjem tednu v januarju pa smo dočakali bolj obilne snežne padavine. V petek, 19. 1. 2024, smo tako v Pečah namerili približno 40 cm snežne odeje. Vremenska napoved je obetala le nekaj sončnih in mrzlih dni, zato smo člani KŠD Peče takoj stopili v akcijo in sklenili, da pripravimo tekmo, in sicer že v nedeljo, 21. 1. 2024. Tako smo imeli za organizacijo in pripravo naše skakalnice na voljo le en dan. A v Pečah je že navada, da ljudje stopijo skupaj, ko je to potrebno. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. V sobotnem jutru se je zbralo lepo število pridnih rok in skakalnica je iz ure v uro pridobivala lepšo podobo. No, zadnje malenkosti in testne skoke smo opravili še v nedeljo dopoldan in vse je bilo pripravljeno za pestro nedeljsko dogajanje. Tekmovanja v smučarskih skokih z alpskimi smučmi se je udeležilo 20 tekmovalcev, ki so nastopali v treh različnih kategorijah. V kategoriji do 16 let je zmagal Matic Avbelj, v kategoriji do 30 let Rok Klopčič, ki je poskrbel tudi za najdaljšo daljavo dneva 23,5 m in v kategoriji nad 30 let Matej Martinčič. Omeniti velja tudi dva tekmovalca, ki sta se na tekmo pripeljala iz okolice Ptuja. Še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli, da smo uspešno izpeljali tekmovanje. Od pridnih delavcev, ki so skakalnico pripravilo v enem dnevu, do tistih, ki ste pomagali na sami prireditvi. Hvala tudi vsem skakalcem in obiskovalcem za udeležbo. Bonton NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Šolska malica BESEDILO: BERNARDA MAL, MAJA DOBRAVEC Z besedo šolska pišem serijo člankov, s katerimi spodbujam javni razmislek o stanju, ki ga šolniki doživljamo vsak dan. Soočenje, razmislek in ukrepanje so pot v spremembo na bolje. V prejšnji številki sem pisala o šolski torbi, tokrat nekaj besed o šolski malici. Malica je eden od 5 obrokov dneva. Lažji obrok je sestavljen iz sadja, zelenjave, mleka, polnozrnatih izdelkov, naravnega soka ipd. Šola kot vzgojna in izobraževalna ustanova je po Zakonu o šolski prehrani dolžna otrokom zagotavljati obrok s ciljem, da (s)poznajo zdravo prehrano in jo v čim večji meri tudi vnašajo v svojo vsakodnevno prehrano. Vodja šolske prehrane upošteva predpise in skrbno pripravlja obroke. Ti pogosto niso po okusu otrok, kar kaže na to, da se področju prehrane še vedno posveča (pre)malo pozornosti. Učenci lahko sodelujejo v skupini za prehrano, ki je »posvetovalna« skupina. Vodja prehrane na skupnih sestankih o jedilnikih usklajuje njihove želje z zakonsko predpisanimi smernicami. Ugotavljamo, da veliko otrok pred prihodom v šolo ne zajtrkuje. Zajtrk je po količini drugi najobilnejši obrok v dnevu, takoj za kosilom. Od zajtrka je odvisno, ali bo otrok v šoli imel dovolj prave energije. Na poti v šolo kupujejo belo pekovsko pecivo, sladke ali celo energijske pijače in sladkarije, ki niso ustrezen zajtrk. Sladkor in ogljikovi hidrati iz bele moke hitro preidejo v hiperaktivnost, kmalu pa tudi v utrujenost, sčasoma v zasvojenost in bolezni. Navade družin so različne, a je vseeno vredno premisleka, kaj otrokom ponudimo za zajtrk. Šolska malica je od letos našla mesto v jedilnici, veliki, svetli, urejeni. Upanje, da bo to pripomoglo h kulturnemu uživanju malice, se ni uresničilo. Moti glasnost, prihajanje otrok, ki nimajo malice v tem odmoru, pritoževanje glede hrane, komentiranje, celo zasmehovanje, če kdo npr. poje banano – ojej, saj ta spominja na spolni ud! Otroci zavračajo tudi drugo sadje. Pomaranče končajo v WC školjki, olupki, kruh, kosmiči, rozine, oreščki po hodnikih, hruške praviloma niso zanimive niti toliko, da bi jih poskusili … Pravi stampedo pa se zgodi, kadar je na jedilniku pica ali hrenovka. Vrtec v gledališču BESEDILO in FOTOGRAFIJA: PETRA ŠTEFAN Neverjetno hudo je pospraviti za seboj, ločiti čisto hrano od uporabljene, odpadke ločeno odložiti. O umivanju rok pred in po malici … o tej temi pa v času šolanja še niso nič slišali in sklepam, da tudi doma ne. Večkrat se vprašam, kaj botruje temu. Ali učitelji ne opravijo svojega? Ali bi morali starši privzgojiti odnos do hrane? Kje na poti teh otrok smo zgrešili smer? Zakaj tako zaboli, ko otrok reče, da je malico plačal in lahko počne z njo, kar hoče? Od kod misel, da je nekdo plačan, da čisti za njimi? Za to, da se kulturno prehranjuješ in uživaš čim bolj uravnoteženo hrano, je potrebno biti samo Človek s spoštovanjem do celotne verige ljudi, ki so karkoli prispevali, da je malica na mizi. In Človek s spoštovanjem do okolja. Tako zelooooooooooo preprosto je! In ni potrebno, da se Slovenci »hvalimo« s 70 kg zavržene hrane na prebivalca na leto. Mnenje vodje šolske prehrane: Kot vodja šolske prehrane na OŠ Jurija Vege Moravče opažam, da učenci zavračajo »bolj zdrave obroke«. Z letošnjim šolskim letom smo dobili velik + z odprtjem nove šolske kuhinje in jedilnice. Trudimo se, da so obroki čim bolj raznoliki in uravnoteženi, z veliko sezonskega sadja in zelenjave. Ustrezna prehrana učencev je osnova za zagotavljanje njihovega zdravja, dobrega počutje in navsezadnje učne uspešnosti. Pri načrtovanju šolske prehrane se zgledujem po smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Velikokrat učenci prihajajo do mene in mi rečejo, da je bila danes malica zelo dobra, seveda pa dobim tudi graje, še zlasti ko je za malico kaj bolj zdravega. Učenci imajo možnost oddati svoje mnenje o šolski prehrani z anketo, ki jo izvedemo 1-krat letno. Trudim se v naše jedilnike vključiti tudi čim več lokalno pridelane hrane, z učenci se veliko pogovarjamo, sploh pri pouku gospodinjstva o tem, kako je določeno živilo sestavljeno in kaj to pomeni za naše telo. Veliko se pogovarjamo tudi o bontonu prehranjevanja, ki se mi zdi, da je včasih kar malo pozabljen, sploh v času šolske malice in kosila v jedilnici. P rva marčevska sreda je bila kot nalašč za ogled lutkovne gledališke predstave. Otroci so se skupaj z vzgojiteljicami odpravili v moravški kulturni dom in ga napolnili do zadnjega kotička. Tam so nas že čakali lutkarji lutkovnega gledališča FRUFRU s predstavo »Mamin zmaj«. Otroci so z zanimanjem spremljali deklico in njene prigode. To je bila tretja predstava v letošnjem gledališkem abonmaju za vrtčevske otroke. Veseli smo, da smo si zadnjo predstavo ogledali na odru kulturnega doma, za kar se lepo zahvaljujemo Občini Moravče. Strokovni delavci vrtca skušamo na različne načine našim najmlajšim približati raznolike kulturne dejavnosti, med njimi tudi gledališče. 41 42 Podjetništvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Prej Neskončna podpora družine in zdrava kmečka pamet sta ključ do zdrave rasti in uspeha BESEDILO: DAVID KOPRIVŠEK, FOTO: ARHIV BRANKO PETERKA Čas prenove Prej Potem M edtem ko so sošolci in sošolke v osnovni šoli pri pouku slovenščine pisali o tem, kako bodo nekoč opravljali poklic policaja, vojaka, šoferja tovornjaka, medicinske sestre ali kuharja, je Branko še skoraj mlečnih zob zapisal, da bo, ko odraste, direktor. Seveda ni vedel, kaj “biti direktor” v resnici pomeni, koliko garanja ter odrekanja to dejansko predstavlja, a že takrat je imel jasno vizijo, da bo v prihodnosti s svojo energijo in s svojim časom razpolagal po lastnih merilih. O materialnem bogastvu ni razmišljal, ga je pa vedno fascinirala sposobnost, Prenova kleti da nekaj ustvariš iz čiste ničle. Fasciniralo ga je to, da si v procesu razvoja neke ideje prisoten od Prve podjetniške lekcije začetka do konca in da si rezultat celotnega napora naposled zmožen tudi predstaviti ter prodati. zdušje v kolektivu in dohodek sta bila tu sicer Možgančke je vedno znal »kravžljati« v vseh dobra, ampak tista osnovnošolska izpoved pri smereh, o čemer priča tudi njegova strast do igran- slovenščini Branku vseeno ni šla nikoli iz glave. V ja šaha, v okviru katerega je bil precej uspešen na svoji rojstni hiši si je zagotovil skromnih dvajset osnovnošolskih občinskih in regijskih tekmovanjih. kvadratnih metrov veliko garažo in, brez cincanja, Zanimale so ga tudi tehnične stvari, zato se je vpi- nabavil prvi stroj za brizganje plastike, s katerim sal na Srednjo tehnično šolo v Domžalah in postal pa je imel zaradi predhodne obrabljenosti več dela strojni tehnik. Kot pripravnik je začel delati v Avto- kot koristi. Za povrh tudi srečnih rok pri izbiri svojih servisu Domžale, kjer je sodeloval pri načrtovanju prvih kupcev plastičnih izdelkov ni imel in Branko nadgradenj tovornih vozil. Bil je njihov štipendist, a je tako postal priča bridkim, a hkrati zelo poučnim je zaradi finančne krize, ki je na pragu devetdesetih začetnim lekcijam v svetu podjetništva. let prizadela velik del slovenskega gospodarstva, v Vendar ga to nikakor ni ustavilo. Ker je že po naomenjenem podjetju ostal brez redne zaposlitve. ravi zelo optimističen in dobrovoljno naravnan, kar Po krajšem obdobju opravljanja različnih del pri vemo vsi, ki ga vsaj malo poznamo, je z razvojem obrtnikih je leta 1991 vendarle dobil redno delo pri obrti neutrudno nadaljeval. V svoji hiši na Šlandrovi Rolete Kosec d. o. o. v Mengšu. ulici si je sicer že takoj v začetku umislil delavnico, a je tudi ta kmalu postala premajhna, zato se je lotil prizidka hiše, ki je bil dokončan leta 2015. Z njim si je v dveh etažah priskrbel dodatnih 200 kvadratnih metrov delovnega prostora. V Poštenost do strank in veselje do dela Dobava prvih strojev Delavnica na Šlandrovi ulici U čil se je, vztrajal, ustvarjal naprej in zdaj po dvajsetih letih uspešnega samostojnega pod- Primer rubrike Podjetništvo Potem NOVICE IZNOVICE MORAVŠKE IZ MORAVŠKE DOLINE / DOLINE FEBRUAR/MAREC / JANUAR 2024 2024 // ŠTEVILKA ŠTEVILKA 21 / LETNIK XXV Novi poslovni prostori v stavbi, ki ga spremlja že vse njegovo življenje K o sem Branka zadnjič v pisarni čisto novega Peplast poslopja na Marokovi v Moravčah vprašal, kakšne skrbi ga pri vodenju posla pestijo danes, mi je odgovoril, da posebnih skrbi nima, saj ga od nekdaj vodi načelo, da se dobro z dobrim vrača, in da je njegova primarna skrb ta, da pač vsak dan postori čim več dobrega. Priznal pa je, da se v njem znajde kakšen trenutek negotovosti, kadar pomisli na neplačila strank, ki jih je bilo še posebej v gospodarski krizi med 2008 in 2010 veliko in zaradi katerih je moral takrat na svoji podjetniški poti preudarno narediti korak nazaj. Pred obnovo Glavni vhod (spodaj) Vzhodna fasada po obnovi Sprejemna pisarna Razstavni prostor jetništva dobro ve, kako pomembno je temeljito premleti vsako poslovno odločitev, se ne odločati (pre)hitro in dobro prespati vsako poslovno situacijo. Še pred tem, kot poudarja, pa je treba imeti veselje do dela oz. svoje obrti, poštenje do strank (in do sebe) glede časovne razpoložljivosti ter obilo vztrajnosti. Po Brankovih bogatih izkušnjah ti šele vse našteto lahko zagotovi delček svobode in potrebnega dnevnega oddiha. Ob zagonu čisto samostojne podjetniške poti leta 2004 ni več kupoval starih strojev in bil veliko bolj preudaren pri tem, s kom poslovno sodelovati. Ker, kot pravi, “vrat priložnosti” za seboj nikoli ne zapira, poslovne stike s podjetji “iz preteklosti” še vedno zvesto ohranja in jim še danes zagotavlja dobavo polizdelkov za stavbno pohištvo, ki od leta 2015 nastajajo v prizidku delavnice na Šlandrovi. Pri obujanju teh spominov je še posebej poudaril, kako zelo vesel bi bil, če bi država in bančni sistem (še posebej danes!) imela večji interes za zagotavljanje dobre podjetniške klime, ki bi zagotavljala Otvoritev, 12. 