OSREDNJA KNJIŽNICA} CELJE I mmmrnmmmmtmmmmi Celje - skladišče D-Per III 5/1993 5000001020.11 COBISS s Leto XV - številka 11 - november 1993 Bogat program prireditev in ugodni nakupi Letošnji december bo v Žalcu v znamenju novoletnega sejma, mestne ulice se bodo spremenile v nakupovalni center, trgovci pa pripravljajo še posebno bogato ponudbo in ugodne nakupe. Turistično društvo in vod za kulturo pripravljata pester program prireditev, ki bodo namenjene zlasti otrokom, gostinci pa bodo prvič pripravili silvestrovanje na prostem. Mestna skupnost bo poskrbela, da bo mesto praznično urejeno s številnimi lučmi in pravljičnim parkom pred Domom II. slovenskega tabora. Velik novoletni sejem v Žalcu se bo pričel prvega decembra in se zaključil na Silvestrovo, vsak dan od 10. do 20. ure Vabljeni! PROGRAM PRIREDITEV - DECEMBER 1993 DATUM URA KAJ KJE 1.-23.12. ko je odprta knjižnica DECEMBRSKI KVIZ ZA OTROKE IN VESELA POŠTA Občinska matična knjižnica Žalec 1.12. 4. 12. 17.00 18.00 IGRAJMO SE SKUPAJ - družabne igrice za najmlajše MIKLAVŽEVANJE Pravljična soba v Domu H. slovenskega tabora Šlandrov trg 8.12. '17.00 PESMICE OZIMI IN USTVARJAMO S PAPIRJEM Pravljična soba v Domu H. slovenskega tabora 9.12. 16.00 POKAŽI, KAJ ZNAŠ - prijave zbira knjižnica Ploščad pred Domom H. slovenskega tabora 10.12. 8.30 in 9.30 BUTALCI - lutkovna predstava Lutkovno gledališče GM Jesenice Dom II. slovenskega tabora 13.-19.12. po dogovoru KNJIGA O DŽUNGLI - filmska predstava za osnovne šole Dom II. slovenskega tabora 15.12. 17.00 ZABAVAMO SE Z VOLNENIMI MOŽICI Pravljična soba v Domu H. slovenskega tabora 16.12. 17.00 ODPRTJE RAZSTAVE ILUSTRATORKE JELKE REICHMAN Občinska matična knjižnica Žalec 18.12. 9.30 SAPRAMIŠKA- zaključena predstava za najboljše lutkarje osnovnih šol Lutkovno gledališče Ljubljana 18.12. 17.00 KNJIGA O DŽUNGLI - filmska predstava za izven Dom II. slovenskega tabora 22.12 10.30.12.00 17.00 GROFIČ PRAŠIČ - lutkovna predstava za osnovne šole GROFIČ PRAŠIČ - lutkovna predstava za izven Lutkovno gledališče Ljubljana Dom n. slovenskega tabora 23.12. 24.12. 13.00 16.00 18.00 ŽREBANJE DECEMBRSKEGA KVIZA IN BRANJE VESELE POŠTE KOLEDNIKI IZ KAMNIKA BOŽIČEK S SPREMSTVOM Ploščad pred Domom H. slovenskega tabora Šlandrov trg 28.12. 16.00 18.00 ZIMSKE ZABAVNE IGRICE PRIHOD DEDKA MRAZA Ploščad pred Domom H. slovenskega tabora 29.12. 17.00 18.00 MIKIJEVA BOŽIČNA PESEM -pravljica PRIHOD DEDKA MRAZA Pravljična soba v Domu H. slovenskega tabora 31.12 SILVESTROVANJE NA ŠLANDROVEM TRGU Previdnejša vožnja Delavci Ingrada so se pred dnevi lotili zahtevne sanacije nadvoza na magistralni cesti Šempeter-Žalec. Zob časa in prometna obremenitev sta močno načela objekt, ki tudi že ima častitljivo življenjsko dobo. Zaradi zapletov ob gradnji obvozne ceste se je pričetek del zavlekel, trenutne vremenske razmere pa so gradbena dela še otežila. Dostop do gradbišča je sedaj možen le po stranski cesti pri nadvozu, kar precej ogroža prometno varnost. Vozniki namreč ne upoštevajo omejitev hitrosti 60km, pri odcepu za Žalec smeri vožnje ne nakazujejo s smerokazom. Predlog o zapori ceste za Žalec pa iz nerazumljivih razlogov ni bil sprejet, nam pa je povedal predstavnik Ingrada. Bo za ta ukrep potrebna smrtna žrtev? Snežne poljane in vrhovi bodo po večletnem premoru končno ozaljšali decembrske praznike. Samo še nekaj dni in noči in malčke bo obiskal in obdaril Miklavž, za njim bosta prišla še Božiček in dedek Mraz. Malčki si želijo predvsem zvrhan koš sladkih dobrot, ostali pa miru, veselja in zdravja. V naslednjih dneh bodo gozdovi oživeli zaradi iskalcev smrečic in še je čas da vam svetujemo: kupite raje umetne. Pustite smrečice pri življenju, da nam bodo čistile to naše nezdravo ozračje. Smrečica še ni praznik, praznik je naša medsebojna pozornost, spoštovanje in veselje v srečnem družinskem krogu. Za prijetno in veselo novoletno razpoloženje bodo skrbeli v vseh krajih, vrtcih in šolah, trgovci so bogato naložili police, nekaj tega pa smo zbrali tudi v Savinjčanu. Spomini na Galapagos Preboldski jamarji prihodnje leto praznujejo 25-letnico svojega delovanja in 15-letnico prve jamarske odprave v Južno Ameriko. Ob teh obletnicah bodo izdali stenski koledar Spomini na Galapagos in Pacifik. Z izdajo koledarja, ki prikazuje pokrajino, rastlinstvo in živalstvo znanih Darwinovih otokov, se že enajstič pojavljajo kot založniki koledarjev. Z denarjem, ki naj bi ga zbrali s prodajo koledarja podjetjem, obrtnikom in drugim, bi radi sofinancirali manjšo odpravo in tako še slovesneje praznovali svoj 25-letni jubilej. Jamarji pričakujejo, da bodo obrtniki, trgovci in podjetniki radi segli po njihovem koledarju in jim tako omogočili uresničiti njihove želje in cilje. -OV- XX ZLATARSTVO \ X IVAN KRAGL, ŽALEC, ŠLANDROV TRG 39 Ne pozabite na 10-odstotni novoletni popust od 1. do 31. decembra. Sejem smučarske opreme SK Gozdnik Žalec tudi letos pripravlja sejem smučarske opreme, ki bo od 26. do 28. novembra v dvorani Hmezad Žalec. Sejem se bo pričel v petek ob 15. uri, ko bodo pričeli sprejemati rabljeno opremo, in se bo zaključil v nedeljo ob 15. uri, neprodano opremo pa bo možno prevzeti do 17. ure. V času sejma bodo v klub vpisovali nove člane, ki bodo imeli letos še posebne ugodnosti. Tako bodo imeli poleg 10-odstotnega popusta v njihovem servisu smučarske opreme, ki bo deloval tudi v času sejma, še dodatni 15-odstotni popust pri nakupu novih smučarskih čevljev Alpina in 10-odstotni popust v smučarski šoli SK Gozdnik Žalec. F. Pungeršič Tretji teniški ples Teniški klub Žalec vabi na tradicionalni ples, ki bo v soboto, 27. novembra, v restavraciji Žana. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v pritličju Žane. Kava Brasil Minas s kartico Tropic samo 378 SIT. Žalec, Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 S kavo Tropic bo praznični december še bolj prazničen. Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil^ za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec je Izvršni svet občine Žalec na 117. seji 23. novembra 1993 sprejel SKLEP o razpisu 5. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec v skupnem znesku posojila 30.000.000,00 SIT (trideset milijonov tolarjev). n. Posojila bomo prednostno dodelili prosilcem za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, za dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja, za dejavnosti, ki so izvozno usmerjene, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, in za dejavnosti, ki bodo imele pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji, ki so vsebina pravilnika, in za investicije, ki so usklajene s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. m. Za posojila lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni obrtniki, podjetniki-posamezniki, - podjetja in družbe v zasebni, mešani in družbeni lasti, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje samostojne dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente. ^ Posojilo dodeljujemo z najdaljšo dobo vračila do 5 let. Višina obrestne mere za posojila znaša 9% ob upoštevanju R oz. valutne klavzule. Prosilci naj prošnjo za posojilo oddajo skupaj z zahtevano dokumentacijo do 14. januarja 1994 na Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 63310 Žalec. V prošnji morajo prosilci navesti: - ime in priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, - pomembnejše podatke o dosedanjem poslovanju oz. investicijski sposobnosti investitorja, - nosilca in izvajalca naloge (vključno z zunanjimi), - predstavitev in utemeljitev projekta oziroma programa, - predhodne raziskave in vire znanja, - značaj investicije, - vpliv izvajanja projekta na poslovanje podjetja ali obratovalnice glede na a) poslovni uspeh b) možnost trženja c) tehnologijo d) kadre e) ekologijo f) proizvodne zmogljivosti in proizvodni program g) preskrbo s surovinami h) preskrbo z energijo in vodo - program izvajanja investicije, - vire financiranja oziroma zaprto finančno konstrukcijo investicije, pri čemer lahko prosilec pridobi za naložbo v novo enoto malega gospodarstva sredstva do največ 50% predračunske vrednosti naložbe in za širitev dejavnosti do 30% predračunske vrednosti naložbe, vendar največ 3.000.000,00 SIT (tri milijone SIT). Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice, b) potrdilo o rednem plačevanju zapadlih davkov in prispevkov, c) dokazila glede na namen posojila (predračune, gradbeno dovoljenje...). VL Izvršni svet SO Žalec bo najkasneje v roku 45 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. v VII. Posojila se plasirajo prek banke, s katero bo Izvršni svet občine Žalec sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. _____ Predsednik IS Opomba: .. Boris Krajnc Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj posreduje Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec (ga. Žvikart), telefon: 063/ 711-311, int. 269. Plače so glavni problem Predsednica kluba menedžerjev Danica Korent-Jezovšek Klub direktorjev, ki ga je več let uspešno vodil Franci Žužej, je z ustanovitvijo kluba menedžerjev prenehal delati. S tem so odprli vrata vsem, ki se zanimajo za poslovno in družabno sodelovanje. Ustanovno skupščino žalskega kluba menedžerjev je najprej pozdravila predsednica slovenskega kluba Ana Brglez-Vovk. »Uspešno vodenje podjetja je največja vrlina menedžerja in dar dr-. žavi. Sedanja gonja proti menedžerjem je velika škoda za državo, nepravilnosti obsoja tudi naš klub. Želimo si dobrih odnosov in predvsem uspešno delo, za to pa mora biti tudi ustrezna nagrada,« je dejala Ana Brglez-Vovk. Po sprejetju pravilnika o delovanju kluba menedžerjev so izvolili upravni odbor, predsednica kluba pa je postala Danica Jezovšek-Korent. Udeležence ustanovne skupščine kluba menedžerjev je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine. Med drugim je dejal, da je večina menedžerjev delovnih in poštenih, izjemam je pač treba stopiti na prste. Poslovno delo je zahtevno in terja človeka, ki ni obremenjen z vsakdanjimi problemi, med katere sodi tudi ekonomski položaj. Podjetniki naj se vključijo v stran- ko varčevalcev za zmanjševanje državnih stroškov, ne pa v tisto, ki se zavzema za nesmotrno trošenje. Gost ustanovne skupščine je bil Janko Deželak, predsednik agencije za sanacijo 'bank. Po predstavitvi agencije je največ pozornosti namenil trenutnemu državnemu dolgu, ki se giblje med šestimi in sedmimi milijardami nemških mark. Ta dolg v odstotku niti ni velik, večji je problem, kako ga servisirati. Proces prestrukturiranja terjatev ni tako enostaven, odpis je zadnja faza, ki se je bomo poslužili. Javni dolg je in ga ni mogoče tajiti. Poleg finančnega je v ospredju pravni vidik sanacije dolga. Pri bankah je potrebna premoženjska in finančna likvidnost. Obrestne mere bank so resnično previsoke, znižanje pa vseh problemov še ne reši. Tudi če obresti ukinemo, ne bomo rešili bistvenega problema, ki se skriva v plačah. S sedanjimi bruto plačami ne moremo preživeti, saj smo tudi zaradi tega na tujih trgih nekonkurenčni,« pravi Janko Deželak. jk Dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Parlament je zadnji oktobrski teden končno opravil z dvanajsto sejo. Zaključek z dnevnim redom preobilne seje je bil več kot simboličen: ob polnoči. Zadnji del celotne seje je bil namenjen obravnavi zadnje tretjine dnevnega reda. Med drugim je bil obravnavan tudi predlog zakona o območjih upravnih okrajev, ki po mojem prepričanju zanima velik del občanov, pestra mnenja o tej temi je bilo moč prebrati tudi v zadnjih dveh številkah Savinjčana. Poročam, da sem na to temo vložil amandma k stališčem in sklepom k predlogu zakona, ki jih je dal Odbor za notranjo politiko in pravosodje. Vsebina amandmaja je pričakovana: predlagatelj zakona naj ponovno prouči ter preveri kriterije oziroma upošteva predlog za prenos sedeža okraja tudi v Žalec. Menim, da je ideja o upravnem okraju s sedežem v Žalcu tesno povezana s pričakovanim nastankom novih občin v naši dolini in bi le okraj s sedežem v Žalcu nudil zadosti tesno povezavo z državno upravo. Možnost nastanka upravnega okraja s sedežem v Žalcu je majhna predvsem zato, ker smo preblizu tako pomembnemu centru, kot je Celje. Nesporno je, da so upravni okraji nujni, kajti tako je zagotovlje- Univerza ne trži na račun šole V prejšnji številki Savinjčana je bil objavljen prispevek o prostorski stiski na osnovni šoli Petra Šprajca - Jura Žalec z naslovom Za enajst razredov pretesna šola. V njem je bilo omenjeno, da šola Ljudski univerzi plačuje precejšnjo najemnino in da so morah poleg tega zaradi dotrajanosti obnoviti stopnišče, telovadnico in okna v zgornjem nadstropju. Da ne bi prišlo do nesporazumov in zlasti prepričanja staršev, da univerza na račun osnovnošolcev kuje dobiček, je višino najemnine ter financiranje vseh investicij podrobneje pojasnil direktor UPI Žalec Andrej Sotošek. Ljudska univerza je javni zavod za izobraževanje odraslih. Vse svoje programe prodaja na trgu in dobi iz proračuna samo približno en odstotek sredstev za program osnovne šole za odrasle. V nasprotju z drugimi univerzami v regiji in Sloveniji v Žalcu nimajo težav s številom udeležencev raznovrstnih programov, poslujejo dokaj uspešno, večino dobička pa vlagajo v obnovo stavbe. Del prostorov dajejo v najem, med drugimi je žalska osnovna šola najemnik zbornice, telovadnice, kuhinje, jedilnice in enajstih učilnic. Povprečna neto najemnina za kvadratni meter poslovnega prostora je septembra v občini znašala 532,75 tolarjev. Tako najemnino univerza zaračunava vsem svojim najemnikom, razen osnovni šoli, ki je septembra za enega od 1059 kvadratnih metrov v resnici plačala 194,50 to- larjev. V to ceno je vračunana tudi elektrika, voda in drugo. Ker je predpisan osnovnošolski standard višji, kot jih zahteva izobraževanje odraslih, je bilo potrebno opraviti nekatere investicije. Tako so lani prebelili osem najetih učilnic ter štiri, ki jih je uporabljala samo univerza, telovadnico, stranišča in hodnike. Skupna vrednost teh del je znašala 1.076,097 tolarjev, od tega je bil delež iz občinskega proračuna 46-odstoten, ostalo je financirala univerza. Julija letos so zamenjali vsa okna v zgornjem nadstropju, kjer so šolski razredi, delež proračuna pa je znašal 70 odstotkov. Dodatno je bila s strani občine v preteklem šolskem letu financirana nabava 5.000 litrov kurilnega olja. K. B. na dvostopenjska državna uprava - le dvostopenjskost nudi možnost pritožbe na relaciji državljan-država. Pri nastajanju okrajev je pomembna racionalnost državnega aparata. V rokah nimam zadosti argumentov, da bi z lahkoto presodil, kaj je bolj racionalno in hkrati seveda za vsakega občana bolj učinkovito: 11 ah 25 okrajev. Strinjal sem se s poslanci, ki so v razpravah menili, da je predlog zakona o območjih upravnih okrajev preslabo pripravljen. Najšibkejši del predstavlja njegov tretji člen, ki določa kriterije za določitev območij. Prav zaradi tega člena so bila tudi stahšča in sklepi Odbora za pravosodje in notranjo politiko tako mlahava, da niso nudili oprijemljivih izhodišč za razpravo v parlamentu. Tako stanje si je, to je treba priznati, deloma zakuhal parlament sam, ker je na junijski seji sprejel sklep, da vlada pripravi ta zakon. Verjetno bi bila veliko bolj učinkovita pot določitve območij in sedežev upravnih okrajev, če bi bila ta tematika vključena v zakon o državni upravi. Razprava o središčih upravnih okrajev bo še vroča, to dokazujejo številni odmevi na predlagana središča in prepiri med občinami širom po naši deželi. Priznajmo, da bi zamisel o upravnem okraju na območju dosedanjih občin Žalec - Mozirje - Velenje bila upoštevanja vredna (število prebivalcev, vehkost območja, gospodarska moč). Težko pa se bomo dogovorih o središču tega upravnega okraja. V nadaljevanju septembrske seje je bilo obravnavanih kar nekaj sorodnih točk dnevnega reda: prva obravnava predloga zakona o obrambi, drugo branje resolucije o izhodiščih nacionalne varnosti Slovenije, poročilo vlade o najdbi orožja na mariborskem letahšču (zaprta seja) in razprava o odgovoru vlade na poslanska vprašanja o trgovanju z orožjem (zaprta seja). Jedro razprav o predlogu zakona o obrambi je bila razdelitev pristojnosti med predsednikom republike, vlado in državnim zborom, pristojnosti varnostne službe obrambnega ministrstva in vojaške pohcije in predvideni prenos premoženja občin na obrambno ministrstvo - občinski organi za obrambo bodo namreč s 1. januarjem prešli v pristojnost ministrstva za obrambo. Strinjam se s stališčem iz razprave, da bi morah zakon o obrambi obravnavati skupaj s sistemskimi zakoni o državni in lokalni samoupravi in zakonom o upravnih okrajih in tudi z zakonom o varstvu pred naravnimi nesrečami. V drugi in tretji obravnavi bo potrebno bolj natančno določiti v predlogu nedorečene pristojnosti med posameznimi akterji obrambnega sistema. Pri drugem branju resolucije o izhodiščih nacionalne varnosti Slovenije ocenjujemo kot jedro razprav izhodišče, da bi bilo oženje izhodišč nacionalne varnosti z vseh vidikov (obramba, varnost, zaščita in reševanje) nesmiselno, ker mora ostati odprto za razhčne spremembe, ki jih bo treba vnašati v ta akt. Ena od možnih sprememb, stališče je v naši dežeh vzbudilo vehko pozornosti, je nakazan dolgoročni cilj pridružitve k Natu. Tega dolgoročnega cilja ne bo tako enostavno doseči: po eni strani gre za pristojnosti tuje vojaške sile v naši državi (ustavno vprašanje), po drugi strani pa je pomembno vprašanje, kako se bo Nato pakt v naslednjih letih preoblikoval. Poročilo vlade o najdbi orožja na mariborskem letahšču in razprava o odgovoru vlade na poslanska vprašanja o trgovanju z orožjem sta potekala za zaprtimi vrati. Zaradi tega javnost ni mogla biti seznanjena z vsebino razprav, kar je škoda, saj je bil to, po moji oceni, najkvalitetnejši del seje državnega zbora. Razpravljalci so bili namreč izredno dobro pripravljeni, tako da so bila predstavnikom ministrstev za obrambo, za notranje zadeve in za finance postavljena težka in konkretna vprašanja, na katera v glavnem niso mogli odgovoriti. Lahko le poročam, da bo treba opraviti še vehko dela, da bosta ti dve problematični vprašanji razčiščeni. Na štiridnevni trinajsti seji sta bila na tretji obravnavi dokončno sprejeta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik parlamentarnih preiskovalnih komisij, tako da imajo šele sedaj parlamentarne raziskovalne komisije vso zakonsko podlago za svoje delo. Pretežni del pa je bil namenjen obravnavi proračunskega memoranduma za leto 1994. Po poslovniku parlament s proračunskim memorandu- mom opredeljuje proračunsko politiko, politiko javne porabe in razvojno politiko, posebej pa delež proračunske porabe v družbenem proizvodu, osnovne proporce prihodkov in izdatkov ter določa skupni obseg prihodkov in izdatkov proračuna. To je akt - ker ni zakon, ni v popolnosti obvezujoč za vlado. To so izkoristili nekateri poslanci, razpravljah so o vsem mogočem, kar je zasebno komentiral nek novinar z dolgoletnimi izkušnjami: »To me spominja na nekdanje seje CK.« Proračunski memorandum za leto 1994 je sprejet in mnogi so bili razočarani. Opozicija, kar je normalno, in novinarji. Koalicija ni razpadla. Na žalost je v večini naše dežele še vedno prevladujoč refleks: rušiti. Rušiti in takoj jutri bo bolje. Rušiti je enostavneje kot graditi (pomislimo na gradnjo in rušenje hiše). Rušenja ni bilo, ker bo vlada na osnovi uskladitve med koalicijskimi strankami eno tretjino proračunskega denarja za obrambo namenila za aktivno politiko zaposlovanja in gospodarski razvoj - ministrstvu za gospodarske dejavnosti in ministrstvu za znanost in tehnologijo. Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, . Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj:, Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega, sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, . Titova 35. Po sklepu RK zi informiranje št. 23-91 /je Savinjčan/ oproščen TPD. Rojstvo dveh umetnin Rudi Španzel in Tone Kuntner v Žalcu Večer z Rudijem Španzlom v žalski Žani je bil dogodek, kakršen je lahko samo s človekom, ld ima veliko prijateljev in znancev. Umetniško delo, ki ga je Rudi Španzel ustvaril za svojo občino, je bil sicer tema večera, srečanje pa je obogatil še njegov prijatelj, gledališki igralec in avtor pesniške zbirke Moje bregače Tone Kuntner. »Rudi Španzel je umetnik, na katerega je lahko ponosna rodna Savinjska dolina in Slovenija. Umetnika in slikarja, ki bi znal narisati vse, ne poznam, to zna le on. Da je najpomembnejši slovenski slikar, lahko z gotovostjo trdim. Njegova dela so prežeta s to lepo Savinjsko dolino in Žalcem,« je med drugim dejal dr. Nace Šumi, umetnostni zgodovinar. V pogovoru z voditeljico večera Anko Krčmar je Tone Kuntner pripovedoval, kako je nastajalo prijateljstvo z Rudijem Španzlom. Predno se je lotil ilutracij za njegovo pesniško zbirko, je Rudi hotel videti in doživeti bregače v Slovenskih goricah. Brega- če so ju tako povezale v umetniško in osebno prijateljstvo. Za kratek pogovor, za več niti ni imel časa, smo zaprosili Rudija Španzla, zanimala pa nas je predvsem slika. »Srečen sem, da sem zopet med prijatelji in znanci, predstavnikom občine pa se zahvaljujem za presenečenje, ki so mi ga pripravili. Takšne pozornosti resnično nisem pričakoval. Nocojšni dogodek je rojstvo dveh umetnin, moje slike in Tonetove zbirke. Slika, ki sem jo Znani obrazi Človek, ki je živel z mlini in za njih, je prav §otovo Franc Golavšek iz empetra. Franci, ki letos praznuje šestdeset let, se je rodil v kmečko-obrtni-ški šestčlanski družini. Oče, izučen mlinarstva v Domžalah, je začel mli-nariti že v Matkah, kjer se mu je 25. septembra 1933. leta tudi rodil edini sin Franci. Le-ta se je v Ljubljani izšolal za strojnega mojstra. 1937. leta so v domačem mlinu v Matkah prenehali mleti, družina pa se je preselila v Šempeter, kjer je delavnica ostala do danes. Franci je prevzel obrt izdelovanja mlinov in kmetijskih strojev od očeta že davnega leta 1958. Z očetom sta naredila številne mline v dolini, po vsej nekdanji Jugoslaviji in tudi v tujini (največ naročil je bilo z avstrijske Koroške). Franci se spominja, da so po vojni na novo naredili oz. preuredili 27 mlinov po dolini. Še največ dela so imeli z Zaloškim mlinom v Arji vasi, pa mlinom usmiljenih bratov v Vrbju. V delavnici se je v najboljših časih preživljalo tudi deset ljudi, nekateri med njimi pa so v obrti delali tudi čez dvajset let. Takoj po vojni je delavnica preusmerila večino svojih poslov na izdelovanje kmetijske mehanizacije,- kajti očitno je bilo, da je mlinarstvo zašlo v krizo. Zaposleni v obrti so morali obvladati mizarstvo in še posebej umetelnosti kovinske stroke, saj je po besedah Francija Golav-ška delo zahtevalo zelo dobre kovinarske mojstre. Franci, ki je bil skoraj 10 let vodja izmene montaže v šempetrski tovarni SIP, na katero ga vežejo mnogi prijetni spomini, ima še danes veselje do te stroke, ki jo je vzljubil po očetu. Še danes mlajšim rodovom rad pokaže svoje izvedbe sodobnih mlinov in za prijatelje se še loti izdelave kakšnega tovrstnega stroja. g. V. »Hočemo delo in socialno varnost...