1. 2024 43 44 Podjetništvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV kvalitetna in dobro plačana delovna mesta, s tem pa zagotovitev učinkovite socialne države. Medtem ko sva nazdravila z medico, ki jo kot predan in dolgoleten čebelar prideluje, mi je rekel: ”Kot zanimivost ti lahko povem, da sem bil tik pred nakupom poslopja, v katerem ta moment sediva, že leta 2010, a mi je nekaj govorilo, naj z njim vseeno počakam. Zadnji hip sem odstopil od kupoprodajne pogodbe. Nam je pa, kot vse kaže, bila ta stavba usojena, saj nas je “čakala” skoraj poldrugo desetletje.” Salon, ki kupcem razkriva tudi detajle izdelkov “O d kje sploh ideja za lasten salon in selitev celotne obrti v tako velik prostor kot je ta?” sem ga vprašal, medtem ko sva delala ogledno turo velikih, svetlih ter lepo opremljenih prostorov v stavbi. Dejal je: “Nobena skrivnost ni, da so stranke dan danes vedno bolj informirane in temu primerno tudi bolj zahtevne. Zanimajo jih detajli. Da pa jim ugodiš in jim predstaviš prodajni program v živo, rabiš razstavni prostor in veliko priročneje je, da imaš tudi ostale elemente poslovanja čim bolj združene ter na enem mestu. V delavnici na Šlandrovi zaradi velikega obsega dela to ni bilo več mogoče in izvedljivo, zato tam ostaja samo del proizvodnje brizganja plastičnih mas, vse ostalo (izdelava notranjih in zunanjih senčil ter komarnikov) pa se seli sem, na Marokovo.” Peplast d. o. o. danes redno zaposluje 4 ljudi, v zvezi s senčili ter okni sodeluje z več občasnimi kooperanti, deluje na več kot 900 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kar četrtino svojih storitev in izdelkov pa izvozi v sosednjo Avstrijo - predvsem v Celovec in Graz. Je specializirano podjetje za področje brizganja plastičnih mas (izdelava sestavnih delov in izdelkov za avtomobilsko industrijo, stavbno pohištvo, notranja in zunanja senčila ter poslovna darila), izdeluje/montira PVC ograje, PVC in ALU okna ter rulete, žaluzije, komarnike, roloje, tende, garažna vrata. Odprtje šampanjca ob otvoritvi poslovnih prostorov in sproščen pogovor s prvimi obiskovalci Prvi obiskovalci Pogostitev Gre torej za pester asortiman ponudbe, v okviru katere se stvari hitro pomikajo naprej in razvijajo, zato Branko redno pili svoje znanje z obiski sejmov in specializiranih obrtnih dogodkov s svojega področja. Za svojo vsesplošno podjetno naravnanost pa se v največji meri zahvaljuje svojima staršema, ki sta brez izobrazbe in posebnega finančnega zaledja veliko ustvarila ter svojim otrokom na poti osamosvajanja (tudi z zgledom) ogromno pomagala. "Ni ga čez zdravo kmečko pamet," je rekel Branko, ”in drug drugemu, če le tako želimo, smo lahko najboljši vzorniki. Imel sem to srečo, da sta dva taka bila moj oče in moja mama. Seveda pa dajejo pomemben kamenček – če ne kar kamen! – v mozaiku Peplast-ove zgodbe tudi do sedaj vsi zaposleni delavci in neskončna podpora družine, za kar sem jim nadvse hvaležen!” Ko sva ob drugem kozarčku medenega zaključevala najin pogovor in se je jezik že pošteno razvozlal, sem ga moral vprašati še nekaj – nekaj zelo očitnega. Zanimalo me je seveda, od kje črpa vso energijo za delo in kako to, da se zlepa ne utrudi. Široko se je nasmejal in brez pomisleka odgovoril: ”Hobiji. Hobiji so nujni. Redno moraš skrbeti za to, da “presekaš” delovno rutino in da “izprežeš” iz vsakodnevnih delovnih navad. Samo tako se osvežiš. Seveda pa te mora pri tem podpirati najožje socialno okolje – družina. V mladih letih sem bil z veseljem član pri več pevskih zborih, že vrsto let sem aktiven član Strelskega društva Kremen Moravče in Stotka Kranj, s katerimi se udeležujemo državnih tekem. Rekreativno uživam v veliko športih in pa v vožnji z motorjem. Sem tudi dolgoletni član upravnega odbora Čebelarskega društva Moravče, pri katerem sem bil dvanajst let predsednik. Ni skrivnost, da je bilo čebelarstvo družinska tradicija več kot 50 let, zaupala pa sta mi jo moja starša. ” To zadnje mi je bilo takoj jasno, saj so (preverjeno) njegovi izdelki iz medu res odlični. Prav takšni, kakršni so tudi dosedanji poslovni uspehi njegove delovne ekipe in kakršna je nova poslovna stavba Peplast, ki je doživela uradno odprtje 12. januarja letos. Na njej se je zbrala prava množica ljudi, samo vzdušje dogajanja pa je pričalo o tem, da je to, kar počne Branko, nekaj svojevrstnega in čisti dokaz, da se, dobro res vrača z dobrim in da poštenost ter vztrajno delo v podjetništvu (ter nasploh v življenju) še vedno štejeta največ. Iz naše župnije NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Ali je Misel tudi v za naši veliko družini noč velika 2024 noč? Dandanes nam ritem življenja večinoma narekujeta služba in šola, ki nam odmerjata tudi tedenski in letni počitek. Nedelja je izgubila svojo svetost in posebnost, saj je v očeh večine postala del vikenda. Pogosteje si voščimo »lep vikend« kakor pa »lepo nedeljo«. Po krščanskem pojmovanju pa nedelja ni del vikenda, ampak je prvi dan novega tedna in ne konec prejšnjega. Kristjani začenjamo teden s praznovanjem, ki nam osvetljuje delovne dni in daje veselje in moč, da zdržimo njihovo težo. Počasi pozabljamo, da je nedelja Gospodov dan, Božji dan in hkrati tudi človekov dan, »dan, ki je zaradi človeka,« kot piše v evangeliju. Nedelja naj bi ga spomnila, da njegovo življenje ni življenje krta, ki rije po tej zemlji, zasut s stvarmi in skrbmi, ampak je ustvarjen za večnost. Bojim se, da se nekaj podobnega kot z nedeljo dogaja s prazniki, ki zaradi porabništva izgubljajo dušo. Najbolj je ogrožen božič, a tudi velika noč se kljub bogastvu svojih obredov in lepih običajev lahko izprazni v nekaj zgolj posvetnega. Rad jemljem v roke knjigo Nika Kureta, Praznično leto Slovencev, in s kančkom nostalgije razmišljam o časih, ko so ritem življenju na podeželju narekovali prazniki in godovi svetnikov. Berem, da so nekoč postni čas jemali precej bolj resno kot dandanes. Ves post je kljub napornemu telesnemu delu prevladovala brezmesna hrana. Ob petkih ali nedeljah so ljudje radi obiskovali kraje, kjer so ob poti na hrib stale kapelice križevega pota. Na dan prvega oranja je gospodar pokropil plug in v prvo brazdo položili šibo iz cvetne butare ali jo po setvi zataknil v zemljo. »Sveti križ Božji,« je zmolil sejavec in odkril klobuk, preden je vrgel zrnje na zorano njivo. Butare, ki so jih prinesli v cerkev na cvetno nedeljo, so veljale za »žegnani les«, ki odvrača vsakovrstno zlo: strelo, bolezni, nesreče. Iz vejic so radi napravili majhne križčke, ki so jih pritrdili na vrata, okna, v kozolec, na rob njiv in še kam. Blagoslovljene vrbove mačice so dajali živini, da bi ostala zdrava. Na veliki četrtek, petek in soboto je delo na polju že počivalo, saj je bilo treba pospraviti, okrasiti in pobeliti hišo, poribati pod in pripraviti velikonočna jedila za blagoslov. Te dni se je namesto zvonov oglašala lesena raglja in vabila k božjemu grobu, kjer so pokleknili, poljubili križ in petero Kristusovih ran. Veliki petek je veljal za dan strogega posta. Pisec Niko Kuret v zvezi s tem navaja hudomušno pripoved s Koroškega, ki pripoveduje, kako je na veliki petek celo pes sklenil, da pojde od hiše, ker mu je bilo posta že preveč. Ko pa je videl, kaj gospodinja pripravlja za praznike, si je premislil in ostal … A žalovanje ob tem, da je »Bog umrl«, se je že na veliko soboto prevešalo v veselje, ko so v farno cerkev romali verniki s košarami in cekarji, polnimi dišečih jedil za blagoslov in pokritimi s pisanimi vezenimi prtički. Poleg te zunanje priprave pa se je tudi duša pomladila in umila v postni spovedi. Velike noči ni bilo brez slavnostnega pritrkavanja, vstajenjske procesije in vihranja bander. Tudi velikonočni zajtrk je nekoč po dolgih tednih posta vse drugače teknil. Na oknih ob poti, po kateri je šla procesija, so v pozdrav vstalemu Jezusu na bel prtiček postavili svečo, ki je sporočala: Tudi v naši družini je velika noč! Naj velikonočni zvonovi tudi letos prinesejo veliko noč v vse družine, naj oznanijo veselje in upanje vsem dobrim ljudem. To vam želi pisec teh vrstic, duhovni pomočnik dr. Bogdan Dolenc, ter oba župnika, ki delujeta v naši lepi Moravški občini Kancijan Čižman v Moravčah in Ivan Povšnar na Vrhpolju. 45 46 Zdravje NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Izpadanje las BESEDILO: DARJA VRTAČNIK, mag. farm., FOTOGRAFIJA: TOWFIQU BARBHUIYA ©UNSPLASH.COM L asje so pomemben del naše podobe, krasijo naš obraz, poudarjajo naš značaj in pomembno vplivajo na samozavest in posledično tudi na kvaliteto življenja. Skozi vse življenje lasje stalno rastejo in izpadajo. Povsem normalno je, da dnevno izpade 70–120 las, nekoliko več spomladi in jeseni. Začasno izpadanje las je lahko posledica nekaterih bolezenskih stanj, pomanjkanja določenih snovi v telesu, hormonskih sprememb ali pa večjih stresnih dogodkov. Običajno postane opazno po približno treh mesecih. V teh primerih bo z odpravo vzroka prešlo tudi izpadanje las. Kadar vzroka ne najdemo ali so ob tem prisotni še drugi sistemski znaki (prizadetost kože, vročina, slabo počutje) nikar ne odlašajmo z obiskom zdravnika. Kako lahko preprečimo ali upočasnimo prekomerno izpadanje las? P azimo na uravnoteženo prehrano z zadostno količino aminokislin (zlasti cisteina) in vitaminov, predvsem vitaminov skupine B. Od mikroelementov je najpomembnejši cink, pa tudi železo, baker, silicij in selen. V kolikor jih s hrano ne zagotovimo v zadostni meri, lahko posežemo po pripravkih s prilagojeno sestavo. Za opazen učinek jih je potrebno uživati nekaj mesecev. Lase lahko okrepimo tudi dermatološko, z uporabo kozmetičnih pripravkov, ki pomagajo pri preprečevanju izpadanja las in spodbujajo njihovo rast. Največkrat ti izdelki vsebujejo hranilne snovi, ki krepijo lasne korenine, velikokrat pa tudi posebej razvite učinkovine in komplekse, ki imajo pozitiven učinek na lase in lasišče. Zavedati se moramo, da bo že samo sprememba v načinu življenja najverjetneje koristila ne zgolj lasem, temveč celemu telesu in posledično našemu splošnemu počutju. V kolikor