« Umetniško delo Rudija Španzla sta prevzela predsednika skupščine in izvršnega sveta, slika pa sedaj visi v skupščinskih prostorih. Proti nasilju, za prijateljstvo Mladi poslanci in poslanke so konec meseca oktobra že četrtič sedli v poslanske klopi. Tokrat so delegati z vseh šol v žalski občini razpravljali o temi Proti nasilju, za prijateljstvo. Nesporno so ugotovili, da se nasilje pojavlja na vseh šolah, ne glede na velikost ali število učencev, pa tudi doma. Med razpravo so največjo pozornost posvetili nasilju med učenci. Menijo, da ta vrsta nasilja izhaja iz neurejenih, »bolnih« družin, kjer so otroci priče nasilju že od zgodnjega otroštva. Nasilni otroci s svojim vedenjem izražajo klic na pomoč, potrebo po pozornosti, ker tega v družini najpogosteje ne dobijo. In kako jim pomagati? Najbolj pomembno je, da nasilja ne vračamo z nasiljem. Tistim, ki se obnašajo nasilno, je treba ponuditi pomoč, ker je sami najverjetneje ne bodo poiskali. Med razpravo so nekateri podvomili, ali učitelji na šolah naredijo dovolj za preprečevanje nasilja. Delegati so omenili tudi nasilje staršev nad otroki oziroma učiteljev nad učenci, vendar je za pogovor o tem zmanjkalo časa. Končna ugotovitev mladih poslancev je bila, da nasilja ne moremo preprečiti, lahko pa ga omilimo. Razpravo je vodila Lidija Koceli, gostje pa so bili: predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik, komandir policijske postaje Žalec Karel Turk, Tatjana Mušič, zaposlena na UNZ (mladoletno prestopništvo) in Bojana Veber-Habjan. Razprave so se udeležili tudi ravnatelji, pedagogi in učitelji osnovnih šol žalske občine. L. Cokan napravil, ni bila naročena in ni povezana s tem dogodkom. Slika je duhovita in na nek način tudi tragična, je rezultat razpoloženja, čustev, želja in hotenj. Predstavlja tudi čas, ki ga živimo, nanj se odzivam tudi v tem delu. Vodo v steklenici predstavlja slovensko morje, ki ga je ostalo bore malo, v ribah na suhem je simbolika nas, Slovencev, ki nam nekdo s sulico seje smrt. Prepričan sem, da bi Istra morala biti naša, tako kot je bila dolga leta. Pomembnost morja, okna v svet, se premalo zavedamo, »pravi Rudi Španzel. Sicer pa je bil Rudi v zadnjem obdobju zaposlen predvsem z oblikovanjem in risanjem podob za slovenski tolar, njegova žena pa ustvarja makedonsko denarno valuto. ik Svobodni sindikati Slovenije so v začetku tega meseca v Ljubljani pripravili protestni shod, s katerim so želeli opozoriti vlado in parlament na vedno slabši položaj delavcev, brezposelnih in tistih, ki se zaradi stečajev lahko priključijo tej armadi že jutri. Med najglasnejšimi in najbolj prizadetimi so bili delavci libojske Keramike, ki že drugič v zadnjih dveh letih preživljajo agonijo stečaja. _ Na tribuni pred Metalko se je zvrstilo kakšnih dva- delavsko-protestnega shoda SSS zato zahtevamo, da oblast takoj sprejme takšne zakone ter ukrepe, da bo odpuščanje postala najdražja rešitev za lastnike, delodajalce in oblastnike. Zahtevamo, da vlada in državni zbor oblikujeta in sprejmeta takšne zakone in politiko, ki bodo bolj kot do sedaj zaščitili domačo industrijo in preprečili njeno umiranje na obroke... Zahtevamo, da vlada zagotovi, da se vse nezakonito odlito družbeno premoženje, družbeni kapital, takoj vrne in usmeri v razvojne programe in nova delovna mesta... Od inštitucij zahtevamo, da naredijo red; zgolj zaradi lastninjenja delavci ne morejo izgubiti dela oz. delovnega mesta, zaradi lastninjenja nočemo nove armade brezposelnih. Lastniki oz. menedžerji, ki ne morejo zagotoviti osnovnega standarda svojim delavcem, ne morejo več opravljati svoje funkcije, sploh pa ne imeti visokih plač in vseh drugih privilegijev. Oblastniki in lastniki, od vas je odvisno, kolikorat in kje bomo še protestirali in stavkali SSS. Nam gre za delo in pravice,« je ob koncu še dejal sekretar SSS Rajko Lesjak. D. Naraglav VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC TEL.: (0609) 616-458 /g—*####»»»»»#*#»»—»——»»»»»—»»»»«»»—**»«—«———»—»—»»—————«j VSE VRSTE ZAVAROVANJ Adriatic* zavarovalna družba d.d. Sprejmite nasvet _____________ naših zastopnikov Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad požto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24, Vransko, tel.: 725-246 Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 Roman Raničigaj, Kapla 62 BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 GRIŽE, ŠEŠČE Dragica Šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel.: 776-659 ŽALEC, VRBJE: Jernej Koštomaj, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 Melita Volavšek, Kruševska 3, Žalec Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319 GOTOVLJE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212 PONIKVA: Taflana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 e*»»»#»*»»#»#*»**»— najst govornikov območnih sindikatov, republiških sindikatov dejavnosti, delavka ljubljanske Dekorativne ter na koncu še predsednik SSS Dušan Semolič in sekretar SSS Rajko Lesjak. V kulturnem programu je sodeloval pevec Jani Kovačič in pihalni orkester Metalke. V imenu 440 tisoč članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je Rajko Lesjak naslovil na vlado in parlament vrsto zahtev, ki naj bi izboljšale sedanji položaj slovenskega delavstva. Med drugim je dejal: »Najostreje protestiramo proti takšni gospodarski in socialni politiki, ki ne upošteva interesov delavcev, proti takšnemu odpuščanju delavk in delavcev, ki ga že nekaj časa imamo, proti takim programiranim stečajem in delitvi miloščine stečajne mase odpuščenim delavcem, proti neznosno lahkotnem ukinjanju delovnih mest in brezpravnosti, v kakršni so danes delavke in delavci. Udeleženci SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE Najemnine za stanovanja so se v novembru povečale za 3,5%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu novembru 3.569,10 tolarjev in je 71,47 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore so se v novembru povečale za 2,0%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora je znašala 567,04 tolarje. V skladu s 3. in 4. členom uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 60/93) obveščamo vse uporabnike toplotne energije, da se je cena toplotne oskrbe v novembru povečala za 3,3%, kar je v skladu z rastjo cen industrijskih izdelkov v oktobru. Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec tako znaša v novembru 59,66 SIT za m2. OBVESTILO Pri podjetju SIPRO lahko poravnate stroške najemnine, vzdrževanja, ogrevanja in ostale storitve, ki jih izvaja podjetje SIPRO. Plačilo je brez provizije. Plačate lahko na blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vse lastnike stanovanj obveščamo, da bomo v januarju 1994 zavarovali vsa stanovanja v občini Žalec. Zato pozivamo vse nove lastnike stanovanj, da pri našem podjetju čim prej podpišejo izjavo o zavarovanju svojih stanovanj, saj je takšno zavarovanje bistveno cenejše, kot če boste stanovanje zavarovali sami. O letu turizma Spomladi je Turistična zveza Spodnje Savinjske doline načrtovala, da bomo založeni s prospekti, razglednicami, zemljevidi, katalogi, monografijami itd. Danes ni naš namen, da bi ugotavljali, kaj je bilo napravljeno, ampak da pogledamo, kaj in kako so včasih delali na tem področju. Verjetno smo do sedaj popolnoma zanemarili dejstvo, kako so bili v preteklosti založniki, ki so izdali marsikatero publikacijo. Leta 1903 je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva izdala »Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah«, kjer najdemo tudi podatke o Mrzlici, Gori Oljki... V njem je zapisano: »... Veliko hvalo so dolžni hribolazci požrtvovalnemu g. A. Cvenklu, trgovci v Št. Petru v Savinski dolini, ki je založil to knjigo...«. To pomeni, da je bil v Šempetru mecen, ki je založil vodnik. Založnik razglednic je bil Norbert Zanier iz sedanjega Prebolda. V katalogu Nazaj v planinski raj, ki ga je letos izdal Muzej novejše zgodovine iz Celja, najdemo razglednico Okrešlja iz leta 1904. V knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev (Mladinska knjiga, 1987) najdemo razglednico Luč, ki sta jo založila Norbert Zanier & sin. Na razglednici je žig z zapisom: Frischaufov dom, 2. aug. 1908, Okrešelj. To je spominski žig otvoritve doma, ki je bila 2. avgusta 1908. Razglednico Pozdrav iz Št. Pavla pri Preboldu pa je leta 1902 založil Franc Korun iz Šempetra. Med Žalcem in Novim Celjem je imel svoj atelje W. Federmayer. Ta fotograf je 1. 1911 izdelal in izdal razglednico Petrovč. Lani je Osnovna šola Petrovče prav tako izdala razglednico Petrovč. Leta 1915 je znani trgovec iz Žalca Viktor Pilih izdal razglednico Žalec, osrednje skladišče hmelja. Mimogrede, Viktor Pilih je bil pred 1. 1941 poverjenik Savinjske podružnice SPD v Žalcu in po I. svetovni vojni oskrbnik koče na Mrzlici. Danes objavljamo reprodukcijo razglednice Žalca, ki jo je založila Adalb. Globočnik, vdova iz Žalca, znana trgovka, kasneje žena kronista Rajka Vrečerja. Razglednice nam povedo marsikaj zanimivega. L. 1901 je bila odposlana razglednica Polzele, na njej pa je upodobljen prevzem hmelja. Kraj je označen v nemščini: Heilstein, Steiermark, tekst na razglednici (pozdravi) pa je slovenski. Iz leta 1901 je tudi razglednica Braslovče, trg. Kraj je označen v slovenščini, odpošiljatelj je na razglednici pisal v nemščini in označil datum: »Frasslau am 20. VII. 1901.« Marsikaj je odšlo v pozabo, marsikaj bi se še verjetno odkrilo. Tudi ta slika Žalca se je našla po naključju. Zbira kdo razglednice, ki so izšle po vojni? Ohranjajo društva, kot Turistično društvo Šempeter, razglednice in ostali material, ki ga izdajajo? F. J. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor Žalec, g. p. 02 Žalec Pred nami je pomembno obdobje odločitev, ki bodo vplivale na prihodnje življenje v naši zeleni dolini. V ospredje prihaja nujna, a težka odločitev o trasi avtoceste skozi Savinjsko dolino in o pričetku njene gradnje. Socialdemokrati Žalske občine želimo ob pričetku javne razprave o predlagani varianti, ki ravnokar poteka po krajevnih skupnostih, podpreti takojšen pričetek gradnje avtocestnega odseka od Arje vasi do Ločice pri Vranskem, saj menimo, da je za pričetek gradnje že skrajni čas. Opozarjamo pa, da izbiro prave variante prepuščamo strokovnemu timu, ki mora upoštevati najugodnejšo rešitev, ki bo strokovno odgovarjala danim kriterijem in ki bo vključevala reševanje vseh problemov stanovalcev in lastnikov parcel ob izbrani trasi. Naše mnenje je, da mora biti izbrana tista trasa, ki bo omogočala ceneno gradnjo, ki bo ekološko nesporna in ki bo vključevala vse objekte in elemente ceste za obvarovanje ljudi in narave. Odločitev mora biti utemeljena z največjo mero strokovnosti in odgovornosti. S tem mnenjem želi predsedstvo Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Žalec seznaniti vse občane, ki želijo tvorno in odgovorno poseči r realizacijo tega velikega projekta. Zavedamo se, da bo vsaka kasnejša odločitev še težja, odlaganje pa ponovna in nedopustna napaka. I f TRGOVINA iMJ Dolenja vas, Prebold, telefon-fax: 723-047 OLJE ZVEZDA/I 127,60 SLADKOR /kg 69,00 MARGARINA / več vrst od 69,90 do 94,00 TESTENINE, 500 g 42,80 WC ROLCE /10 kom 149,00 Ugodna ponudba za bližajoče praznike Otrokom želimo veliko Miklavževih in Božičnih daril Kolektiv trgovine Miklavc Mejniki Nekateri dogodki v zgodo- vinjčanu bi kot zgodovinar vini narodov in človeštva do- rad spomnil nanje. Seveda si ločajo njen potek kot mejni- ne domišljam, da moje miki določajo obseg parcele, šljenje predstavlja alfo in Vsaka točka v meji parcele je omego o tem. pomembna, vendar pa potek Modema slovenska zgodo-meje določajo mejniki. vina se začenja z izidom prve Moderno zgodovinopisje slovenske tiskane knjige. To se zanima za vse strani člo- je šele spočetje slovenskega veškega življenja in jim po- naroda. Stoletja so minila, sveča pozornost. Življenje je da je ta zarodek zrasel toli-tako kompleksno, da iz njega ko, da se je pojavil na prizo-ne moremo in ne smemo iz- rišču evropske in svetovne ' pustiti ničesar, če ga hočemo zgodovine, da se je zavedel oceniti kolikor toliko objek- sebe in zahteval pravice. To tivno. Priznati moramo, da se je zgodilo pred 125 leti na vsi dogodki ne vplivajo ena- slovenskih taborih v Ljuto-ko na zgodovino, da niso meru, v Žalcu in drugod. Neenako pomembni. Nekateri, kako obsedeni z današnjost-ki jih označujemo kot pre- jo in prihodnostjo smo to ta-lomne vplivajo in določajo ko rekoč rojstvo slovenskega dogajanje še desetletja in naroda skoraj prezrli, stoletja potem, ko so se zgo- Po petdesetih letih zorenja dili. Takih velikih dogodkov smo pred 75 leti natančno se po navadi spomnimo ob 29. oktobra 1918 prekinili okroglih obletnicah, ali pa svojo zvezo z Avstrijo in se vsaj vsake četrt stoletja. Ta- odločili za nove povezave, krat pripravljamo proslave, Dogodki so nas našli nekoliki jih v bistvu delamo zaradi ko nepripravljene. Samo od-nas samih, zaradi danes in ločni akciji vojakov pod vod-jutri. stvom generala Maistra se Letos se je steklo tako, da moramo zahvaliti, da je bila imamo okrogle obletnice šti- meja na severu postavljena rih pomembnih dogodkov iz sorazmerno ugodno, čeprav naše preteklosti, dogodkov ne maksimalno. Zaradi za-ki kot mejniki določajo našo slepljenosti z maksimalno zgodovino. Zaradi dnevne rešitvijo se nam zdi, da smo politike jim nismo in jim tu- bili takrat neuspešni. Sreča, di verjetno ne bomo posvetili da smo takrat imeli nekaj potrebne pozornosti in jim mož, ki so vedeli, da je stvar pripisali primerne teže. treba urediti z vojsko. Če bi S pričujočim zapisom v Sa- se takrat prepustili politi- kom, ki so sanjali, da nam slovenijo in na dogajanje na bodo na mirovni konferenci Hrvaškem ter v BIH je danes mogoče postavili mejo na govorjenje o Jugoslaviji sko-Grossglockner bi zagotovo rajda nezaželjeno. Tudi pro-ostali brez Maribora in še če- slavljanje obletnic dogodkov sa. Danes se morda komu \z njene zgodovine še nekaj kolca za Avstrijo, vendar časa mogoče ne bo oportuno. moramo priznati, da je bila odločitev za Jugoslavijo, za- pa vendarle kot zgodovinar ustavila nemški prodor proti moram reči, da je v zgodovi-jugu^ zaustavljeno je bilo po- nj našega naroda tudi II. za-nemčevanje in izginjanje sedanje AVNOJ pomemben Slovencev. ^ “dogodek, dostojen, da se ga Nadaljnji odločilni koraki spomnimo. Danes mu pred-k uveljavitvi slovenstva so vsem na vzhodu nekdanje bili storjeni v času II. svetov- Jugoslavije očitajo, da je bil ne vojne. Takrat so v NOB in nekakšen konstrukt, da na v ljudski revoluciji - ned- njem niso sodelovali voljeni vomno smo imeli eno in dru- predstavniki vseh narodov, go - nastajali pogoji za federativno ureditev Jugoslavije. Xo je res. Partizansko giba-Letos mineva pol stoletja od nje je bilo.namreč do kapitu-dveh dogodkov, ki sta pome- lacije Italije razvito v glav-nila odločilni korak k uve- nem samo v zahodnem delu ljavitvi te takrat optimalne nekdanje Jugoslavije. Zato zahteve. so tudi te dežele in ti narodi O Kočevskem zboru smo že dobili v Jajcu več besede, kot dosti slišali in brali in ga tu- bi jo sicer. Ko počasi odsti-di skušali primemo prosla- ramo zavese, za katerimi je viti. Narobe bi bilo, če bi ga bila skrita naša bližnja pre-prezrli, kot bi bilo narobe, če teklost ugotavljamo, da je bil bi ga uporabili zato, da bi na vzhodu Jugoslavije ob proslavljali ali dvigali ceno koncu vojne zelo močan od-tistemu, kar si tega ne zašiti Por proti federativni uredi-ži. Kočevski zbor nedvomno tvi Jugoslavije. Tudi zavez-pomeni oblikovanje sloven- niki so imeli takrat do Srbov ske federativne enote v okvi- drugačen odnos, kot do ostani Jugoslavije. S sklepi Ko- bh jugoslovanskih narodov, čevskega zbora smo prišli - Slovenci na H. Nasedanje Pravzaprav lahko to žalost-AVNOJ, pripravljeni in od- no dejstvo opazujemo še da-ločeni, da dosežemo federa- nes- Zato menim, da je pri-tivno ureditev Jugoslavije. mémo, da se letos ob 50. let-Sklepi sprejeti na Kocev- riici spomnimo H. zasedanja skem zboru so dobili potrdi- AVNOJ kot enega od dogod-lo čez dva meseca na n. zase- k°v, ki so prispevali k temu, danju AVNOJ v Jajcu. Glede da živimo danes v svobodni na svež spomin na napad na Sloveniji. MULLER - trgovina s talnimi oblogami in tapetami za vaš dom BOGATA PONUDBA, več kot 10.000 vzorcev: — itisoni — tapisoni — parketi — PVC obloge — tapete — umetna trava Posebnost naše ponudbe je talna obloga MELAN, trpežnejša od parketa! MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE! Obiščite nas v CELJU, stavba RAZVOJNEGA CENTRA, Ulica XIV. divizije 14, telefon: 063/27-306. Delovni čas: od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. 5T(gpharde Velika izbira kakovostnih pletenin modne pletenine Sedaj tudi v Žalcu! Žalec, novi poslovni center pri Žani, telefon: 713-221 priznanih domačih in tujih proizvajalcev. KONKURENČNE CENE Možnost plačila na obroke, Miklavž in Božiček °dPrt0: NON-STOP! že kupujeta pri nas, zato pričakujemo tudi vas! • telefon: 712-515 I BUTIK ZA BODOČE I MAMICE IN OTROKE *• __________________________________ 5' PROGRAM ZA BODOČE MAMICE: • • - modna konfekcija, perilo, nogavice S - literatura, nastavki za dojenje, blazinice za prsi j PROGRAM ZA OTROKE: • - konfekcija do št. 6 • - dude, stekleničke in ostali dodatki CHICCO, NUK, • AVENT • - kozmetika FISSAN, JOHNSON’S, CHICCO, l PENATEN • - razne igrače: PUZZLI, GLASBENE, LEGO, l DUPLO, PLIŠ, DRUŽABNE IGRE, J AVTOMOBILČKI, BURAGO, DIDAKTIČNE J IGRAČE... • - zibke, posteljice, avto sedeži, previjalne mize, J stajice, stolčki za hranjenje, vozički • I SE PRIPOROČAMO, • SAJ BOSTE NAŠLI V PRODAJALNI ŠE : VELIKO VEČ! Štiri desetletja današnje Industrije gradbenega materiala Gradnja so prežeta s številnimi razvojnimi mejniki, večino pa so oblikovale tržne razmere. Mednje gotovo sodi tudi proizvodnja dimnikov po licenci Schie-del, ki se je začela pred dvajsetimi leti. Tudi zadnja leta krize v gradbeništvu vplivajo na razvojno pot kolektiva, ki se s kakovostnimi izdelki uspešno uveljavlja na novih tržiščih. »Tudi ta jubilej bomo proslavili predvsem delovno. Tržne razmere nas silijo, da se prilagajamo potrebam trga. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni. Proizvedemo toliko, kot lahko tudi prodamo. Število zaposlenih smo sicer zmanjšali, vendar delavcev nismo odpuščali. Iščemo nove programe, ki bodo konkurenčni na trgu, hkrati pa želimo ohraniti delovna mesta. Zadnja leta se je obseg proizvodnje zmanjševal, letos pa ga ponovno povečujemo, kar je v sedanjih razmerah zelo pomembno. V prvih devetih VELIKA IZBIRA ŽENSKIH PLETENIN IN SPODNJEGA PERILA UGODNI NAKUPI SMUČARSKE OPREME ter pestra izbira ALPININE smučarske in športne obutve! POZOR! V mesecu decembru bo v PC LENA Levec in Veleblagovnici ŽANA potekala BOŽIČNO-NOVOLETNA NAGRADNA IGRA. Vabljeni - sodelujte v nagradni igri! odnosi sicer ovirajo večjo prodajo, kar pa prodamo, dobimo plačano v trdi valuti. Za nas je še posebej zanimiva Dalmacija, saj lahko montažna dela izvajamo tudi pozimi, ko je pri nas mrtva sezona. Največ zanimanja je namenjeni tudi sanaciji dotrajanih dimnikov. V Gradnji smo se vedno zavedali pomena dobrih poslovnih odnosov s kupci, zato smo ob jubileju organizirali poslovne dneve, na katerih smo poslovne sodelavce našim kupcem se za zaupanje zahvaljujem v imenu kolektiva Gradnje,« nam je dejala Jelka Srebre, ki je dolžnost direktorja prevzela v začetku preteklega meseca. Jelka Srebre Prodaja večinskega deleža mlekarne Lastninjenje Mlekarne Ce-leia bo kmalu končano. Konec novembra se namreč zaključuje razpis, s katerim je Sklad republike Slovenije za razvoj objavil prodajo svojega 55-odstotnega deleža mlekarne. Po oceni njenega direktorja Zdravka Poči-valška se bodo pojavili vsaj trije zainteresirani kupci, postopek prodaje pa bo verjetno končan že v roku štirih mesecev. Sklad se je za prodajo svojega deleža odločil zato, ker je sedaj poslovanje mlekarne v osnovi pozitivno. Izguba ob koncu devetih mesecev sicer še vedno znaša 19 milijonov tolarjev, vendar je po besedah Zdravka Počivalška posledica preteklega poslovanja in naj bi bila v največji meri sanirana do konca tega leta. Ker so v tem času prodali tudi prostore stare mlekarne v Medlogu, se bo tako pomembno zmanjšala njihova zadolženost pri bankah, to pa pomeni boljšo osnovo za poslovanje v naslednjem letu. Mlekarna nekaj več kot polovico odkupljenega mleka predela v sire, eno četrtino proda konzumnega mleka, drugo četrtino pa predstavlja program fermentiranih izdelkov oziroma raznih jogurtov. Njena ključna težava sedaj ni preveč, ampak premalo odkupljenega mleka. Nekatere kmetijske zadruge so namreč začele od- dajati mleko drugam, tako KZ Šentjur v celoti v Ljutomer, KZ Laško tri četrtine količin v Ljubljano, KZ Slovenska Bistrica eno petino v Maribor, KZ Šoštanj polovico na Vrhniko, Vransko pa en del v Ljubljano. Po direktorjevih besedah sedaj pospešeno skušajo pridobiti nazaj vsa ta odkupna področja, kot prvi bo s prvim decembrom vse mleko spet oddajal v Arjo vas Šoštanj. Tako naj bi naslednje leto spet odkupili 50 milijonov litrov mleka, kot so ga že v preteklosti, ko so 20 milijonov tega prodali na jugoslovanski trg. Zdaj ga nameravajo v celoti predelati v Arji vasi v sire in fermentirane izdelke, s katerim morajo pokriti izgubo pri konzumnem mleku. Popolnoma so prekinili predelavo mleka v Avstriji, saj je bila predraga, poleg tega pa menijo, da imajo namesto avstrijskih dovolj dobre tudi domače izdelke. Kolikor je le bilo mogoče, so zmanjšali uvoz reprodukcijskih materialov, vse to pa so ukrepi, ki bodo zmanjšali likvidnostne težave v mlekarni. Ostrejši pravilnik o pogojih odkupa Zadruge dobijo mleko plačano v dveh obrokih, in sicer polovico do 15. v mesecu ter drugo polovico do konca meseca. Res pa je, da je v povprečju še vedno polovica mleka plačanega prek kompenzacije. S prvim julijem letos so se zaostrili pogoji odkupa in zahtevana kakovost mleka, ki ga kmet odda mlekarni. Za osnovno ceno je bilo prej dovoljenih tri milijone mikroorganizmov na milimeter mleka, po novem samo 800.000. Od prvega januarja naslednje leto pa bo ta meja 100.000 mikroorganizmov na milimeter, zaradi česar bodo kmetje morali temeljito spremeniti način molže in donos mleka v zbiralnice. Na vprašanje, ali mlekarna ne bo odkupovala manj kvalitetnega mleka, je Zdravko Počivalšek povedal: »Naredili bomo vse, da bomo dobili čim več kvalitetnega mleka. Ne želimo posegati po ukrepih, ki bi prepovedovali nošnjo mleka. Ce pa že, potem bomo ukrepali pri posameznih dobaviteljih in ne v zbiralnicah kot doslej.« Čigava bo torej mlekarna? Odločitev o prodaji večinskega deleža mlekarne je izključno v rokah republiškega sklada. Tudi ocenjena vrednost mlekarne je skrivnost in je direktor Počivalšek ne pozna. Meni pa, da se bodo pojavili vsaj trije zainteresirani kupci, od katerih ima največ možnosti konzorcij, ki ga bodo ustanovile kmetijske zadruge, ki imajo kot 45-odstotni družbeniki predkupno pravico. Pravilo prodaje je takšno, da vsak ponudnik sam določi, kako visoko kupnino bo ponudil. Pri tem pa kupnina ni ključni element pri prodaji. Ponudnik mora pripraviti tudi program dela in razvoja mlekarne ter . možno dokapitalizacijo. Kon- * zorcij zadrug ima v svojem sklopu tujega ponudnika za en konkreten izdelek, ki ga še ni na slovenskem trgu. S tem bo tujemu partnerju omogočen manjši lastniški delež, nikakor pa ne večinski. Sklad ni dolžan prodati svojega deleža najugodnejšemu ponudniku, pač pa bo prodal tistemu, za katerega bo ocenil, da je strateški kupec. O tem, da bo v Savinjski dolini prisotna še ena mlekarna, pa Zdravko Počivalšek meni: »Mi od konkretnega podjetja nismo dobili nobene ponudbe. Moramo pa se zavedati, da je razlog za to, da je Celeia kot edina mlekarna v Sloveniji v državnem skladu, v bilanci iz leta 91. Kdo je zanjo odgovoren, pa je tudi znano. Bile so vse možnosti, da bi se sorazmerno nova mlekarna, na ugodni mikro in makro lokaciji in z zanimivim programom normalno razvijala, pa se ni. Čeprav načeloma ne zavračamo sodelovanja z nikomer, pa bi se vprašal, ali je moralno, da se ljudje, ki so povzročili negativno poslovanje v Mlekarni, pojavijo tudi kot njen kupec.