potrebujte dodatne informacije, vas vabimo, da obiščete Lekarno Moravče ali ostale lekarne v sklopu Mestnih lekarn, kjer vas pričakuje prijazno, strokovno osebje. Ekologija 100 videov z naslovom »Itak, da se da« BESEDILO in FOTOGRAFIJA: LUKA MOČILNIKAR V duhu pred kratkim sprejetega pogajalskega stališča novih pravil EU, ki bi potrošnike spodbudila k popravilu naprav, namesto k zamenjavi z novimi, je družba ZEOS, d. o. o. decembra 2023 predstavila sto »naredi sam« videoposnetkov z naslovom »Itak, da se da«. Pri ZEOS-u verjamejo v moč samostojnega vzdrževanja aparatov, zato so pripravili serijo videoposnetkov, ki bodo pomagali oživiti gospodinjske NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Zakaj so nova video navodila koristna? Znanje na dosegu roke: Enostavno sledite strokovnim nasvetom našega mojstra in postanite sam svoj serviser. Prihranek denarja: Zamenjava aparata ni vedno edina možnost! S temi videoposnetki boste prihranili čas in denar, hkrati pa podaljšali življenjsko dobo vaših naprav. Trajnostno ravnanje z elektroniko: Sodelujte v boju proti e-odpadkom. Popravite, ne zamenjajte! Ustvarjalci video vsebin so dogodek strnili z mislijo, da verjamejo, da bo marsikdo v teh posnetkih našel dodatno inspiracijo in praktične nasvete za vzdrževanje in morda tudi samostojno popravilo aparatov. Postavili so temelje za nadaljnje sodelovanje in razvoj med »naredi sam« pristopom ter strokovnim servisiranjem. pripomočke in druge aparate. Le ti predstavljajo povezavo med »naredi sam« pristopom ter strokovnim servisiranjem, saj lahko le tako skupaj prispevamo k bolj trajnostni in funkcionalni rabi gospodinjskih aparatov. Posnetke najdete na spletni strani družbe ZEOS www.zeos.si/itak-da-se-da/ oz. na YouTube kanalu družbe ZEOS na www.youtube.com/@sesemuporaben. V Centru ponovne uporabe v Ljubljani, kjer je potekala uradna predstavitev videov, so bili prisotni tudi ustvarjalci videoposnetkov. Siniša Martin, hišni serviser projekta, v vseh posnetkih nesebično deli svojo zakladnico znanja in podrobno prikaže postopke vzdrževanja in nekaterih popravil aparatov, ki se najpogosteje uporabljajo v gospodinjstvu. Ob premieri je povedal: »Videi so namenjeni prav vsem in med njimi najdemo vse težavnostne stopnje – navodila za pravilno uporabo aparata kot tudi kreativna in kompleksna navodila za popravilo aparata, ko ima ”recept” kar nekaj strani in zahteva širšo paleto orodja. Vsakemu posamezniku svetujem, da si naj iz vsebine videov vzame toliko, kot se mu zdi, da potrebuje in kolikor se počuti sposobnega. 47 48 Razpisi NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče objavlja na podlagi Pravilnika o sofinanciranju društvenih projektov v občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 2/17) Javni razpis za sofinanciranje društvenih projektov v občini Moravče za leto 2024 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa so dejavnosti registriranih društev, ki jih ostali pravilniki o sofinanciranju programov in projektov iz proračuna Občine Moravče ne opredeljujejo. Izvajalci dejavnosti in projektov, ki se sofinancirajo na podlagi tega javnega razpisa so društva, ki s svojim delovanjem dokažejo vsebinsko učinkovitost in koristnost občini Moravče in pomenijo dvig kakovosti življenja svojih članov. Sredstva za sofinanciranje društvenih projektov, v višini 10.000,00 EUR se zagotavljajo s proračunom Občine Moravče za leto 2024 na proračunskih postavkah: 089131 Dotacije vojnim društvom, v višini 1.000,00 EUR 089130 Sofinanciranje programov splošnih društev, v višini 9.000,00 EUR 3. RAZPISNI POGOJI Na javni razpis se lahko prijavijo društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Moravče, • da niso registrirana za kulturno, humanitarno, kmetijsko ali športno dejavnost, • da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, • da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Moravče, • imajo urejeno evidenco o članstvu in uporabnikih njihove dejavnosti, • da delujejo že najmanj eno leto, • da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, • da občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov. 4. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani do 29. 11. 2024, dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 29. 11. 2024. Decembrski projekti bodo upoštevani v razpisu leta 2025. Občina bo dodeljena sredstva nakazovala na sledeči način: - sredstva dodeljena za delovanje društva po merilu »število članov« iz priloge Pravilnika o sofinanciranju društvenih projektov v občini Moravče, bo občina nakazala društvu 30. dan po podpisu pogodbe o sofinanciranju, - sredstva dodeljena po ostalih merilih bo občina nakazala društvu na podlagi izstavljenih zahtevkov po že realiziranih programih oziroma projektih, pri čemer lahko društva zahtevke vložijo do 29. 11. 2024. 5. RAZPISNI ROK Rok za prijavo na javni razpis je ponedeljek, 8. 4. 2024. 6. NAČIN DOSTAVE VLOGE ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV Vlogo za sofinanciranje posameznih projektov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih (razpisna dokumentacija) in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JR DRUŠTVENI PROJEKTI 2024 - NE ODPIRAJ. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko, ali če je bila oddana v Glavni pisarni Občine Moravče, Vegova ulica 9, Moravče, do zaključka poslovnega časa občine na zadnji dan roka za oddajo vlog. 7. ODPIRANJE IN OBRAVNAVA PRISPELIH VLOG TER OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Postopek javnega razpisa vodi občinska uprava. Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog ter določitev predloga višine sofinanciranja opravi strokovna tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Odpiranje vlog prispelih na javni razpis bo na sedežu Občine Moravče 10. 4. 2024 ob 10:00. Komisija posamezno društvo, ki je oddalo nepopolno vlogo, pisno pozove k dopolnitvi vloge. Društvo mora svojo vlogo dopolniti najkasneje v 8 dneh od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo izvajalec v tako določenem roku ne dopolni, se s sklepom zavrže. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Na podlagi tega predloga občinska uprava izda za vsako društvo odločbo, s katero v 30 najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu obvesti društva o izidu razpisa. Zoper to odločbo je možen ugovor županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. Po pravnomočnosti odločbe o sofinanciranju izbrani upravičenci sklenejo pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan. 8. NAVEDBA OSEB, POOBLAŠČENIH ZA DAJANJE INFORMACIJ Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Kontaktna oseba: Tina Hribar (tina.hribar@moravce.si), telefonska številka: 01/724-71-48. 9. INFORMACIJE O RAZPISNI DOKUMENTACIJI Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v poslovnem času na sedežu Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Moravče na povezavi www.moravce.si. Številka: 430-0042/2024-2 Datum: 6. 3. 2024 OBČINA MORAVČE Dr. Milan Balažic, l. r. Župan Občine Moravče Razpisi NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče objavlja na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 2/17) Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih programov za leto 2024 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti društev, združenj in organizacij, ki delujejo kot: • splošne dobrodelne organizacije, • organizacije za kronične bolnike, • organizacije za samopomoč in • invalidske organizacije. Proračunska sredstva v višini 9.000,00 EUR so zagotovljena na proračunski postavki 10109 Socialna društva, skladno s sprejetim Odlokom o proračunu Občine Moravče za leto 2024. 3. RAZPISNI POGOJI Na javni razpis se lahko prijavijo društva, združenja in organizacije, ki so registrirane za izvajanje humanitarnih dejavnosti in izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v Občini Moravče ali imajo sedež izven Občine Moravče, vendar so njihovi člani tudi občani Občine Moravče, • prijavijo program, ki je predmet razpisa, • program izvajajo na območju občine Moravče ali izven nje in v njem aktivno sodelujejo člani društva, ki izhajajo iz Občine Moravče, • so ustanovljene v skladu z veljavnim zakonom in imajo registrirano vsaj eno od dejavnosti iz 3. člena tega pravilnika, • imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu in uporabnikih njihove dejavnosti, • delujejo že najmanj eno leto. 4. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani v letu 2024, dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 29. 11. 2024. Občina bo dodeljena sredstva nakazovala na sledeči način: - sredstva dodeljena za delovanje društva po kriteriju št. 1 iz 11. člena Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v občini Moravče (sedež društva, delovanje društva v javnem interesu ter dobo delovanja društva), bo občina nakazala društvu 30. dan po podpisu pogodbe o sofinanciranju, - sredstva dodeljena po ostalih kriterijih bo občina nakazala društvu na podlagi izstavljenih zahtevkov po že realiziranih programih oziroma projektih, pri čemer lahko društva zahtevke vložijo do: prvi (vmesni) zahtevek do 30. 7. 2024 in zadnji (končni) zahtevek do 29. 11. 2024. 5. RAZPISNI ROK Rok za prijavo na javni razpis je ponedeljek, 8. 4. 2024. 6. NAČIN DOSTAVE VLOGE ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV Vlogo za sofinanciranje posameznih programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih (razpisna dokumentacija) in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JR HUMANITARNI PROGRAMI 2024 - NE ODPIRAJ. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko, ali če je bila oddana v Glavni pisarni Občine Moravče, Vegova ulica 9, Moravče, do zaključka poslovnega časa občine na zadnji dan roka za oddajo vlog. 7. ODPIRANJE IN OBRAVNAVA PRISPELIH VLOG TER OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Postopek javnega razpisa vodi občinska uprava. Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog s predlogom izbora programov in projektov ter določitev predloga višine sofinanciranja, pa v skladu s tem pravilnikom opravi strokovna tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija bo odpirala vloge 10. 4. 2024 ob 11:30. Komisija posamezno društvo, ki je oddalo nepopolno vlogo pisno pozove k dopolnitvi vloge. Društvo mora svojo vlogo dopolniti najkasneje v 8 dneh od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo društvo v tako določenem roku ne dopolni, se s sklepom zavrže. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Na podlagi tega predloga občinska uprava izda za vsakega prejemnika sredstev odločbo, s katero najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu obvesti vse prijavljene o izidu razpisa. Zoper to odločbo je možen ugovor županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. Po pravnomočnosti odločbe o sofinanciranju izbrani upravičenci sklenejo pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan. 8. NAVEDBA OSEB, POOBLAŠČENIH ZA DAJANJE INFORMACIJ Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu: Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Kontaktna oseba: Tina Hribar (tina.hribar@moravce.si), telefonska številka: 01/724-71-48. 9. INFORMACIJE O RAZPISNI DOKUMENTACIJI Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v poslovnem času na sedežu Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Moravče, na povezavi www.moravce.si. Številka: 430-0041/2024-2 Datum: 6. 3. 2024 OBČINA MORAVČE Dr. Milan Balažic, l. r. Župan Občine Moravče 49 50 Razpisi NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom spomeniško zaščitenih objektov za obnovo fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva v občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 8/21) in Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2024 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 10/23) Občina Moravče objavlja Javni razpis za sofinanciranje obnov fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva objektov kulturne dediščine na območju občine Moravče v letu 2024 I. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obnov oziroma zamenjav (v nadaljevanju: obnov) fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva v objektih, ki se nahajajo v območju kulturne dediščine Moravče – Trško naselje (EŠD 977). Območje je prikazano v prilogi tega razpisa. Sakralni objekti niso predmet tega razpisa. III. UPRAVIČENCI Upravičenci do prejema finančnih sredstev iz proračuna Občine Moravče po tem pravilniku so fizične osebe, ki so lastniki oziroma solastniki objektov v območju kulturne dediščine Moravče – Trško naselje (EŠD 977). Upravičenci do prejema finančnih sredstev po tem Pravilniku so lahko tudi pravne osebe, ki so lastniki ali solastniki objektov v območju kulturne dediščine Moravče – Trško naselje (EŠD 977) v kolikor razpoložljiva finančna sredstva ne bodo v celoti razdeljena v skladu s prvim odstavkom tega člena. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV IN VIŠINA SOFINANCIRANJA Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 082201 Ohranjanje objektov kulturne dediščine in spomenikov, konto 431400 Investicijski transferi posameznikom in zasebnikom v višini 15.000,00 EUR. Višina dodeljenih sredstev se določi na način naveden v VI. točki tega razpisa. Najvišji odobreni znesek po posameznemu upravičencu je lahko do največ 50 % lastnih sredstev posamezne investicije, vendar ne več kot 5.000,00 EUR. DDV ni upravičen strošek. V. RAZPISNI POGOJI Na javni razpis se lahko prijavijo osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - vlagatelj mora biti lastnik objekta, ki se nahaja v območju naselbinske kulturne dediščine Moravče – Trško naselje (EŠD 977); - investicije morajo biti izvedene in plačane v obdobju od 1. 1. 2024 do 15. 11. 2024. Posamezna obnova mora obsegati celoten objekt in ne le njegov del, to pomeni, da je potrebno stavbno pohištvo obnoviti/ zamenjati po celotnem objektu, če gre za obnovo fasad – te obnoviti na vseh straneh objekta in če gre za zamenjavo strešne kritine – to zamenjati na vseh strešinah objekta. VI. MERILA ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV Merila za vrednotenje prispelih vlog so določena na podlagi pomena objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti, glede na kategorijo varstvenega režima, ki je določena v prilogi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 7/15) – Prikaz stanja prostora Občine Moravče: 3.2. Bilanca varstvenih območij kulturne dediščine: Stavba s statusom stavbne dediščine Stavba v območju trškega jedra (Moravče - Trg) Stavba v območju naselbinske dediščine (Moravče - Trško naselje) Stavba s statusom stavbne dediščine - priporočilno 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki Sredstva se dodelijo vlagateljem z največ doseženimi točkami, do največ 50 % vloženih lastnih sredstev investicije po razpisu (fasada, streha, stavbno pohištvo) vendar ne več kot 5.000,00 EUR na posamezno investicijo oziroma posameznemu upravičencu. V primeru enakega števila doseženih točk vlagateljev se sredstva prednostno dodelijo vlagatelju z višjim lastnim deležem oziroma višjo investicijo. VII. VSEBINA VLOGE ZA PRIJAVO Vloga mora vsebovati: a) izpolnjena vloga za dodelitev finančnih sredstev (OBRAZEC-1); b) kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj; c) ustrezno dovoljenje ali drug pravni akt, če ga za izvedbo del predvideva veljavna zakonodaja; d) predračun za dela na objektu; e) fotografije stavbe pred obnovo; f) v primeru solastništva stavbe je potrebno priložiti IZJAVO št. 1. VIII. ROK IN NAČIN PREDLOŽITVE VLOG Zainteresirani prosilci po tem razpisu lahko oddajo vlogo za dodelitev finančnih sredstev do porabe sredstev oziroma do vsakega zadnjega dne v mesecu februarju, marcu, aprilu in maju 2024. Prijave oziroma vloge je potrebno oddati osebno na vložišču Občine Moravče ali poslati s priporočeno pošto na naslov: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Vlogo je potrebno oddati oziroma poslati v zapečateni ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ –RAZPIS KD«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen polni naslov vlagatelja. IX. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG in OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vse prejete vloge bo obravnavala tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Vloge se bodo odpirale v prvi polovici vsakega meseca po vrstnem redu prispetja. Popolna vloga je vloga za pridobitev sredstev, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge ter je vložena na predpisanem obrazcu. Vlagatelji, ki Razpisi NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v določenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Prepozne in nepravilno označene vloge bodo neodprte vrnjene predlagatelju, neutemeljene vloge pa se bodo zavrnile. Pravočasne in popolne vloge bo komisija ovrednotila na podlagi seštevka točk iz VI. točke tega razpisa. Na podlagi potrjenega predloga komisije o razdelitvi sredstev, bo občinska uprava v 15 dneh izdala odločbo o dodelitvi. Zoper odločbo ima vlagatelj pravico do pritožbe v zakonsko določenem roku. O pritožbi odloča župan Občine Moravče. Z izbranimi upravičenci bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka na spletni strani Občine Moravče www.moravce.si ter v glavni pisarni Občine Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče (pisarna št.1/pritličje). Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko zainteresirani pridobijo v času uradnih ur Občine Moravče na tel. št. 01/724 71 49. Datum: 15. 3. 2024 Št.: 430-0043/2024-3 OBČINA MORAVČE Dr. Milan Balažic, l. r. Župan Občine Moravče X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN DODATNE INFORMACIJE Razpisna dokumentacija je zainteresiranim vlagateljem na Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 2/17) in Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2024 (Uradni vestnik Občine Moravče, 10/23) naslednji Javni razpis za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Moravče v letu 2024 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Med kulturne programe in projekte, ki so v javnem interesu občine in se financirajo po tem javnem razpisu, sodijo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, likovne in fotografske, filmske, video ter spletne umetnosti in na področju varstva in negovanja nematerialne in materialne kulturne dediščine in drugi programi, ki nastajajo ali se odvijajo v Občini Moravče v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Proračunska sredstva v višini 30.000,00 EUR so zagotovljena na proračunski postavki 082105 Kulturna društva-programi, skladno s sprejetim Odlokom o proračunu Občine Moravče za leto 2024 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 10/23). 3. RAZPISNI POGOJI Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Moravče, - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, - da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Moravče, - da delujejo že najmanj eno leto, - da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih. 4. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV Prijavljeni programi oz. projekti morajo biti realizirani v letu 2024. Občina bo dodeljena sredstva nakazovala na sledeči način: - sredstva dodeljena za delovanje društva po merilih: število članov, honoriranje umetniških vodij in sredstva dodeljena za dodatne točke društvom s posebnim statusom, bo občina nakazala društvu 30. dan po podpisu pogodbe o sofinanciranju, - sredstva dodeljena po ostalih merilih: koncerti, predstave in prireditve; število vaj ter strokovno izpopolnjevanje mentorjev bo občina nakazala društvu na podlagi izstavljenih zahtevkov po že realiziranih programih, pri čemer lahko društvo vloži zahtevek: prvi (vmesni) zahtevek do 28. 6. 2024 in zadnji (končni) zahtevek do 22. 11. 2024. 5. RAZPISNI ROK Rok za prijavo na javni razpis je od 28. 3. 2024 do vključno 30. 4. 2024. 6. NAČIN DOSTAVE VLOGE ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV Vlogo za sofinanciranje posameznih programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih (razpisna dokumentacija) za leto 2024 in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom »JR KULTURNE DEJAVNOSTI 2024 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko, ali če je bila oddana v Glavni pisarni Občine Moravče, Vegova ulica 9, Moravče, do zaključka poslovnega časa občine na zadnji dan roka za oddajo vlog. 7. ODPIRANJE IN OBRAVNAVA PRISPELIH VLOG TER OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Stranka lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka. Vloga, ki jo je stranka poslala po preteku razpisnega roka, je prepozna. 51 52 Razpisi / Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Do poteka razpisnega roka lahko stranka sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni dokumentaciji, da vlogo za financiranje programa oziroma projekta, kakršen je razpisan. Postopek javnega razpisa vodi občinska uprava. Župan s sklepom imenuje tričlansko strokovno komisijo, ki odpre vse vloge, pripravi poročilo, opravi strokovni pregled popolnih vlog, pripravi predlog prejemnikov sredstev. Komisijo sestavljajo član ali članica odbora za kulturo in dva člana občinske uprave. Po poteku razpisnega roka komisija hkrati odpre vse vloge, ki so do tedaj prispele. Odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Odpiranje vlog bo javno na sedežu Občine Moravče, dne 8.5.2024, ob 8.00 uri. Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu določene pogoje (upravičena oseba) in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa. Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, občinska uprava zavrže s sklepom. Če je vloga formalno nepopolna, se stranko pozove, da jo dopolni. Stranka mora vlogo dopolniti v petih dneh. Če stranka vloge ne dopolni v zahtevanem roku, občinska uprava vlogo zavrže s sklepom. Nadalje komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Na podlagi tega predloga občinska uprava izda odločbo, s katero v 30 dneh po končanem razpisu obvesti vse prijavljene o izidu razpisa. Zoper to odločbo je možen ugovor županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. Po pravnomočnosti odločbe o sofinanciranju izbrani upravičenci sklenejo pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan. 8. MERILA ZA OCENJEVANJE PRIJAV Kulturnim društvom se lahko financira: - program redne dejavnosti, - udeležbo na tekmovanjih in prireditvah, - organizacijo kulturnih prireditev, - honoriranje umetniških vodij. Za sofinanciranje programa redne dejavnosti, udeležbo na tekmovanjih in prireditvah, kulturnih prireditev se nameni 75 % v proračunu zagotovljenih sredstev, ostalo se nameni za honoriranje umetniških vodij. Prijave se ocenjujejo tako, da se točkujejo po merilih, ki jih določa priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 2/17). 9. NAVEDBA OSEB, POOBLAŠČENIH ZA DAJANJE INFORMACIJ Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu: Občina Moravče, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Kontaktna oseba: Tina Hribar, telefonska številka: 01/724-714-8. 10. INFORMACIJE O RAZPISNI DOKUMENTACIJI Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v poslovnem času na sedežu Občine Moravče, v Glavni pisarni, Vegova ulica 9, 1251 Moravče. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Moravče, na povezavi www.moravce.si. Številka: 430-0093/2024-2 Datum: 22. 3. 2024 OBČINA MORAVČE Dr. Milan Balažic, l. r. Župan Občine Moravče Digi info točka Moravče O bveščamo vas, da je s 13. novembrom 2023 vrata odprla DIGI INFO TOČKA MORAVČE, ki se nahaja v prostorih Krajevne knjižnice Daneta Zajca, Vegova cesta 7, 1251 Moravče. Na DIGI TOČKI MORAVČE svetovalci občanom nudijo svetovanje in pomoč pri uporabi naslednjih digitalnih storitev: • uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, • prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, • dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, • dostop do elektronskih stori-tev na portalu eUprava, • registracija in prijava v portal SPOT, • uporaba storitev eZdravja na portalu zVEM, • dostop do e-storitev ZPIZ, • uporaba državnega davčnega portala eDavki, • dostop do elektronske zemljiške knjige, • uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, • storitve v zvezi s študijem in štipendijami, • storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos. URNIK DIGI TOČKE MORAVČE: Pon, sre, pet: 8:00-12:00 Tor, čet: 13:00-16:00 Projekt se bo izvajal do 30. 11. 2024. Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Datumi odvoza kosovnih odpadkov v letu 2024 že objavljeni na vaših računih za komunalne storitve J avno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke z vsakega odjemnega mesta odvaža dvakrat na leto po v naprej določenem razporedu. Datuma odvoza za leto 2024 sta že navedena na računih za komunalne storitve (v preglednici z zabojniki pred specifikacijo obračuna). Datuma lahko kadarkoli preverite tudi v portalu eProdnik (e.prodnik.si), kjer se lahko prijavite tudi na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov. Uporabniki iz večstanovanjskih objektov informacije v zvezi z odvozom odpadkov dobijo pri upravnikih, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami. 53 54 Kmetijstvo NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Zbirna vloga 2024 PRIPRAVILA: BARBARA KRŽIŠNIK, terenska kmetijska svetovalka, KGZS - Zavod Ljubljana V nos vseh zahtevkov za posamezne intervencije letošnje zbirne vloge (t. i. subvencije) bo predvidoma potekal od petka, 29. 3. 2024 do vključno ponedeljka, 8. 7. 2024. Ne glede na to, da je letos obdobje vlaganja spet daljše, bo zahtevke za Dobrobit živali – drobnica treba oddati do 3. maja 2024, prijava površin posebnih kultur pa bo možna do 30. junija 2024. Poleg kmetij, ki želijo uveljavljati plačila, morajo zbirno vlogo oddati tudi vsi, ki: • dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodarstvom v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, • so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur v skladu s pravilnikom, ki določa evidenco posebnih kultur, • so zavezanci za prijavo površin zelenjadnic in zelišč v skladu s pravilnikom, ki določa evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, • so člani organizacije proizvajalcev v skladu s pravilniki, ki urejajo priznanje organizacij proizvajalcev v posameznem sektorju, • so člani skupine proizvajalcev za skupno trženje v skladu s pravilnikom, ki ureja priznanje skupine proizvajalcev za skupno trženje, • so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • so člani partnerstva v okviru ukrepa Sodelovanje iz PRP 2014–2020, • so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja podukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020, • nameravajo kandidirati za podporo v okviru intervencije podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Tisti, ki boste uveljavljali ukrep Dobrobit živali (govedo, drobnica, konji), ne pozabite, da morate pred vnosom vloge oddati blato živali na analizo. Vnos zahtevka bo možen šele po vpisu koprološke analize v Volos (to uredi veterinar). Zdravljenje mora biti izvedeno pred pašo. Začetek paše lahko navedemo od datuma oddaje zbirne vloge dalje (za nazaj ni možno). Če na oddajo zbirne vloge ne pride vlagatelj oz. ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale Vir, Šaranovičeva cesta 21a, 1230 Domžale www.lj.kgzs.si URADNE URE Ponedeljek in sreda: 8h–11h ostalo po dogovoru Telefon: 01/724-18-45, 01/724-48-55 E-naslovi: barbara.krzisnik@lj.kgzs.si, pavla.pirnat@lj.kgzs.si nosilec sam, mora za to pooblastiti drugo osebo. Le-ta mora imeti s sabo pisno pooblastilo za oddajo zbirne vloge (obrazec dobite pri nas v pisarni ali pa vam ga pošljemo na e-naslov). Na vnos zbirne vloge prinesite še: • zapisano število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2024, • seznam posejanih kultur (glavni, neprezimni in prezimni posevek) in izmere posameznih poljin, • številko TRR nosilca (če je prišlo do spremembe od lani), • seznam živali, za katere boste uveljavljali plačila za intervencijo Dobrobit živali, • identifikacijske številke avtohtonih pasem (če jih boste uveljavljali v okviru intervencije LOPS), • analize zemlje in gnojilne načrte (samo za uveljavljanje nekaterih plačil KOPOP), • točne podatke o količini neposredne prodaje kravjega mleka, vključno s predelanim mlekom ali prodanim preko mlekomata in • odločbe o plačilih za leto 2023 (v primeru znižanja plačil ali zgolj zaradi pojasnil). Podatki v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) so bili letos posodobljeni v času do 25. 3. 2024, kar pomeni, da lahko od tega datuma naprej v javnem GERK pregledovalniku preverite, če ima vaša kmetija napake tipa ERR. Pogoj za oddajo zahtevkov zbirne vloge so tudi urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate prijavljene Kmetijstvo / Oglas NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena poV primeru, da je po oddaji zbirne vloge zaradi vršina odraža dejansko stanje v naravi. GERK-e in smrti prišlo do spremembe nosilca, je treba zavse podatke vezane na Register kmetijskih gospo- deve urediti na Upravni enoti v Registru kmetijskih darstev (RKG) lahko uredite najkasneje do en dan gospodarstev, preko nas pa sporočite na ARSKpred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale TRP transakcijski račun novega nosilca. V primeru (stavba Občine, II. nadstropje), za kar je obvezna prenosa kmetijskega gospodarstva v obdobju od predhodna prijava. Za dogovor o terminu pokličite izteka roka za oddajo zbirne vloge (8. 7. 2024) do na eno izmed naslednjih telefonskih številk, glede 15. 11. 2024, sredstva prejme novi nosilec, če bo na ARSKTRP do 15. 11. 2024 posredoval predpisan na začetno črko priimka nosilca kmetije: • A-B in R-Ž, tel. 01/721-08-43, od ponedeljka do obrazec, na katerem sporoča prenos in zahtevo za četrtka med 7. in 12. uro, plačilo iz naslova zbirne vloge, ki jo je oddal prejšnji • C-P, tel. 01/721-08-44, vse dni, razen četrtka, nosilec (obrazec dobite pri nas na KSS). Če tega ne med 7. in 14.30 uro. bo storil, bodo sredstva ostala neizplačana. Če pa Tudi letos je obvezna elektronska oddaja zahte- bo prenos opravljen po 15. 11. 2024, sredstva iz vkov, kar lahko uredite na naših enotah kmetijske naslova zbirne vloge prejme prejšnji nosilec. svetovalne službe. Tako kot pretekla leta, se je za vnos OBVEZNO predhodno naročiti (osebno, po teleAPLIKACIJA SOPOTNIK fonu ali e-pošti). Za termin nam lahko pišete ali nas pokličite v aprilu, v času uradnih ur (ponedeljek in sreda, od 8h do 11h) na zgoraj navedene kontakte. Tako imenovano satelitsko spremljanje površin S prijavo ne odlašajte, ker je v interesu vseh, da še vedno poteka in ima pomembno vlogo pri se vnos zbirnih vlog enakomerno porazdeli skozi kontroli prijavljenih površin in komunikaciji celotno obdobje. POMEMBNO: Če boste po oddamed nosilcem kmetije in ARSKTRP po oddaji ji zbirne vloge 2024 na Upravni enoti spreminjali zbirne vloge. Zato bodite pozorni na rdeče GERK-e, morate obvezno v času od oddaje zbirne barvne oznake v aplikaciji ali prejeta obvevloge do skrajnega roka za oddajo (8. 7. 2024) priti stila na telefonu oz. mailu, saj je dopolnitev k nam na dopolnitev vloge, saj je treba površine zbirne vloge 2023 za neprezimne in prezimne prijavljene v Registru kmetijskih gospodarstev usposevke še vedno možna do 29. 3. 2024. Za kladiti s stanjem v zbirni vlogi. V nasprotnem prizbirne vloge oddane v letu 2024, bodo obdelave meru se bo to obravnavalo kot kršitev, ki ima lahko v Sopotniku vidne od avgusta 2024 naprej. za posledico znižanje plačil. Po roku za oddajo zbirne vloge je možno narediti naslednje spremembe: • umik posameznega zahtevka, • sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin (v 15 delovnih dneh, ko se to lahko stori), • spremembo števila istih živali pri vezani dohodkovni podpori za rejo drobnice v primeru zmanjšanja števila reje istih živali v obdobju od 15. 3. do 31.7. 