« K. Rozman STMJA 40 let IGM Gradnja --------------------------L- ♦ \gradnjažalec Proizvodnjo zopet povečujemo^ pravi direktorica Jelka Srebre mesecih smo proizvodnjo za slovensko tržišče in Ion posel dimniških plaščev za Avstrijo povečali za sedem odstotkov. Avstrijsko tržišče je cenovno ugodno, pomembno pa je tudi zanesljivo plačilo. Vračamo se tudi.na hrvaško tržišče. Težave s plačilnimi za blok dimnike, pri katerih' je zajeta tudi končna obdelava z vsemi dodatki. Na pohodu je plinifikacija, zato pripravljamo ustrezne rešitve s programom steklo cementnih izdelkov. Vedno več zanimanja na tržišču je za različne elemente, ki so seznanili z razvojnimi dosežki in usmeritvami Gradnje. Posebno pozornost smo namenili novostim v proizvodnem programu. Poslovni dnevi so bili tudi priložnost za utrjevanje zaupanja in načrtovanje nadaljnjega sodelovanja. Sodelavcem in AVTOMEHANIKA Šentrupert 41 Telefon: 063/726-064 * popravilo vseh vrst vozil * prodaja rezervnih delov Delovni čas: od 8. do 19. ure SVINJSKE POLOVICE iz domače reje in zakola KZ Laško ali uvožene, s kožo in slanino ali brez NUDIMO PO UGODNIH P060JIH. Enako dobavljamo domačo mlado govedino v delih. Vse po prednaročilu, sveže, direktno iz prevoznega hladilnika KZ Laško, vsak torek in petek. VINA SLOVENSKIH KLETI Plačate 30, dobite 50 litrov izvrstnega, zajamčeno pristnega slovenskega vina v 52-litrskih sodcih. (sauvignon, pinot, vrtovčan, malvazija, vipavec, barbera, refošk, merlot, rose itd.) Poleg tega dobavljamo nerjaveče cisterne za vino od 50 do 1000 I, Italijanske Izvedbe. UGODNO NUDIMO TUDI VSA ŽIVILA. LERRA d.o.o. PREBOLD Poslovalnica in vinoteka Prebold tel. 723-049 EproS d.o.o. Braslovče Elektro trgovina in montaža tel.: 0609/612-649 Nekateri že vedo za nas, drugi še bodo, saj imamo najugodnejšo ponudbo: * svetil * elektroinstalacijskega materiala * malih gospodinjskih aparatov. Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! Delovni čas: od 7.30 do 12., od 14. do 18.30, sobota do 12. ure. ZANA Oskrbite se za zimske hladne dneve - velika izbira zimske konfekcije na ženskem, moškem in otroškem oddelku. DAJ-DAM d&ÖL, Žalec turist agency Žalec, Titov trg 5, tel. & fax: 063/711-177 vas vabi na SILVESTROVANJE: Pariz - letalo, 5 dni, 29. 12. 93 London - letalo, 5 dni, 29. 12. Križarjenje v Grčiji in Italiji, 6 dni, 27. 12. Španija, 7 dni, 27. 12. Turčija, letalo, 8 dni, 26. 12. Rim, 4 dni, 29. 12. Dunaj, 4 dni, 30. 12. ZDA, 18 dni, 18. 12. Tunizija, 7 dni, 27. 12. Kanarski otoki s Tenerič SMUČANJE v Avstriji, Italiji, Franciji, Švici. Na obisku pri Maroltovih Veselje do dela Darila in cvetje v decembru December je najbolj pester t mesec v letu. To je čas, ko se ljudje med seboj obdarujemo in naše stanovanje krasijo za ta čas značilni okraski in cvetje. Pri darilih je zelo pomemben njihov izgled. Decembrska darila naj bodo aranžirana razgibano, lahkotno in z veliko domišljije. Aranžiramo jih lahko s klasičnim celofan papirjem, novejši pa je stil s tako imenovanim darilnim papirjem, ki se ponovno pojavlja na našem tržišču. Ne smemo pozabiti na raznobarvne in vzorčaste trakove in vrvice, ki darilo zelo popestrijo. Predvsem novoletna darila naj bodo okrašena s trakovi, speljanimi v velike pentlje najrazličnejših oblik. Dodamo jim lahko tudi zimzelene vejice, ki lahko ostanejo zelene, lahko pa jih pozlatimo ali poškropimo z umetnim snegom. Za majhna darila je zelo pomembno, da so aranžirana, kajti razni trakovi in papirji nam darilo povečajo in približajo. Tudi za stanovanja je značilno, da so decembra okrašena. Novoletne jelke že vrsto let krasijo naše domove, drugje po Evropi pa so v tem času skoraj obvezni različni namizni aranžmaji in adventni venčki. Ta način aranžiranja stanovanj prihaja tudi k nam. Cvetje v aranžmajih je lahko naravno posušeno ali svileno. Prav tako pa ni zanemarljivo sveže cvetje. Najbolj primerna rastlina za ta čas je BOŽIČNA ZVEZDA (EUPHORBLA PULCHERI-MA), kot lončnica ali rezano cvetje v namiznih šopkih ali aranžmajih ali pa celo svilena kot imitacija pravega cveta. Adventne venčke in aranžmaje dopolnjujemo z raznimi storžki in svečkami, prav tako pa tudi z novoletnimi kroglicami najrazličnejših barv in oblik. Novost na našem tržišču so novoletni okraski iz lesa, slame ali papirja. ŽALEC Šlandrov trg 33 Za praznične decembrske dni smo pripravili bogato ponudbo: * dekorativne kozmetike JADE, ARTDECO, RE-VLON, SAMANTHA * krem: OIL OF OLAZ, QUENTY, ELEN BETRIX, za mlado, problematično kožo pa kolekciji ELEN BETRIX in CLERASIL * če želite imeti še naprej porjavelo polt, si pomagajte s samoporjavitveno kremo, ki jo dobite le v CHAR-LIEJU. NA POSEBNEM ODDELKU smo dobro založeni z jesensko in zimsko kolekcijo odličnega perila INFIORE in nogavice FILODORO. VELIKA IZBIRA ženskih, moških in otroških ur RAIMON WEL, ZEON, OSKO. Za obisk se priporoča drogerija Charlie. TOP-SHOP Žalec, Šlandrov trg 5 MIKLAVŽ, BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ bodo pri nas našli: * NAJVEČJO IZBIRO VOLNE ZA ROČNO PLETENJE * PULOVERJE za slovesne priložnosti * OTROŠKE TRENIRKE že za 1.490 sit. Priporočamo se za obisk! goče sem malo starokopiten, a naša kmetija je za specializirano proizvodnjo premajhna.« Mislim, da so Maroltovi eni redkih, ki so raje preuredili star hlev kot gradili novega. »Mogoče sem res preveč previden, a za večje investicije imamo premalo svoje zemlje. Razmišljali smo že tudi, da bi se začeli ukvarjati s turizmom in uredili apartma v sosednji hiši. Toda z gostom se je treba ukvarjati ves dan. Pri delu gostje danes nočejo in tudi ne znajo pomagati. V poštev bi prišel izletniški turizem, za to pa bi potrebovali avtobus, veliko kuhinjo, človeka, ki bi jim stregel, poleg tega imamo ravno poleti s hmeljem največ dela. Zato še oklevamo,« je povedal Franc. Morda pa bo Maroltova domačija ven- darle postala kmetija odprtih vrat. Kmalu tudi izvem, zakaj je vse pri Maroltovih tako čisto in urejeno. V dvajsetih letih so hišo obnovili kar štirikrat. Zidana iz kamna je bila precej vlažna, ampak Franc je ob tem še dodal: »Človek se pa tudi naveliča vedno ena-¡kih stvari in stare fasade. Ko jo obnoviš, poživi celo okoli-IjCO. Res je to grdo delo, ampak saj ne delaš za druge. (Važno je, da si sam zadovoljen. Mene vsaka drobnarija, ki je pokvarjena ah ni na jsvojem mestu, zelo moti. Mogoče da sem skoraj preveč siten, ampak takšen sem.« Kakšen gospodar je Franc, najbolje pove njegova kmetija. Od nje lahko udobno živi njegova družina, pa še najlepša je v dolini. K. Rozman N. Krajnc Turistični osat Poslovni prostori podjetja RR v Žalcu dobivajo novo podobo. Prednji del ob ulici je sedaj lepše urejen, žal pa to ne velja za ozadje, kjer se razgaljata neurejenost in nečistoča. V bližini je športni center, ki ga ob koncu tedna obiskujejo številne športne ekipe. In ker mnogi zahajajo tudi v lokale podjetja RR, daje neurejenost okolja slab vtis celotnemu mestu, zato komisija lastniku podeljuje turistični osat. MIKLAVŽ ê BOŽIČEK Dvom Hrmaod.OU2.-aEI2.Qa Dela na kmetiji ni mogoče ocenjevati samo v tolarjih Maroltova domačija v Zgornjih Gorčah je bila v akciji kmetijsko-svetoval-ne službe ocenjena kot najbolj vzorno urejena savinjska kmetija. Na njej gospodarita Franc in Marija, ki pa nista samo vzorna gospodarja, ampak tudi prijazna gostitelja. S svetovalko Andrejo Žolnir sva se namreč kar sami povabili k njim na kratek klepet in se prepričali o tem. Še vedno bujno in raznobarvno cvetje pred hišo prepričuje, da je zima še daleč. Vendar se utrip na kmetiji počasi že umirja, manj je dela zunaj, več časa za kavico in klepet. Tako izvem, da je Maroltova kmetija s sedmimi hektarji obdelovalne površine, dvema hektarjema gozda in dvajsetimi glavami živine sicer majhna, a lahko preživi družino s tremi odraščajočimi otroki in osemdesetletno mamo. Dva hektarja ima Franc v najemu. Skoraj vsa zemlja je zasejana s hmeljem: »Večinoma vse delo opravimo sami, s tem, da nama otroci pomagajo, kolikor jim dopušča šola. Sicer pa pri prvem čiščenju in obiranju hmelja najamemo dva sezonska delavca. Oddajamo tudi mleko, vsa teleta obdržimo doma. Mo- Sateiitske antene od 460 DEM dalje, tudi na kredit! Telefon: 726-077 Bistro in picerija TIP-TOP V začetku decembra bo Tip-top, bistro in picerija dopolnil svoj tretji rojstni dan. Ta majhen, prijeten bistro v kletnih prostorih stanovanjskega bloka št. 208 na Polzeli, se je v treh letih ob moralni podpori stanovalcev bloka in okolice že trikrat olepšal in dopolnil svojo ponudbo. Tako je danes Tip-top bistro in picerije, v kateri se radi zbirajo stari in mladi od blizu in daleč. Gostje lahko izbirajo med različnimi vrstami in veli- kostmi pic, tisti, ki ne marajo tovrstne italijanske specialitete, pa lahko izberejo kakšno drugo, na hitro pripravljeno hrano. Tip-top tako pomeni popestritev vsakdanjika na Polzeli, saj gostje radi prihajajo v prijetno okolje, s prijazno postrežbo in dobro hrano. Odprto imajo vsak dan od 12. do 22. ure. Če jih še niste obiskali, velja njihovo povabilo, da se prepričate v kakovost njihove ponudbe. ep-ka Farna College, Žalec, Ul. talcev 3 Biro za tuje jezike Tečaji tujih jezikov v lastnih prostorih v centru Žalca: • nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine • poslovne nemščine in angleščine • za otroke, mlade in mlade po srcu Inštruiramo in prevajamo. Telefon: 714-175, 726-005. Pridni gasilci v Andražu Gasilska društva v naši občini so zelo delovna. Tudi andraški gasilci so zelo delovni in pridni - največji dokaz za to je nov gasilski dom, ki so ga zgradili. Letos so v njem uredili sejno sobo, zunaj fasado, okolico, asfaltirali parkirišče in dovozno cesto. Prvo soboto v tem mesecu so končali fasado in tako so, brez velikega »pompa«, vendar zelo zadovoljni zaključili mesec požarne varnosti. Po besedah predsednika društva Ludvika Meklova so člani društva in drugi krajani opravili letos več kot 2500 udarniških ur. Poleg tega so opravili veliko ur s kamioni in traktorji, prav tako brezplačno. Društvo ima še nekaj dolga, zato bomo ob koncu leta po hišah svoje krajevne skupnosti nosili koledarje in ob tem zbirali prispevke krajanov. Seveda pa je vse opravljeno že preteklost, njihovi načrti segajo naprej in že mislijo na nabavo nove avtocisteme. Na sliki jih vidimo pri pospravljanju odrov, ki so jih uporabili pri fasadi. j. TAVČAR DIMNIKARSKO PODJETJE RAVNE Poslovna enota ŽALEC Telefon: 063/713-150 Z DIMNIKARJI DO ČISTEJŠEGA ZRAKA, OKOLJA IN PRIHRANKOV GORIVA Dimnikarska služba je obvezna gospodarska javna služba, zadolžena za pregledovanje in nadzorovanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav. V sklopu naših nalog opravljamo: - redne kontrolne preglede - izredne kontrolne preglede, - letne strokovne preglede z izdajo potrdil o stanju naprav, - meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč, - določevanje toplotno-tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav in - strokovne preglede za izdajo soglasij. Pri čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav pa je obseg naših opravil naslednji: - redna mehanska in kemična čiščenja ogrevnih površin, - generalna čiščenja, - izžiganje oblog in - protikorozijska zaščita. Naj dodamo, da v dejavnost dimnikarske službe sodi tudi vodenje evidenc (katastrov) o kurilnih, dimovodih in prezračevalnih napravah ter emisiji dimnih plinov. SPOŠTOVANE STRANKE Z vašo pomočjo, razumevanjem in spoštovanjem predpisov in navodil dimnikarske službe bomo tudi v tej kurilni sezoni lažje skrbeli za čistejši zrak in okolje ter varnost vašega premoženja in zdravja. VAŠI DIMNIKARJI PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Trgovina in montaža Parižlje 1, Braslovče telefon: 063 / 721-081 Še je čas, da vam bo pozimi toplo! • Vse za centralno ogrevanje: gorilci • cisterne • peči • radiatorji Z montažo ali brez. DOSTAVA NA DOM! • Vse za vodovod V decembru posebni praznični popusti! LAHKO Sl PRIDOBITE ŠE DODATNI 5% popust za takojšnje plačilo nad 10.000,00 sit. MOŽEN NAKUP OD 3 DO 5 OBROKOV. Odprto: od 7. do 18. ure, sobota do 12. ure. 4 km asfaltne ceste Krajanom Dobrovelj v KS Braslovče, ki ležijo na več kot 700 m nadmorske višine, se je v začetku tega meseca izpolnila velika želja. Delavci Cestnega podjetja Celje so namreč asfaltirali odsek ceste na Dobrovljah v dolžini nekaj več kot 4 km. Na modernizacijo ceste so krajani čakali več kot deset let. Predsednik sveta KS Braslovče Dušan Goričar je ob tem povedal: »Vesel sem, da so na Dobrovljah končno dobili del asfaltirane ceste. Seveda se je ob tem treba zahvaliti vsem tistim, ki so prispevali denar. V prvi vrsti velja zahvala Republiki Slovenije, kjer smo iz sklada za demografsko ogrožena območja dobili kar precej sredstev, prav tako ministrstvu za kmetijstsvo in gozdarstvo, sektorju za celovit razvoj podeželja, občini Žalec, gozdnima zadrugama Žalec in Vransko ter seveda krajanom Dobrovelj in KS Braslovče, ki je prav tako prispevala določena sredstva. Vrednost del ocenjujemo na 18 milijonov tolarjev.« Preostali del ceste do Letuša v dolžini 3 km naj bi modernizirali drugo leto. Na sliki: Asfaltiranje ceste na Dobrovljah. T. TAVČAR Mitnica na Vranskem posodobljena Podjetje Mitnica d.o.o. obstaja že tri leta. V tem času so se s svojo trgovino in proizvodnjo konfekcije že uveljavili v Savinjski dolini, a tudi širše. Poznajo jih tudi v tujini, saj tržijo na osnovi Ion posla. Zmago in Agata Šoštar, lastnika firme, pa sta se letos odločila posodobiti svojo trgovino na Vranskem. V njej nudita pestro ponudbo usnjene konfekcije, obu- tve, pletenin, moške in ženske, lahke in težke konfekcije, otroške konfekcije, poza-mentarije in kozmetike. Precej konfekcijskih izdelkov naredijo sami, delajo pa tudi po naročilu. Trgovina je resnično lepo urejena in je v njej pravi užitek nakupovati. Se pa tudi izplača, saj se ob izdatnejšem nakupu lahko celo najeste in napije-te. Pa brez šale. Pri nakupu nad 15.000 tolarjev vas pogostijo z dvema picama in dvema pivoma v priznani piceriji Golobček na Vranskem. Ob nakupu nad 30.000 tolarjev vas povabijo na dve večerji ali kosila v eni od gostišč Štorman. Povejmo še, da je trgovina Mitnica v stavbi nasproti pekarne Brglez, odprta je vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Lahko jih pokličete tudi po telefonu: 726-085. ep-da Salon VITA Žalec, Jurčičeva 11, w " telefon: 712-742, od 16. do 19. ure Novoletni popust v decembru za: * odstranjevanje maščobe in celulita * odstranjevanje aken z laserjem in odličnim bio losionom * nego obraza z laserjem, ki zadrži lep videz obraza eno leto * masažo telesa * klasično nego obraza * pedikuro. _______Plačilo na dva čeka!---------------------- B Sl B d.o.o. AVTOPREVOZ ■ TRGOVINA DISKONT B. Tihomir - TIHI Pongrac 95 d, Griže tel.: (063) 713-254 DECEMBER - mesec ugodnih nakupov, veselja in praznikov. Pestra in ugodna ponudba Miklavževih in drugih božičnih in novoletnih daril. Možnost nakupa z zamikom plačila. Vabljeni! FOTOKOPIRNICA ~ in papirnica Žalec A T 1? Šlandrov trg 5, Žalec, MJ JT tel.: (063) 714-651 VAM NUDI ZELO UGODNE MIKLAVŽEVE, BOŽIČNE IN NOVOLETNE NAKUPE. Podjetja, obrtniki, ustanove!! Velika izbira: • stenskih in namiznih koledarjev, • rokovnikov za leto 1994, • voščilnic, • vžigalnikov, • odpiračev, • kemičnih svinčnikov, KI VAM JIH PO ŽELJI POTISKAMO Z ZNAKI VAŠEGA PODJETJA. Se priporoča ALF TRI ^ • • ^"V -.T /S/ PREBOLD L/ Prebold (pri Lončari), tel-fax: 063/723-243 : V decembru vam nudimo • po ugodnih cenah: • • cement • stropna polnila • • hidrirno apno • nosilce I • gašeno apno « • bramac • jupol • lepilo za keramiko S • armaturne mreže • žičnike • Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure. • V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri! * ! TEHNIČNA TRGOVINA ■ • v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 ■ «v LENILEVEC, telefon: 063/26-313 ■ ■ I | Mesarija Alojz VALAND ... | Žalec, novi poslovni center pri Žani | vam v sodelovanju z gorenje ® v svojih prodajalnah nudijo tehnično blago proizvajalca GORENJE ■ ■ ■ B ■ ■ Poleg dnevno svežega mesa smo vam za praznični december pripravili: domače prekajene šunke, krače, domače koline... POSEBNA PONUDBA: PRALNO-SUŠILNA GARNITURA - možnost nakupa na 6 obrokov, brez obresti PRALNI STROJI IN SUŠILCI - za gotovino 6% popust HLADILNO ZAMRZOVALNI APARATI - ugodne cene in plačilni pogoji za gotovino 5% popust POMIVALNI STROJI - 20% gotovinski popust VELIKA IZBIRA: TV sprejemnikov GORENJE, kasetofonov, glasbenih stolpov, videorekorderjev in malih gospodinjskih aparatov. Vse proizvode, ki vam jih nudimo v sodelovanju z GORENJEM - Maloprodaja, lahko dobite na 6 obrokov ali LEASING nakup - na 25 obrokov. Odprto: od 7. do 19. ure, sobota do 15., nedelja do 12. ure. Telefon: 714-178 ŠE POSEBEJ UGODNO; * glasbeni centri in videorekorderji SAMSUNG * satelitski sistem LA-SAT IN PACE že od 34.000 SIT dalje komplet z montažo Za monterje satelitskih sistemov posebne ugodnosti! Pokličite 701-888 ali 26-313 int. 34 1 I I ■ ■ ■ S .1 Mladostni spomini ga vežejo tudi na Savinjsko dolino Na srečanju Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici se nam je ponudila priložnost, da povabimo pred mikrofon človeka, ki sodi v vrh slovenskih kulturnih ustvarjalcev, zlasti gledaliških in filmskih. Trenutno je tudi podpredsednik državnega sveta in v.d. direktorja ljubljanske Drame. Ni težko uganiti, da je to Polde Bibič. Še kot otrok, in tudi pozneje, pa je bil pogosto v Savinjski dolini pri sorodnikih na Po-nikvanski planoti v bližini jame Pekel. To pa je še razlog več, da ga predstavljamo tudi v našem časopisu. Polde Bibič je Mariborčan, rojen v delavski družini. Oče mu je umrl, ko je bil star komaj 9 mesecev. Mama se je, kot sam pravi, nekako pretolkla skozi življenje, ga pripeljala do gimnazije in nato na akademijo za igralsko umetnost. Tam se je začel ukvarjati z igralstvom in to počne’ sedaj že 40 let. Za vami je 40 let gledališkega ustvarjanja. Kmalu boste med upokojenimi igralci, čeprav vas teater ne bo zlahka izpustil iz rok. Kakšni so spomini na začetek vaše kariere? »Še kakšno leto in pol me čaka, da bom izpolnil pogoje za upokojitev. Kako potem, zaenkrat še ne razmišljam, vsekakor pa je gledališče velik del mojega življenja in se mu bo verjetno kar težko odpovedati. Če se ozrem nazaj na prehojeno pot in moje prve začetke, moram reči, da me je oder osvojil že v gimnaziji, kjer sem pogosto nastopal kot recitator. Nato sem odšel na igralsko akademijo in svojo poklicno pot začel v ljubljanski Drami. Nekaj časa sem bil v Mestnem gledališču ljubljanskem, vmes gostoval še v Trstu, Mariboru, Kranju, tako da sem bolj ali manj delal v vseh slovenskih gledališčih.« Časi, v katerih ste začeli svojo gledališko pot, gotovo PojcKmo v pnsričnl prostor MIKLAVŽA A BdSiČKA. vas pridelajo na sefnu MIKLAVŽ ê BOŽIČEK DvoKnaHnegod.01.12.-2Sil2.93 __________________________J niso bili lahki. Kakšen je bil položaj igralca nekoč in kakšen je po vašem danes? »Razlike so precej velike. Ko sem začel, so bile plače dokaj dobre. Vsaj ni bilo tega, da bi bilo gledališče podcenjeno v primerjavi z drugimi dejavnostmi. Takrat je bil v veljavi še nekakšen stari avstroogrski način plačevanja po plačilnih razredih za vse državne uslužbence, kar ima recimo Avstrija še danes. Glede na izobrazbo in delo smo bili razdeljeni na razrede. Jaz sem začel pri 14. razredu in bi napredoval, če se sistem vrednotenja ne bi spremenil, do 3. razreda s statusom vrhunskega igralca. Samoupravljanje je to ukinilo, s tem da smo močno zaostali za gospodarstvom. Začelo se je nazadovanje. To pa gre na žalost še naprej, čeprav je res, da je danes tudi v gospodarstvu izjemno slabo...« Ljudje vas, morda še bolj kot gledališkega igralca, poznajo po vaših filmskih vlogah. Kdaj se je začela vaša filmska kariera in katera vloga vam je najbolj pri srcu? »Najprej sem igral manjšo vlogo v Čopovem filmu Tre-vlogam pa .postavljam film nutki odločitve. V filmu Dobro morje pa sem že igral eno glavnih vlog in tako je šlo naprej. Težko je reči, katera vloga mi je najbolj pisana na kožo. Mislim, da sem vsako odigral z veseljem. Vsekakor pa sem največja zadovoljstva doživljal v igranju vlog v TV filmih. Pa naj bo to lik Trubarja ali Norega malarja; to so vloge, ki so poleg Bedanca, ki sem ga zelo rad igral, veliko pomenile. Ob bok vsem tem in še drugim Cvetje v jeseni, ki je eden od filmov, v katerem sem, če se športno izrazim, dobil največ pozitivnih točk. Ta film je zelo slovenski, pokaže naš svet. Moram pa reči, da je prav ta film opomin televizijskemu in filmskemu svetu, da smo mnogo premalo črpali snovi za filme iz naše literature. Razen del Prežihovega Voranca, Tavčarja, Vandota, Cankarja in še koga na film niso posneli drugih literarnih del.« Kje so po vašem vzroki za usihanje slovenske filmske proizvodnje, saj novih filmov praktično ni več? »Film je v katastrofalnem položaju in je glede na težave precej pred teatrom. Dejstvo je, da skorajda ni več produk- cije, da je umetniška produkcija na TV popolnoma usahnila. Prav gotovo je glavni vzrok gospodarski položaj države, ki pa tudi v boljših časih ni bila preveč naklonjena kulturi. Ne smemo pozabiti, da je kultura del narodove identitete, njegova osebna izkaznica, in nikakor ne more biti naroda ali države brez lastnega kulturnega prostora in ustvarjanja. Kaj bi bila Francija brez svojih slavnih piscev, slikarjev in drugih s kulturo povezanih osebnosti. Že ko izgovoriš enega od imen teh mož, veš, da je to Francija. Te zavesti Slovenci na žalost nimamo. Menim, da je ta naš trenutek vendarle usoden. Dobiti nekaj, .narediti samostojnost1, to je, naj govorimo karkoli, zelo lahko, obdržati vse to, pa mnogo težje. Jaz temu pravim tako: otroka narediti ni težko, ampak vzgajati ga, spraviti h kruhu, človeka narediti iz njega, to pa je težko. Menim, da je del naše družbe preveč zaslepljen, da je naredil nekaj velikega, ne zaveda pa se, da se pravo delo šele začenja.« Ste na položaju v.d. direktorja ljubljanske Drame. Kakšen je položaj gledališča in kakšen je repertoar v tej gledališki sezoni? »Repertoar imamo pač tak, kakršnega mislimo, da ga ljubljanska Drama mora imeti. To se pravi šest predstav, ki zajemajo slovensko klasiko, slovensko moderno in svetovno klasiko ter svetovno moderno, nekako vsebuje družbe-no-kritično ost o življenju v svetu, o bistvu tega našega sveta, v katerem smo, in ki seveda vključuje zabavo, ker mislimo, da tega v gledališkem programu ne sme manjkati. Moram reči, da vlada v ansamblu izjemno veselje do dela, pripadnost kolektivu. Mislim, da se nam obeta zelo zanimiva, prijetna in dobra sezona, če bomo imeli dovolj sredstev...« In kaj bi še lahko rekli o slovenski kulturi in vaših osebnih načrtih? »Vsekakor kulturi želim najboljše, rad bi, da ne bi bila več cokla našega razvoja in da bi končno spoznali, da je kultura duhovna hrana za obstoj in razvoj naroda. Zmanjševanje kulture in kulturnega ustvarjanja pa pomeni postopen samomor naroda in njegove identitete. Kar se mene osebno tiče, bom konec leta začel študirati vlogo Falsta v Shakespearovem Henriku IV. Upam, da bo za to denar, drugače pa bo to ena mojih neuresničenih želja.