2024, • izločitev in nadomestitev v primeru reje avtohtonih in tradicionalnih pasem (LOPS), • sprememba vrste kmetijske rastline ali obsega površine in lokacije, kjer ta dejansko raste, • oddaja obrazca za oddajo in prejem živinskih gnojil, ki ga mora vložiti kmetija, ki tovrstna gnojila oddaja – zadnji dan za oddajo je 15. 12. 2024. Seveda vse navedene spremembe lahko naredite le, če se še ni najavila kakršnakoli kontrola s strani ARSKTRP. To ne velja za zadnjo alinejo. V Galeriji Novak odkupujemo umetniška dela akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Več informacij: Galerija Novak, Levstikov trg 2, Ljubljana, 041 76 76 76 ali galerija@antikvitete-novak.com. 55 56 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Tradicionalno prvomajsko srečanje v Tuštanju DRUŠTVO KRAJANOV NASELIJ SPODNJEGA IN ZGORNJEGA TUŠTANJA VAS VABI NA 29. TRADICIONALNO SREČANJE V (CEGUNCA) PRI MORAVČAH • 1. MAJ 2024 Pridite v objem prijaznih ljudi! Program Prireditve 10.30 • Pihalna godba Moravče in mažorete Moravške Lilije 11.00 • Živ žav z Alenko Kolman; plesno glasbena zabava z maskoto Dinozaver Dino. Sledila bo celodnevna animacija za otroke s popoldanskim obiskom maskote Jan, Super krila. 12.00 • Ansambel Zupan 13.00 • Start povorke oldtimerjev (gostišče Soklič - Zalog pod Sv. Trojico), prijavite se lahko od 11. ure dalje 17.00 • Ansambel Roka Žlindre Tradicionalno prvomajsko srečanje v Tuštanju NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV ŽIV ŽAV z Alenko Kolman Dinozaver Dino / Jan, Super krila Ansambel Zupan Glasba v živo Ansambel Roka Žlindre Zabava čez cel dan Kotiček s poslikavo obraza Bogat program za otroke Ustvarjanje v ustvarjalnem kotičku Srečolov - ribolov 57 58 Zahvale in V spomin NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. V spomin Zahvala 24. februarja je minilo leto, odkar smo se poslovili od drage mame, stare mame in sestre V 90. letu se je od nas poslovil naš dragi ata Rafaele Pirc. 3. marca pa je minilo 29 let od slovesa dragega očeta in starega očeta Štefana Pirca. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni Jože Kunavar, PO DOMAČE KOMARJEV JOŽE IZ SPODNJEGA TUŠTANJA. Ob izgubi se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Hvala župniku Ivanu Povšnarju in župniku Kancijanu Čižmanu za čutno opravljen obred slovesa ter Pogrebni službi Vrbančič iz Domžal. Velika zahvala tudi članom Grajskega okteta in gospodu Petru Pirnatu za poslovilni govor. Verjamemo, da bodo spomini na njegov nasmeh, na njegovo življenje in delo, ostali živi in večni. Vsi njegovi Rahlo naj te zemlja krije, dobra mama,sladko spi! Luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. Zahvala Svojo zemeljsko pot je v 93. letu starosti sklenila in se preselila v večnost k Bogu, naša draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča. Ančka Pirnat GRAŠČINSKA MAMA IZ TUŠTANJA Ob slovesu naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, da ste se prišli tako množično poslovit od nje v grajsko kapelo in jo pospremili na njeni zadnji poti na moravško pokopališče. Hvala vsem za darovane sveče, sv. maše in dar za župnijsko cerkev na Vrhpoljah. Hvala za izrečeno sožalje, vse molitve in besede sočutja. Hvala Tjaši Kovič za poslovilni govor v imenu sovaščanov ter pevcem Peškega in Grajskega okteta in Zboru Slovenske filharmonije za občuteno petje. S Fourejevim rekuiemom ste ustvarili lepoto nebeškega Jeruzalema. Iskrena hvala župniku Ivanu Povšnarju za vsa obhajanja na domu, vodenje somaševanja in za pogrebni nagovor. Hvala vsem ostalim duhovnikom za somaševanje. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju za vso oskrbo. Zapel je zvon, tebi v slovo … Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina … Zahvala Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš dragi mož, brat, stric, svak in rejniški oče Martin Grilj PO DOMAČE VRBANOV MARTIN IZ PRIKRNICE. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, znancem in krajanom za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se župniku Kancijanu Čižmanu, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi ZD Domžale, patronažni službi, bolnišničnemu duhovniku Anžetu Cunku, UKC Ljubljana in bolnišnici Topolščica. Vsi njegovi Draga mama, za vedno nam boš ostala svetel zgled. Vsi njeni Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V spomin V spomin 9. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja Janez Vettoraz ŠTANCARJEV JANEZ IZ PEČ. Ana Urbanija IZ ZGORNJEGA TUŠTANJA. 27. novembra je minilo 10 let odkar te ni več med nami, ata Janez. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Hvala vsem, ki se dobre mame Ane spominjate in postojite pri njenem grobu. Vsi njeni Vsi njegovi Zahvale / Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček ) Zahvala Svojo življenjsko pot je mnogo prekmalu sklenil dragi mož, oči, brat, svak, tast in dedek Darko Zajc, IZ MORAVČ. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se izvajalcem pogrebnega zavoda Vrbančič, gospodu župniku Kacijanu Čižmanu za lepo opravljeno sveto mašo in Aljažu Hribarju za ganljiv govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MORAVČE vabi na PRIREDITEV V POČASTITEV SPOMINA NA PADLE PARTIZANE LETA 1945 V GOZDU NAD ČEŠNJICAMI IN OB 27. APRILU DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, v petek, 26. 4. 2024 ob 16.00 k spomeniku nad Češnjicami pri Moravčah. Izveden bo kulturni program. Vljudno vabljeni! Napoved gledališke predstave L ani, v Kajuhovem letu, je glasbenik Darko Nikolovski ustvaril gledališko predstavo, monodramo »Kajuh sem jaz« in se z njo poklonil velikemu pesniku in narodnemu heroju, ki je v Sloveniji pustil neizbrisen kulturni pečat. Gre za sodobno reinterpretacijo idej in stališč, ki jih skozi Kajuhovo zgodbo komunicira avtor. To so družbene smernice za graditev boljšega, pravičnejšega sveta, življenjska vedrina, neomajna vera v človeka, borbenost in iskrenost. V glavni vlogi nastopa Inti Šraj, gledališka in filmska igralka, tudi v našem Špas teatru nastopa. V unikatni predstavi nas popelje v Kajuhov svet, kjer v zadnjih trenutkih pesnikovega življenja podoživimo njegove najpomembnejše trenutke in skozi njegove pesnitve, ki opisujejo njegovo razmišljanje in doživljanje sveta spoznamo pravega Kajuha. Ker je bila edina Kajuhova pesniška zbirka natisnjena v 38 izvodih, bo tudi teh predstav le 38. Predstava bo v sredo, 17. aprila ob 18. uri v kulturnem domu v Mengšu, tudi za občane drugih občin. Zaradi sodelovanja Občine Mengeš bo tudi brezplačna. Zabeležite ta datum, predstava je vredna ogleda. mag. Mirjan Trampuž, predsednik ZB Mengeš 59 60 Politika / Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Za digitalno vozniško dovoljenje v EU in za zaščito kmetijskih proizvodov V Evropskem parlamentu smo na zadnjem rednem zasedanju v Strasbourgu potrdili spremembe pravil EU o vozniških dovoljenjih. Nova pravila prispevajo k večji varnosti v cestnem prometu ter k zelenemu in digitalnemu prehodu EU, saj med drugim predvidevajo, da bo nova vozniška dovoljenja možno naložiti tudi na pametne telefone. V Evropskem parlamentu smo prepričani, da morajo biti vozniki bolje pripravljeni na dejanske vozne razmere in se zavedati tveganj, zlasti za ranljive udeležence v prometu, kot so pešci, otroci, kolesarji in uporabniki e-skirojev. Zato bi med obvezne naloge za pridobitev dovoljenja morala biti uvrščena tudi vožnja v snegu in spolzkih razmerah, varna uporaba telefona med vožnjo, zaznavanje mrtvih kotov, sistemi za pomoč voznikom in zagotavljanje varnega odpiranja vrat vozila. Hkrati v Evropskem parlamentu menimo, da bi morali neizkušeni vozniki opraviti najmanj dve leti poskusne vožnje, v kateri bi zanje veljale nekatere omejitve, kot so strožje omejitve alkohola med vožnjo in strožje kazni za nevarno vožnjo. Da bi zmanjšali pomanjkanje poklicnih voznikov, pa smo se v Evropskem parlamentu strinjali, da se 18-letnikom omogoči pridobitev dovoljenja za vožnjo tovornjaka ali avtobusa z do 16 potniki, vendar pod pogojem, da imajo potrdilo o poklicni usposobljenosti. Poklon našemu jeziku slovenščini in naši kulturi BESEDILO: JANEZ GREGORIČ, FOTOGRAFIJA: S. GREGORIČ S lovenščina je jezik, ki je v evropskem prostoru popolnoma enakovreden vsem drugim jezikom narodov, ki sobivamo. A le mi, Slovenci, v popolnosti čutimo svoj jezik, v njem sanjamo (včasih preveč), v njem razmišljamo (žal včasih premalo) in le mi smo dolžni, da ga cenimo, spoštujemo in vedno in povsod skrbimo zanj. Poklon velikemu pesniku Proti nezakoniti uporabi geografskih označb na kmetijskih proizvodih Poleg tega pa smo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu prižgali še zeleno luč reformi pravil EU za krepitev zaščite geografskih označb za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode. Uredba daje več pooblastil proizvajalcem in poenostavlja postopek registracije geografskih označb za kmetijske proizvode. Nacionalne oblasti bodo tako primorane sprejeti upravne in sodne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe geografskih označb kmetijskih proizvodov tudi na spletu. Zato bo Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) vzpostavil sistem za opozarjanje na imena domen. Nova pravila še opredeljujejo, da se geografska označba, ki označuje kmetijski izdelek in se uporablja kot sestavina, lahko uporablja v imenu, označevanju ali oglaševanju proizvoda le pod pogojem, da je sestavina geografske označbe uporabljena v zadostnih količinah, da pridelanemu proizvodu podeli bistveno sestavino. Ta odstotek sestavine pa bo moral biti naveden na etiketi. Uredba tako krepi vlogo proizvajalcev, hkrati pa povečuje tudi preglednost do potrošnikov. Besedilo: Ljudmila Novak, poslanka Evropskega parlamenta Kot okolje, vodo in zrak prav tako svoj jezik in kulturo prenašamo iz roda v rod, zato smo prav mi dolžni mladim ustvarjati in nuditi pogoje, ki navzlic grožnji globalizacije omogočajo polnovredno življenje na tem našem čudovitem koščku življenjskega prostora. Prav pesnik France Prešeren je s svojim čutom za svoj narod, ki mu je pripadal, s svojimi deli postavil slovenščino ob bok drugim jezikom, ki so takrat prevladovali v naših krajih. V spomin nanj in njegova nesmrtna dela praznujemo edinstveni praznik – kulturni dan – in s tem še prav posebno naš odnos do kulture. Že po tradiciji se domžalski in moravški veterani, na ta poseben dan, odpravimo na pot iz Radovljice do Bleda, da še z ostalimi somišljeniki iz širšega prostora skupaj praznujemo. Po proslavi ob prvem pesnikovem spomeniku na Bledu, opravimo še drugi del poti do njegove rojstne vasi. V Vrbi je bila tudi osrednja proslava, na kateri je glavni govornik, predsednik DS RS Marko Lotrič, spregovoril o pomenu kulture za naš slovenski narod in pomenu Prešernovih vizionarskih del, ki nam budi duha in nas navdaja s ponosom, ko je kjerkoli po svetu ali doma slišati našo Zdravljico. Politika NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Pogovorni večer Osamosvojitev Slovenije in čas po njej BESEDILO: ALBINA MOČILNIKAR, FOTOGRAFIJE: OBČINA MORAVČE Z godovinski trenutek, ki je združil slovenski narod in okrepil narodno zavest – osamosvojitev Slovenije 1991. Pogovorni večer, ki je obujal spomine in krepil zavedanje pomembnosti tega zgodovinskega leta, je v začetku letošnjega februarja pripravila OO SDS Moravče, ki mu po novem predseduje Sara Flis. Polna dvorana obiskovalcev Kulturnega doma Moravče je navdušeno pozdravila predsednika SDS Janeza Janšo, osrednjega gosta pogovornega večera, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije minister za obrambo republike Slovenije. Kristina Hacin je v dobri uri pogovorov spretno prepletala pomembne zgodovinske trenutke pred in med slovensko pomladjo, med in po osamosvojitvi Slovenije in v Sloveniji danes. preko volitev še po dobrih tridesetih letih še vedno trdo»Leta 1991 smo se osamosvojili, ne pa tudi osvobodili.