« Darko Naraglav Polde Bibič Kultura je večna sirota Vera Šolinc, Andrej Novinšek, Marjan Šertl, Martin Kranjc in Franc Kramer. Hmeljarski instrumental ni kvintet Ob jubileju nova kaseta Hmeljarski instrumentalni kvintet praznuje letos 15-letnico svojega delovanja. Ob jubileju so izdali novo kaseto Pri nas je glasba doma. V jubilejnem letu želijo imeti čim več nastopov in tako najlepše praznovati svoje dolgoletno glasbeno delo. Na enem izmed njihovih nastopov je nastal tudi ta zapis, ki je hkrati naš prispevek in čestitka ob njihovem petnajstem rojstnem dnevu. Čeprav ima še prvotno ime, sedaj v ansamblu sodeluje sedem glasbenikov. Sestavljajo ga vodja in harmonikar Branko Pemovšek, klarinetist Andrej Novinšek, trobentač Martin Kranjc, kitarist Marjan ŠerU, baritonist Franc Kramer, na sintesajzer igra Radovan Reja, pevko Meto Bračko, ki je bolna, pa je trenutno zamenjala Vera Soline. Njihov glasbeni repertoar je zelo širok. Igrajo narodno-zabavno glasbo, prav tako dobro igrajo zabavno glasbo, pa tudi disko jim ne dela težav. Kot pravijo, na svojih nastopih upoštevajo želje poslušal- cev. S tem pa tako rekoč zadovoljujejo vse okuse. So univerzalen ansambel in tako nadvse primerni za različne zabave. Nastopov jim ne manjka, želijo pa si, da bi se pogosteje pojavljali na televiziji. Kaseta, ki so jo izdali, je njihovo lastno delo, vse skladbe so njihove, pa tudi sicer veliko igrajo svoje skladbe. Avtor večine skladb je Martin Kranjc, nekaj jih je napisala tudi Vera Soline, sicer pa, kot pravijo, je to skupno delo vseh članov ansambla. Le-ti se dobivajo na vajah v domu Nine Pokoren v Grmovju pri V. Pirešici, kjer vadijo in snujejo nove skladbe. Ob tej priliki se tudi zahvaljujejo za gostoljubje, ki ga uživajo v domu. Prav tako pa velja zahvala njihovi zvesti publiki in vsem tistim, ki jim pomagajo uresničevati njihove glasbene ambicije. Kljub 15-letnemu igranju jim volje ne manjka. Želijo si še več kaset, novih nastopov in predvsem zadovoljstva ob poslušanju njihovih narodno-zabavnih viž. Ob takšnem resnem delu pa jim tega prav gotovo ne bo manjkalo. O tem smo prepričani. D. Naraglav Anton Dolar Nove poslovne prostore je odprl direktor IBM Slovenija Andreas Hermann, ki je osnovni šoli Žalec ob tej priložnosti izročil multimedia računalnik. Mikropis v novih prostorih »Razvojna filozofija našega podjetja EMG in Mikropis temelji na kakovostni in celostni ponudbi računalniškega informacijskega sistema. Pridobili smo si številne poslovne partnerje, ki nam zaupajo in imajo precej zaslug za uspešen razvoj našega kolektiva. Poslovni prostori na Šlandrovem trgu nam niso več ustrezali, zato smo se lotili zahtevne naloge ureditev novih v Aškerčevi ulici. Današnji dogodek je pomemben mejnik in izziv za naš kolektiv. Novi prostori nam bodo omogočili razširitev dejavnosti na področju programske opreme, računalniških mrež, procesne elektronike in servisa. S tem pa se nam odpirajo možnosti za zaposlitev novih strokovnjakov,« je na svečanosti ob odprtju novih poslovnih prostorov dejal direktor Janez Uplaznik. »Današnji dogodek je pomemben tudi za občino, saj bodo v tem podjetju dobili delo novi strokovnjaki. Kolektiv je v kratkem obdobju dosegel izreden razvoj, dokazal pa je tudi, da je le z znanjem, strokovnostjo in pravo poslovno strategijo tudi v teh težkih gospodarskih razmerah mogoče uspeti,« je med drugim dejal predsednik občinskega izvršnega sveta Boris Krajnc. Kljub letom še vedno na strehi Tesarski mojster in ljubitelj planin Anton Dolar iz Latkove vasi ali Hrastja, kot rečejo zaselku na drugi strani magistralne ceste Celje-Ljub-ljana, je letos dopolnil 75 let. To je že kar lepa starost, če pa je govor o človeku, ki kljub svojim letom še vedno hodi po strehah in opravlja delo, ki se ga je izučil v mladosti, potem so njegova leta še spoštljivejša. Mnogo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, javnih ustanov in drugih objektov ima strehe, za katere je naredil ostrejša naš današnji portretiranec Anton Dolar, strokovnjak svojega poklica. Pred kakšnim mesecem sem to spoznaval tudi sam. Že takrat sva se dogovorila za pogovor, vendar je bil vedno preveč zaverovan v svoje delo, tako da je načrtovani pogovor prišel na vrsto šele pred kratkim, ko je dolino pobelil sneg. Tudi tega dne Anton ni miroval. V svoji delavnici je delal mizo iz masivnega lesa za svojega sina Edija. Seževa si v roke in začneva z vprašanji in odgovori razkrivati temne in svetle strani njegovega življenja in poklica. Prvi kozolec Antonova zgodba je zgodba o malem pastirčku, posvojencu sredi šmiklavških hribov nad Taborom. Tam je spoznaval prve korake življenja. Narava mu je bila najboljša prijateljica. Iz nje je črpal prva znanja in vedenja o življenju. Branja, pisanja in računanja se je učil v Marija Reki, vendar krušni starši niso bili kaj preveč navdušeni nad šolo, zato je Anton moral doma le delati. Ko je pasel živino, je imel s sabo vedno tudi žepni nož in z njim obdeloval les. Tako je nastal njegov prvi miniaturni kozolec, ki je morda že bil znanilec njegovega prihodnjega poklica. Pika na i pa so nedvomno dali Antonovi strici, ki so bili vsi »Cimermani«. Z enim od njih je začel hoditi po dolini in izdelovati »gru-šte«. S tem je še bolj vzljubil delo z lesom in zapečatil vsa druga razmišljanja o poklicih. Z znanjem do uspeha Poklicna pot našega sogovornika se začenja še pred drugo svetovno vojno. Prekine jo odhod k vojakom in nato štiriletna vojna vihra. Najprej je na prisilnem delu v Avstriji, nato pa po pobegu med slovenskimi partizani, kjer ob koncu vojne opravi tudi šofer- ski izpit. »Po vojni, ko sem prišel domov, sem nekaj časa delal pri gradnji mostu v Šentjurju, kjer me je opazil delovodja in me razporedil na zahtevnejše in specialnejše delo. Od tu sem odšel predčasno, se prijavil na tesarski tečaj v Celju ter si tako pridobil tudi pi- Lepo je, ko zapoje žaga, ki je še vedno nepogrešljivo delovno orodje tesarskega mojstra Antona, čeprav uporablja tudi tehnične pridobitve sedanjega časa. Nataša in njena pasja ljubljenca Chang že večkratni prvak Mongolsko-kitajski psi pasme chaw-chaw Na straneh našega časopisa smo že večkrat pisali o najzvestejših človekovih prijateljih - psih. Tokrat predstavljamo manj poznano pasmo psov, katerih domovini sta Kitajska in Mongolija. V Sloveniji je teh psov le okrog trideset. Dva ima Nataša Dosedla iz Žalca, sicer študentka filozofije in pedagogike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob koncu tedna se posveča le svojima ljubljencema, psu Changu in psički Dolly. S psom sodeluje na raznih razstavah in tako prinašata domov zavidanja vredne naslove. Nataša Dosedla ima rada pse že vse življenje, za to pasmo pa se je navdušila pred desetimi leti. Kot pravi, je te pse prvič videla na razstavi v Ljubljani, ko je bila stara kakšnih šest let. Pozneje se je odločila, da hoče imeti takšnega psa. Kakšnih sedem let je trajalo, da se ji je želja uresničila. Psa je kupila v Kranjski Gori pred tremi leti, psičko pa je pripeljala s Češke. »Za nakup psičke sem se odločila predvsem zato, ker želim imeti lastno vzrejo in tako pomagati pri razširitvi te pasme v Sloveniji. Čez kakšno leto, upam, bomo imeli mlade chaw-chawe že tudi pri nas doma. To pa bo dogodek, ki ga že težko čakam...« Nataša govori o svojih ljubljencih s posebnim žarom v očeh. Močno je navezana na njiju in komaj čaka, da pride konec tedna, da se jima lahko posveti. Po tri ure skupaj ju češe, gre z njima na sprehod in se prepušča njuni igrivosti. Čez teden, ko je v Ljubljani, skrbijo za Changa in Dolly njeni starši, ki ji tudi sicer veliko pomagajo, saj bi brez njih težko hodila na razstave in tekmovanja. In kako Nataša opisuje lastnosti te pasme psov? »Po značaju so ti psi zelo Nataša Dosedla s svojima ljubljencema trmasti, pravi individualisti. Težko ali celo nemogoče jih je šolati, saj kljub vdanosti še vedno nočejo biti povsem podrejeni gospodarju. So zelo zahtevni tudi pri negi in pri prehrani. Vsak dan jih je treba na hitro skrtačiti, enkrat na teden pa je potrebno temeljito krtačenje. Prav tako pa ne sme manjkati sprehodov in igranja...« Nataša je lahko resnično ponosna na Changa, saj je na lepotnih tekmovanjih oz. razstavah dosegel tako rekoč vse naslove. In sicer CAC, CACIB in B.O.B. Prvi naslov pomeni, da je kandidat za prvaka pasme v Sloveniji, drugi naslov (CACIB) pomeni, da je kandidat za mednarodnega prvaka pasme in tretji naslov (B.O.B.), da je prvak pasme. Če pogledamo samo letošnje dosežke, potem je iz dobljenih priznanj raz- smeno kvalifikacijo. Pot me je nato vodila v celjski Beton oz. poznajši Ingrad, kjer sem delal trinajst let. Po kratki prekinitvi in trimesečnem delu v Nemčiji sem se zaposlil v Gradnji Žalec. Takoj sem dobil priznano visoko kvalifikacijo in s tem tudi boljšo plačo. Leta 1970 pa sem se močno prehladil in zbolel na jetrih, tako da so me leta 1971 invalidsko upokojili... je med drugim povedal naš portretiranec Anton Dolar, ki tudi po upokojitvi, ko se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, ni mogel brez svojega poklica. S svojim znanjem in izkušnjami je rad priskočil na pomoč svojim poklicnim kolegom, prijateljem in znancem in tudi danes to prav rad stori. Na strehi je skoraj tako kot na trdnih tleh. Je kot vrvohodec Čihali in njegova vitalnost je resnično vredna občudovanja. Z Antonom klepetava že kar lep čas. Zvem mnogo zanimivosti in dogodkov, katerih opisovanje bi vzelo preveč prostora. Velja pa povedati, da je doživel kar nekaj nesreč, ki pa so se vedno končale s srečnim koncem, čeprav je bilo zlomljeno kakšno rebro, načet prst na roki ali kaj podobnega. Vsekakor pa ta zapis ne bi bil popoln, če bi pozabili povedati, da je Anton velik ljubitelj narave in planin. Ko je bilo v Preboldu ustanovljeno planinsko društvo, se je s planinci dvakrat podal na Triglav ter sodeloval na raznih drugih planinskih turah in izletih. Sodeloval je tudi na delovnih akcijah pri gradnji planinskega doma v Marija Reki, na katerega ga kot šolarja vežejo mladostni spomini. Kadar gre v ta konec Marijareških hribov, se počuti kot doma. Sicer pa naš sogovornik rad prebira tudi časopise, si ogleda kakšno zanimivo oddajo na TV, gre na izlet in tako ob ženi, sinu in hčerki ter dveh vnukinjah in vnuku preživlja jesen svojega življenja. Dolgčas mu ni nikoli, saj si vedno najde delo, ki ga krepi in ohranja zdravega. Od Antona odhajam s prijetnimi občutki in spoznanjem, da je tudi jesen življenja lahko lepa, če jo človek zna krojiti po meri svojih želja in interesov. To pa Antonu nedvomno uspeva. D. Naraglav vas pričakuje na sejmu MIKLAVŽ DvomiHmetad, 0112-261293 HvanfhfcvcMhftacMM trapi yfudnovabfsrL Vizija doline športno osveščenih ljudi Za vsakega je mesto v športu Po končanem aktivnem igranju košarke Mitja Turnšek še vedno živi od jutra do večera za šport. Dvajset let je Mitja Tum- vidno, da je na mednarodni razstavi v Lendavi dosegel vse že prej omenjene naslove. V Izoli na državnem prvenstvu je osvojil oba možna naslova, CAC in B.O.B. Če bo v roku enega leta prejel še en naslov prvaka pasme, potem bo absolutni prvak te pasme v lepoti. »Zaenkrat hodim na tekmovanja in razstave samo s Changom. Ko bo Dolly popolnoma razvita, bom na teh razstavah sodelovala z obema,« je še dejala Nataša ter se ponovno posvetila svojima ljubljencema, ki sta se vsa vesela valjala po pravkar zapadlem snegu in se oblizovala s svojima modrima jezikoma, ki je še dodatna posebnost chaw-chawov. Srečno, Nataša, in še veliko veselja in uspehov pri delu in vzreji svojih pasjih ljubljencev. Darko Naraglav šek živel predvsem za košarko. Igral je v košarkarskih klubih Libela Celje, Rogaška Slatina in Savinjska Polzela. S slednjim se je uvrstil v tako imenovano zeleno skupino, to je med deset najboljših ekip v Sloveniji. Letos je prenehal aktivno igrati košarko, a je še vedno zapisan tako vrhunskemu športu kot tudi šolskemu in rekreativnemu. Športni pedagog po poklicu je izdelal projektno delo prenove športne vzgoje na OŠ Petra Šprajc-Jura, njegovo desetletno delo na tej šoli pa že prinaša zavidljive rezultate. Da vseh še neuresničenih idej sploh ne omenjam. Savinjčan: Po mnenju nekaterih ste prezgodaj prenehali aktivno igTati košarko. Zakaj takšna odločitev? Mitja Turnšek: »Gotovo bi še bil sposoben in tudi pripravljen odigrati eno sezono. Vendar mora človek v nekem obdobju svojega življenja narediti konec. Kdaj je pravi čas za to, je težko reči. Nekateri pravijo, da še nisem dosegel svojega vrhunca. Sam pa menim, da imam pri enaintridesetih letih dovolj igranja, poleg tega pa me je lastna vizija športa v dolini tako okupirala, da igranja v klubu ne pogrešam. Vsekakor košarke nisem pustil, pač pa sem zaplul v trenerske vode. Treniram v KK Savinjska Polzela in sem pomočnik trenerja druge slovenske reprezentance, to je mlajših članov do 22 let. Naslednje leto nas čaka evropsko prvenstvo v Ljubljani.« Savinjčan: Kakšna je vaša vizija športa v Savinjski dolini? Mitja Turnšek: »Vsako delo skušam vedno opraviti čim bolj profesionalno. Pri tem izhajam iz prepričanja, da vse staro ni slabo in da vse novo ni vedno dobro. V svojo vizijo verjamem in bi jo rad izpeljal do podrobnosti. Prepričan sem, da je treba športno dejavnost tako v naši dolini kot širše načrtovati dolgoročno. Osnovni dolgoročni cilj vseh, ki se ukvarjamo s športom, pa je, da naša dolina ne bi slovela le kot »dolina zelenega zlata«, ampak tudi kot »dolina športno osveščenih ljudi«. Ta cilj se mora izraziti na vseh ravneh. Povečati moramo število aktivnih prebivalcev, ki se ukvarjajo s športom, gre za področja šolskega, preventivnega in rekreativnega športa. Ob tem pa moramo dvigniti tudi kakovostno raven selektivnega oziroma vrhunskega športa.