« vratno vračajo in osvoboditev Slovenije v mnogih elementih Pogosto izrečeni stavek z globoko vsebino. »Tema osamosvo- še vedno čaka. Sistem volitev, volišč, računanja mandajitve danes ni le zgodovinska tema. Stanje Slovenije danes tov, volilnih okrajev in sistema predčasnih volitev odpirajo ima korenine v preteklosti, zato je za razumevanje sedanjosti vprašanja o demokratičnosti našega volilnega sistema, pogled nazaj pomemben,« je v uvodni besedi poudaril Janez ki se je izkazal tudi pri razvpitem primeru »kozmičnega Janša. »Slovenci imamo v svoji zgodovini mnogo sijajnih dežja« v Državnem zboru. Stranka SDS bo, kot je poudaril in tudi tragičnih vsebin, zato smo se ohranili kot narod, Janez Janša, vztrajala na prenovi volilnega sistema v teh ohranili svojo identiteto in se oblikovali kot narod in kot treh glavnih točkah. narod tudi obstali. S plebiscitom decembra 1990 smo si na demokratičen način sodbo dobesedno spisali sami,« je bil Dr. Janez Pučnik je takrat dejal: »Jugoslavije ni eden od poudarkov osamosvojitvenih aktivnosti, s katerimi več. Zdaj gre za Slovenijo.« Je »jugo« nostalgija še smo obudili spomin na pomembnost takratnih dogodkov. prisotna? »Jugo nostalgija je danes še vedno prisotna, ne samo po Ko so pred 33 leti v Sloveniji potekale prve naravni poti. Ko je Jugoslavija razpadala, je prišlo do hudih demokratične volitve, je bila volilna udeležba 83,5 %, tragedij, predvsem v sosednjih bivših republikah, kar je pri z leti se je ta odstotek skoraj prepolovil. Nas res ne marsikomu sprožilo refleks prikrojene resnice, da »dokler zanima več, kdo bo vodil državo in odločal o našem je bil pa Tito živ, se to ni dogajalo«. Gojenje nostalgije po življenju? preteklosti je v Sloveniji sicer drastično padlo, je pa še »Volitve gledamo zelo nostalgično,« omeni Janša in nada- vedno opazno načrtno gojenje le-tega, kar je opazno tudi ljuje, » to so bile res prve volitve, ki pa so bile demokratične preko aktualnosti balkanske glasbe, ki privablja mlade, ki le do 2/3, saj sta se volila le dva zbora, tretji zbor (zbor niso doživeli časa Jugoslavije, krize, pomanjkanja in inzdruženega dela) pa se je volil po podjetjih, kjer je pre- flacije. Zato je vcepiti »jugo« nostalgijo enostavno delo. A vladujočo vlogo še vedno imela partija, ki je v tem zboru hipotetično gledano bi podpora morebitni novi Jugoslaviji dobila 80 %. Kar je bilo dovolj, da takratni Demos ni imel danes bila minimalna.« 2/3 večine in ni mogel spremeniti ustave. Tudi potem ko se je z veliko truda tik pred osamosvojitvijo sprejela temeljna Domoljubje živi izven urbanih središč. ustavna listina, je bil to velik kompromis. Grb in zastava, ki »Bo kar držalo,« meni prvak SDS-a. »Na to vpliva etična sese je dvignila na Trgu republike, sta bila izglasovana šele stava podeželja, ki je drugačna kot v kakšnem naselju znotraj 25. 6., tik pred zdajci. Iz tega naslova je kompromis tudi Ljubljane. Tudi v Moravški dolini so simboli državnosti, kot aktualna Slovenska ustava, ki se je sprejemala decembra so izobešene zastave tekom celega leta, zelo opazno in 1991, saj v določenih dostavkih še vedno vsebuje vsebino, vedno pogosteje prisotno. ki v ustavo države članice EU in NATO ne sodijo. Vsebinsko raznolika vprašanja občinstva, s katerimi so obiskovalci večera Janeza Janšo zasuli v nadaljevanju, S tem, ko smo postali gospodar na svoji zemlji, le-ta so se dotikala tako preteklega, kot sedanjega aktualnega političnega dogajanja. Večer se je nadaljeval ob prijetnem še ni avtomatsko postala država. »Osamosvojitev od miselnih vzorcev, omrežij in spon, ki se druženju in ob pogostitvi v avli KD. 61 62 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Oživljanje v Dešnu BESEDILO: MIHAEL TRDIN, FOTOGRAFIJI: KLEMEN ROTAR D ešnani smo zelo oddaljeni od prve urgentne zdravstvene pomoči, saj naša vas leži na robu moravške občine in tik ob meji z litijsko. Ko se v vasi zgodi nesreča ali nenadno akutno življenjsko ogrožajoče stanje so aktivirani domžalski reševalci. Pot, ki jo morajo opraviti, je dolga 20 km, kar po Googlovih podatkih znaša 24 minut. Seveda z urgentnim vozilom opravijo pot hitreje, a v takšnih situacijah vsaka minuta šteje. V primeru srčnega infarkta, smrtnost narašča z vsako minuto za 10 %, v kolikor ni bila nudena pomoč. Zato smo se Dešnani v mesecu februarju v našem družabnem kontejnerju udeležili dveh predavanj z vsebinami: oživljanje, uporaba avtomatskega defibrilatorja, dejavniki tveganja in zdrav življenjski slog. Predavanja sta pripravili kar naši domačinki; Petra Trdin Ribič in Anita Jančar, ki sta po izobrazbi diplomirani medicinski sestri. Vsebine, ki smo jim prisluhnili, so zelo koristne ter uporabne in bi jih morali obnavljati vsako leto. Naša želja je, da bi v vaseh, ki so na strani hriba, kjer pogled že sega na reko Savo, imeli avtomatski defibrilator. Tudi ta naprava je od nas zelo oddaljena, saj se prvi avtomatski defibrilator nahaja v Moravčah. Jutranja telovadba na Vrhpoljah BESEDILO in FOTOGRAFIJE: KARMEN CERAR K ar nekaj deklet in žena z Vrhpolj in okoliških vasi si želimo jutranje rekreacije in s tem tudi druženja. Dobivamo se vsak torek in četrtek ob 9. uri pri gasilskem domu na Vrhpoljah. Jutranje razgibavanje je namenjeno raztezanju telesa in izboljšanju gibljivosti sklepov. Telovadba poteka ne glede na vremenske razmere in običajno traja dobre pol ure. Občasno nas lepo vreme potegne tudi na kak pohod do okoliških krajev ali pa kar celodnevni izlet z avtobusom. V začetku tega leta smo se odpravile na Bled. Prekrasen sončen dan in pogled na otoček nas je spremljal na peš poti okrog jezera, za zaključek smo si privoščile pico in se pozno popoldne vrnile domov. V februarju pa smo se odpravile peš do cerkve sv. Mohorja. Pot nas je vodila delno po poti ob Rači, skozi Krašce, mimo Prikrnice na sam vrh hriba, kjer stoji obnovljena cerkvica sv. Mohorja. Tam smo se posladkale in osvežile z dobrotami iz nahrbtnikov. Med kramljanjem na poti domov so se porajale krasne ideje, kam vse bi lahko šle naslednjič. Želimo, da se nam pridruži še več ljudi dobre volje. Objave Iz naše župnije NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Glasen in smejoč večer v cerkvi sv. Jerneja v Pečah Peče, 18. januar 2024 Predstavitev knjige Martina Goloba S spletne prižnice BESEDILO: BERNARDA MAL V iztekajočem božičnem času je Martin Golob, kako živim. Vsi skupaj se trudimo biti čim boljši.« grosupeljski župnik in avtor knjige, maševal v Druženje v toplejšem župnišču se je nadaljevalo v peški cerkvi, nato pa v pogovoru odstrl preproste in pogovorih, podpisovanju knjig in izmenjavi vtisov, ki pomembne življenjske vrline, ki jih je predstavil v jih je z udeleženci delil tudi župan dr. Milan Balažic, svoji knjigi. Knjiga je doživela že 8 izdaj, prodanih je podžupan Janez Vidic, župnik Kancijan Čižman in bilo več kot 28.000 izvodov, prvič je izšla v obdobju obiskovalci v nabito polni cerkvi tudi z obiskovalci po koroni kot posledica iskanja poti do vernikov iz drugih župnij. preko spleta in televizije. Vsi se spomnimo njegoHvala Župniji Peče, KŠD Peče za organizacijo vega pomežika na koncu prenosa, kakšne smešnice, izvrstnega dogodka ter Založbi Družina za priživljenjske in preproste razlage Božje besede in jazno obljubo, da se ob knjigi vidimo. In smo se! širokega nasmeha. Lojze Grčman, ki je prišel z njim Nepozabno! na predstavitev, je bil pri nastajanju knjige pokorna podaljšana Golobova roka. To pomeni, da sta trdo delala, po vnaprej pripravljenem načrtu. V pogovorih Župnikoma v zahvalo sta pripravila posnetke, ki jih je Lojze Grčman zapisal BESEDILO in FOTOGRAFIJI: BOJANA DORIČ za objavo v knjigi. Knjiga obsega 183 strani in je razdeljena na poglavja: Sveto na spletu, Gostovanja v medijih, Odnosi – niti iz katerih smo stkani, Morajani Tuštanja so 31. 1. 2024 pripravili zahvalno litev – rešilna vrv iz stisk, Zakramenti, zapovedi in srečanje z župnikoma Kancijanom Čižmanom in blagri – kristjanova obvezna oprema, Samopodoba Ivanom Povšnarjem ter z vsemi, ki pomagajo izpeljati ali kako lahko napravim sebe boljšega. Knjiga je sveto mašo na tradicionalnih pohodih na Sv. Miklavž. odlično branje, zapisana po moško – jasna beseda, Srečanje je potekalo v župnijskih prostorih v Moravčah. kratko, brez ovinkarjenja in olepševanja, stvarno, zato je več kot 28.000 prodanih izvodov razumljivo. V pogovoru je poudaril, da je s kmetov in tja se rad vrača na obisk in kmečko delo, ker ga dela živega, povezanega z naravo, stvarstvom in družino, staršema in 5 brati. V njihovi družini se vsak dan moli, spoštuje se stare starše, delo se opravi skupaj in tudi podoživi zadovoljstvo ob opravljenem delu. Pogosto je omenil atija – svoj steber in svojo Predsednik DK Tuštanj Franci Cerar se je povabljemodrostno osebo. Vsem otrokom je zaželel, da nim zahvalil za prijazno sodelovanje na tradicionalnih bi imeli dobre družine, kjer je prostor za varnost, pohodih na Sv. Miklavž, ki potekajo drugo soboto v sprejetje, spoštovanje in tudi prvo učenje. Besede oktobru. Še posebna zahvala je veljala župnikoma, mladim so bile, naj se veselijo življenja, naj gredo ki si vedno vzameta čas in vodita svete maše, ki so kdaj v mladostnem življenju tudi preizkušat svet in namenjene vsem umrlim krajanom Tuštanja. Letos spomnil, da je najbolj pomembno, da se znaš pravi bo pohod potekal že 19. in še posebno starejši komaj čas ustaviti, spremeniti kaj in postati drugačen, začakajo na ta dogodek. Na ta dan organizirajo prevoz dovoljen s seboj in koristen v družbi. O dnevih, ko ni za starejše občane in vse tiste, ki zaradi zdravstvenih v najboljši koži, te poznamo namreč vsi, potrebuje ali drugih težav ne morejo peš do vrha Sv. Miklavža. mir in spanje, da se spočije. Nemogoče je popisati Župnik Kancijan Čižman je obljubil, da bosta še vzdušje večera, polnega duhovnosti, sproščenosti naprej sodelovala z vaščani, saj je na srečanjih zelo prijetno in sproščeno vzdušje. Povedal je še, da že in smeha. To je preprosto potrebno doživeti in odnesti s seboj na pot. Kot zapiše v zadnjem odstavku okoli 600 let hodijo naši predniki na goro s prošnjami knjige: »Na poti smo skupaj. Ne maham vam s cilja, za sv. Nikolaja. Vsak dobi pomoč in spodbudo za ampak hodim z vami, gremo naprej. Marsikoga bom tegobe in tudi radosti življenja. Društvu je tudi čepotolažil, marsikoga – upam, da bo teh čim manj stital za organizacijo prvomajskih srečanj na Cegunci. – tudi razočaral. Človek sem, delam napake. Nisem Srečanje so nadaljevali ob sproščenem pogovoru svetnik. Imejmo usmiljenje drug do drugega. To in dobri hrani, ki jo je Drago skrbno in dobro pripravil. ni knjiga o tem, kako živeti, ampak knjiga o tem, K 63 64 Objave NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Po Kettejevih poteh Izlet Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale BESEDILO: MAJDA ŠRAJ, FOTOGRAFIJI: ARHIV DRUŠTVA LIPA U deleženci izleta smo se 16. 2. zbrali ob 7.00 uri na avtobusni postaji v Domžalah. Dan se je začel prijetno klepetavo kot vedno. Pričakovanje napovednika izleta od organizatorja, vodje literarnega krožka v Lipi Domžale ga. Jane Ozimek. Seveda, pozdrav predsednika Lipe Domžale Marjana Ravnikarja, ki nam je zaželel prijeten dan. Vožnja je minevala ob poslušanju gradiva pesnika Dragotina Ketteja, ko smo prišli do naše prve točke: Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki predstavlja zgodbo o vodi na kraškem. Ob visokih vodah je v dolini sedemnajst presihajočih jezer. Vpliv teh jezer vpliva na življenje domačinov v pokrajini: mokrih in suhih travnikov, gozdov in jam. Spoznali smo življenje ob presihajočih jezerih, raznolikost rastlinskega in živalskega sveta ter film s čudovitimi posnetki jezer. Naša literatka Jana nas je seznanila, da se je v vasici Zagorje šolal naš pesnik D. Kette. V tem kraju je poučeval njegov oče Filip Kette. Lokalni vodič je predstavil še mnogo zanimivih vsebin: kamnite pivške križe, na videz skromne, a dragoceni spomeniki sakralne dediščine ljudi na tem območju. podlagi mahu. Skozi mesto teče rečica Bistrica, ki daje poseben čar mestu. Obisk knjižnice Makse Samsa M aksa Samsa je zaključila učiteljišče in v Tolminu diplomirala. Kot učiteljica je službovala v več mestih. Zaradi bolehnosti je pustila službo in se vrnila v svoj rojstni kraj, v hišo ob Veliki vodi. Vsakodnevno je zahajala v Ilirsko Bistrico. Skrajšala si je pot in vsakodnevno bredla čez Vel’ke vode. Ko je bila obletnica rojstnega dne Srečka Kosovela, je zabredla v strugo reke, da bi jo prečkala. Verjetno zamišljena, ker je bila to ljubezen njenega življe- Slap Sušec V smeri iz središča Ilirske Bistrice proti staremu delu mesta, po skriti stezici slediš potoku, ki te pripelje do slapu. Vode je bilo dovolj, da smo slap videli v vsej njegovi veličini, ki se peni po zeleni Dragotin Kette (19. 1. 1876 – 26. 4. 1899) Objave nja, mala nepazljivost in se je utopila. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi. Izšle so njene samostojne zbirke: Nekaj pesmi, Bleščeče prevare ... V prijetnih prostorih knjižnice sta nas sprejeli knjižničarki, ki sta predstavili njeno življenjsko pot. Prem, rojstni kraj Dragotina Ketteja O gled cerkve sv. Helene, ki je naslednica stare cerkve. Zidana v psevdoromanskem slogu z izrazitimi baročnimi značilnostmi. Poslikal jo je Tone Kralj. Stoji v bližini gradu Prem, ki je povezoval dolini Pivke in Reke z notranjostjo Istre. Stoji na rimski utrdbi. V pisnih dokumentih je omenjen že v 12. stoletju in je v svojem obdobju menjal več lastnikov. Precej zanemarjenega je leta 1927 kupil tržaški zdravnik, ljubitelj starin Bruno Zuccolini. Grad je obnovil in ga uporabljal za svojo počitniško rezidenco. Sedaj upravlja grad TIC Ilirska Bistrica. Dragotin Kette (19. 1. 1876 – 26. 4. 1899) N adaljnja pot nas je vodila k ogledu šole, kjer je živel D. Kette v prvih letih življenja. V zgodnji mladosti je izgubil mamo. Na očeta ga vežejo prijetni spomini, predvsem se spominja igranja klavirja. Pri petnajstih letih izgubi še očeta, skrbništvo prevzame stric Janez Valenčič. Preživi nekaj burnih let. Vrne se v gimnazijo v tretji razred. Postane član in tajnik literarnega dijaškega društva Zadruga. V tem društvu so bili tudi: Josip Muren, Oton Župančič in Ivan Cankar. Bil je nadarjen in razgledan, predaval je v drugih jezikih, poučeval je ruščino. Iz šole so ga izključili, ker ni plačeval šolnine. Preživljal se je z inštrukcijami in novinarstvom. Omenimo nekaj njegovih srečnih dni, ko je živel v Novem mestu, kot najlepši čas. Imel je ugled pravega pesnika. Zahajal je v čitalnico, gostilno in na plesne vaje, radoživi veseljak je bil povsod priljubljen. Zaljubil se je v 16-letno hčerko sodnega svetnika Ano Smolo. Z njo ni bil nikoli v zvezi. Maturiral je leta 1898 in odšel v Trst, kjer so ga potrdili za služenje vojaškega roka. Kmalu je zbolel za tuberkulozo in bil odpuščen iz vojske. Vrnil se je v Ljubljano, kjer je umrl pri prijatelju Josipu Murnu v Cukrarni. Pisal je kratko impresionistično prozo ter dela za otroke: basni, pravljice, otroške pesmi in povesti. Njegova najbolj znana pravljica je Šivilja in škarjice. Omeniti je potrebno, da so nekatere pesmi tudi uglasbene. Kako kratko življenje in ogromna zapuščina, neprecenljivo bogastvo. Za časa življenja ni bil cenjen in večji del brez sredstev. Tako je življenje. Kaj vse bi še lahko napisal, a moraš končati. Smo v pričakovanju v novem šolskem letu, da bo na programu še podoben izlet. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda BESEDILO: mag. NEŽA KODRE, Ministrstvo za naravne vire in prostor O bveščamo vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda*, da so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so naslednji: - zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka; - golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku se torej ne sme posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5m pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast; - propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka; - potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov); - potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo); - na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je potrebno redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov; Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, štev. 16/04 in spremembe), prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo. Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz Atlasa okolja in Atlasa voda. Za napotke glede upoštevanja tega naj se lastniki oziroma uporabniki priobalnih zemljišč obrnejo na pristojne območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Hkrati vas obveščamo, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. 65 66 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV Objave Čebelarji vabijo sajenje medovitih rastlin BESEDILO: TOMAŽ SAMEC, svetovalec za varno hrano pri JSSČ FOTOGRAFIJA: SAMEC T. Č ebelarji se zavedamo pomena ohranjanja okolja, saj vsaka večja sprememba vpliva na naše čebele in druge opraševalce. Zato smo se pri Čebelarski zvezi Slovenije odločili narediti korak naprej in prispevati k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Letos smo že tretje leto zapored ozaveščali širšo javnost o pomenu sajenja medovitih rastlin s projektom »Dan sajenja medovitih rastlin«. Spoznavamo, da je nujno ohraniti naravo v ravnovesju, kot smo jo prejeli od prednikov. Spoštovanje pravil, ki vladajo v naravi, ter vračanje tistega, kar ji vzamemo, sta ključnega pomena. Namen projekta je, da naši otroci kot tudi širša javnost spoznajo medovite rastline, se zavedajo njihovega pomena, in na koncu imamo vsi skupaj korist. Opraševalcem omogočimo vir medičine in cvetnega prahu na medovitih rastlinah, jeseni pa nas te rastline nagradijo s pridelki, ki jih uživamo vse do prihoda nove pomladi. Prostor, ki ga želimo nameniti medovitim rastlinam, je odvisen od same velikosti. Lahko gre za cvetlična korita na balkonu, majhen vrtiček, njivo ali celo javne površine. Pri cvetličnem koritu imamo številne možnosti izbire medovitih rastlin, kot so bazilika, timijan, melisa, nizka sončnica, ameriški slamnik in še mnoge druge. ˝Odkrijte čarobni svet medovitih rastlin! Izvedite več o njihovih lastnostih in kako jih lahko uspešno zasadite v svojem vrtu. Skenirajte QR kodo in se podajte na raziskovanje, ki ga ponujajo medovite rastline.˝ Na večjih površinah (vrtovi, javne površine) se lahko odločimo za zasaditev dreves, kot so divja češnja, kostanj, javor, lipa. Na vrtovih in javnih površinah lahko poleg medovitih začimb in dišavnic posadimo tudi grmovnice, na primer vrtnice. Za vzdrževanje estetskega videza parkov in zelenih površin občine spodbujamo h kasnejši košnji, zlasti po cvetenju rastlin, kar prispeva k obogatitvi okolja in privabljanju številnih opraševalcev. Možnosti za sajenje medovitih rastlin na njivah so prav tako obsežne, na primer: sončnice, buče, ajda, mak, oljna ogrščica, facelija, detelja in še mnoge druge. S tem se ne-le izboljša biotska raznovrstnost, ampak tudi spodbuja opraševanje rastlin, kar ima pozitiven vpliv na ekosistem. Saditev medovitih rastlin za našo prihodnost Letošnji »Dan sajenja medovitih rastlin« je potekal v soboto, 23. marca 2024. Gre za edinstveno priložnost, da vsi skupaj prispevamo k sajenju medovitih rastlin. S tem pomagamo čebelam, opraševalcem, prispevamo k raznovrstnosti medu in ostalih čebeljih pridelkov ter lokalno pridelanega sadja in zelenjave. S sajenjem medovitih rastlin tudi zmanjšujemo izpuste ogljikovega dioksida (CO2) in s tem zmanjšujemo ogljični odtis. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV ČEBELARSKO DRUŠTVO MORAVČE v sodelovanju s ČEBELARSKO ZVEZO SLOVENIJE vabi na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v petek, 19. 4. 2024, od 9.30 do 12. ure v Čebelarskem domu v Zalogu 25 a. Vljudno vabljeni! IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si Stegne 1, 1251 Moravče GSM: 041 641 446 67 68 NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / FEBRUAR/MAREC 2024 / ŠTEVILKA 2 / LETNIK XXV - TV OD 16€, INTERNET od 13€, MOBILNI TELEFON od 5€/mesec - Najboljši športni, filmski, otroški in dokumentarni programi s podnapisi - INTERNET in IPTV signal tudi s kamniškega gradu, Krima, Ambroža, Velike Planine, Zgornje Javoršice, Kališča, Rožična, Zasavske Svete gore, Peč, Črnivca, Slivne, Sv. Miklavža Novo! V naši shemi tudi ATV Litija.