« Savinjčan: Na osnovi tega ste izdelali projektno delo Prenova športne vzgoje na žalski šoli. Katere so bistvene novosti take vzgoje? Mitja Turnšek: »Šolska športna vzgoja je logičen začetek rekreativnega in selektivnega športa. To pomeni, da je od učitelja telovadbe pravzaprav odvisno, koliko in na katerem področju bo učenec aktiven tudi v poznejšem življenju. Danes se je treba posvetiti vsakemu učencu, tako da prav vsak najde svoje mesto v športu. Nevzdržno je, da imamo sedaj tako visok odstotek prebivalcev, ki šport sovraži, po drugi strani pa se pri njih kažejo vsi negativni znaki, od kajenja do debelosti in raznih bolezni. Zato na razredni stopnji poudarjamo predvsem izbirnost v programu, otrokom ponujamo raznovrstne športne vsebine, tudi lokostrelstvo, balinanje in kegljanje. Z nečim se bo učenec gotovo rad ukvarjal. Temu primerna mora biti seveda organizacija pouka. Že prva dva razreda imata uro telovadbe v telovadnicah, 3. in 4. razred pa že telovadita tudi v prisotnosti športnega pedagoga. Kajti to, kar se izgubi v tem razvojnem obdobju, se nikoli več ne more nadoknaditi. Na predmetni stopnji pa smo začeli z nivojskim poukom, ki omogoča individualni pristop do vsakega učenca, tako da so pri uri vsi aktivni. Glede na sposobnost in perspektivnost so razdeljeni v tri skupine, tako da vsako skupino s posebnim pristopom dvigujemo na višji nivo. Zato pa morajo biti pri vsaki uri v telovadnici najmanj štirje pedagogi. Novost je tudi peti športni dan. Program teh dnevov je zelo raznolik, od planinskih pohodov, zimskih športov, krosa, obvezne atletike do raznih športnih iger. Uvedli smo tudi tretjo šolo v naravi za šeste razrede, to je planin-sko-raziskovalni tabor. Za vsakega učenca imamo izdelan računalniški graf oziroma športno-vzgojni karton, ki nam omogoča načrtno delo z vsakim učencem in tudi to, da čim prej prepoznamo perspektivnega športnika.« Savinjčan: Kaj je športna akademija mladih? Mitja Turnšek: »Lani smo v letni delovni načrt vključili tudi projekt Športna akademija mladih. V bistvu je to neobvezna interesna športna vzgoja zlasti za nižjo stopnjo. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da bi morali imeti učenci vsaj eno uro telovadbe na dan. Tri na teden so obvezne, dve pa nudi športna akademija. Odločitev o vključitvi je prepuščena staršem, zanjo prispevajo 500 tolarjev na mesec. Ta denar je namenjen nakupu opreme in drobnih rekvizitov, primernih učencem drugih razredov, katere smo prve vključili v ta projekt. Lani je bilo vanj vključenih 80 odstotkov drugošolcev. Ker je prenova športne vzgoje na šoli odprtega tipa, si želimo predvsem več sodelovanja s starši.« Savinjčan: Pred kratkim je posebno testiranje na šoli opravila tudi fakulteta za šport. Mitja Turnšek: »Fakulteta vsakih deset let ugotavlja, kaj se dogaja s populacijo osnovnošolskih otrok v slovenskem prostoru. Ko so bili pri nas skoraj ves teden, so bili navdušeni nad našim delom. Zato bodo odslej, poleg tolminske šole, testiranje izvajali vsako leto tudi v naši občini.« K. Rozman Prti, gobelini, čipke, pletenine so zapolnjevali precejšen del razstavnega prostora. Že lep čas v kraju pod Žvajgo ni bilo takšne razstave kot je bila letošnja. Ob tednu upokojencev so jo pripravili prizadevni preboldski upokojenci in z njo številnim obiskovalcem prikazali ustvarjalno in kreativno delo svojih članov. Sprehod po razstavnem Ko pride polnoč Bliža se božično-novoletni čas, ko so večeri dolgi in lepi in ko imamo čas za stvari, ki nam polepšajo življenje. Takrat prisluhnemo melodijam nežnih inštrumentov, med katerimi gotovo prednjačijo citre - star slovenski inštrument. Tanja ZAJC-ZUPAN je ena najbolj znanih slovenskih citrark, ki se že več let udeležuje srečanja citrarjev v Grižah in ki je izdala kaseti, na katerih so skladbice tega nežnega, zasanjanega inštrumenta, kakršna je tudi Tanja sama. Citram se je zapisala že pri desetih letih, kar pa sploh ni težko, saj se pri Zajčevih na Viru z glasbo ukvarjajo skoraj vsi. Citre so postale njene stalne spremljevalke, iz katerih dan za dnem izvablja prijetne zvoke. Skladb, ki jih lahko zaigra nanje, ne šteje več. Če so note, zaigra vsako, na pamet jih je za nekaj ur. Tiste, ki jih ima najraje, je zbrala na kaseti SANJARJENJE, ki je bila ena najbolje prodajanih v zadnjem času. Prav dober sprejem prve kasete je Tanjo ZAJC-ZUPAN spodbudil, da je pripravila novo božično-novoletno kaseto, katere nežne in romantične pesmi bodo polepšale praznične dneve. Miran KRAJŠEK OGLEJTE Sl V KINU Veljalo se je potruditi prostoru v avli osnovne šole je bil za vsakega posameznika prijetno doživetje. Velika avla je ob razstavnih eksponatih nudila čudovit pogled. Skrbne roke in domiselnost postavljalcev razstave so jo naredili še lepšo in prijetnejšo za oko. Med najrazličnejšimi pleteninami, ročno iz- delanimi prti, čipkami, gobelini in še marsičem drugem so bili še cvetlični in drugi dodatki. Na razstavi ni manjkalo raznih rezbarskih del, lično izdelanih sodov, kadi, košar, ki so bile obložene z jesenskimi darovi narave. S svojimi deli se je na razstavi predstavilo več kot 70 preboldskih upokojencev, mnogo razstavljenih del pa je nastalo v času družabnih večerov, ki so redna oblika dela društva upokojencev. Vsekakor moramo za vse, kar so pripravili, organizatorjem čestitati. Razstava je bila resnično vredna ogleda in upamo lahko, da bodo takšne ali podobne razstave v tem prostoru pripravili tudi v prihodnje. D. N. Decembrski program začenjamo s SOSTANOVALKO, odličnim trilerjem, v katerem igra Bridget Fonda. Ogledate si ga lahko v petek, 3.12., ob 20. uri. V nedeljo, 5. 12., je na vrsti akcijska drama FIRMA s Tomom Cruise-om v glavni vlogi. Igra mladega advokata, ki ima vse pred sabo - prihodnost, kariero, blaginjo. Toda nekega dne nenadoma in šokantno spozna, da je firma, v kateri dela, v resnici poganjek mafije. Zato mora vzeti usodo v svoje roke. 10. 12. si lahko ogledate akcijsko kriminalko 57. POTNIK o skupini teroristov, ki ugrabi jumbo jet, 14. 12. pa erotično dramo NESPODOBNO POVABILO, po kateri boste razpravljali, ali bi prevarali svojega moža/fanta za eno noč, če bi vam Robert Redford za to ponudil milijon dolarjev. Igrajo Robert Redford, Demi Moore, Woody Harrelson. 17. in 19.12. je zopet na vrsti uspešnica, ki je nikakor ne zamudite. Komedija se imenuje NAKLJUČNI JUNAK, glavno vlogo pa je odigral Dustin Hoffman. V filmu se imenuje Bemie La Plante in je prevarant ter izgubljenec, ki po naključju reši potnike iz gorečega letala, vendar mediji za junaka in rešitelja Dobri filmi vabijo Eden od načinov, kako s prijatelji preživeti lep večer, je tudi obisk kinopredstave. Kljub hudi konkurenci videa in satelitske televizije se kinodvorane spet polnijo. Res je, da se v vsej občini filmi redno predvajajo samo v dvorani žalskega kulturnega doma in v Preboldu. Res pa je tudi, da je kinopro-gram kakovosten in da novi filmi prihajajo v Žalec z vedno manjšo zamudo. V okviru Zavoda za kulturo skrbi za program kinopredstav Mojca Nahtigal, ki je sicer vodja domoznanskega oddelka v Občinski matični knjižnici: »Filme dobivamo prek slovenskih distributerjev, najvažnejši so Film film, Mladina film in Ljubljanski kinematografi. Z njimi se o datumih predvajanj dogovarjamo večinoma na filmskih sejmih, ki so približno trikrat na leto. Razumljivo je, da imajo večji kraji z več obiskovalci kina prednost in da manjši dobimo filme navadno nekoliko kasneje. Zato je moja želja, da bi v čim krajšem času dobili v Žalec čim več dobrih filmov, hkrati pa privabili več obiskovalcev, saj brez tega prvo ni uresničljivo.« Obiskovalci kinopredstav v Žalcu so večinoma mladi. Ob petkih zvečer je obisk nekoliko slabši, boljši pa je ob nedeljah popoldne in zvečer. Mojca pravi: »Glede na trenutno zelo, kvalitetno ponudbo filmov v Sloveniji pogrešamo odrasle obiskovalce. Naš program je zelo pester in tako kot novembra imamo tudi v decembru na programu same najboljše filme, ki si jih je res vredno ogledati. Naj omenim samo filme Nespodobno povabilo, Naključni junak, Begunec. Mislim, da je normalno, da je število obiskovalcev kina zaradi videa manjše, toda tudi video ne more nadomestiti velikega platna. Dokaz za to je vedno večji obisk kinopredstav, zlasti zdaj, ko tudi v Sloveniji vrtimo filme skoraj istočasno kot drugod po svetu.« K. Rozman 3. Likovna delavnica v Braslovčah V Braslovčah je bila minuli teden tretja likovna delavnica za slikarje, likovne pedagoge in nadarjene učence osnovnih šol, ki jo je pripravilo podjetje Limit iz Štor. Delavnice se je udeležilo 20 slikarjev ter 35 pedagogov in učencev iz 11 osnovnih šol, največ iz celjske regije. Vsi so dan preživeli v Braslovčah in njihovi okolici. Na likovni delavnici so lahko preizkusili nove likovne materiale, ki jih je priskrbelo podjetje Limit Štore. Na sliki: Na koncu so za udeležence pripravili kostanjev piknik, kjer je nastal tudi ta skupni posnetek. T. T. Likovna kolonija Polzela 93 Tudi letos je likovna sekcija pri DPD Svobodi na Polzeli pripravila likovno kolonijo, na kateri je ustvarjalo 15 likovnikov iz Velenja, Celja in s Polzele. Na razstavi, ki je bila odprta do 15. novembra v mali dvorani doma Svobode na Polzeli, so svoja dela razstavljali: Anja Maček-Ključar, Marjan Dečman, Anica Tamše, Regina Martinkovič, Aleš Volf, Viktorija Meh, Oskar Savine, Stanislav Stojanovič, Jure Godec, Štefka Kordež, Anica Javšek, Zoran Josič in Vesna Kajtna. O razstavi so na odprtju spregovorili Jožica Ocvirk, tajnica Zveze kulturnih organizacij občine Žalec, njen predsednik Janez Meglič in predsednik skupščine KS Polzela Stanko Novak. Pripravili so tudi krajši, vendar prisrčen kulturni program. Likovna kolonija in razstava pa je bila posvečena krajevnemu prazniku KS Polzela. Na sliki: Del razstave na Polzeli. T. T. Naravoslovni dan ZDRAVJE - to je naše največje bogastvo, ki ga znamo ceniti šele takrat, ko ga izgubimo. Na to temo, s poudarkom na zdravju oči, smo na OŠ Ljube Mikuš Žalec pripravili vsebinsko bogat naravoslovni dan. Učenci so na drugačen način spoznavali pomen zdravega vida, bolezni in poškodbe oči, potrebo po nošenju očal, izdelali pa so tudi statistično preglednico o slabem vidu med učenci in učitelji na šoli. Povabilu za sodelovanje na ND sta se velikodušno odzvala zunanja sodelavca Optika Irman in dr. Arsen Janjič. Ob tej priliki se jima za strokovno pomoč iskreno zahvaljujemo! Danijela Puncer Miklavž! Božič! Novo leto! Kaj kupiti znancu, prijatelju ali najdražjemu?? Odslej je odločitev lažja! DARILNI BUTIK KAMELIJA v v med Žano in banko v Žalcu! KAMELIJA, kadar kupujete kaj krasnega! DARILNI BUTIK razglasijo drugega človeka. V soboto, 18. 12., pa v kino vabimo predšolske otroke, osnovnošolce in njihove starše. Ogledali si boste KNJIGO O DŽUNGLI, prelepo Disneyevo risanko o fantiču Mowgliju, ki so ga v pragozdu vzgajale živali. Harrison Ford pa je glavni junak v filmu BEGUNEC, svetovni uspešnici in odlični kriminalki. Igra zdravnika dr. Kimblea, ki mu neznanec umori ženo, a mu nihče ne verjame, da je videl tujca z umetno roko, ki je bežal iz hiše. Kimble je obsojen na smrt. Tu pa se začne njegova neverjetna sreča v nesreči; na poti v zapor mu uspe pobegniti, toda postane ubežnik. Začne se zdravnikovo obupno skrivanje pred preganjalci, hkrati pa obsedeno iskanje pravega morilca, enorokega neznanca. Film si lahko ogledate 24. in 26. 12. V kino Žalec vas vabimo vsak petek ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. M. Nahtigal ■ooif MATJAŽ MARKETING POLZELA 38, telefon: 063/721-052 FIAT *ALFA ROMEO * LANCIA FIAT cena do reg. PANDA 1,0 i.e., CAFE CAT 13.690 DEM UNO 1,1 i.e.SCAT 16.420 DEM UNO DIESEL 14.030 DEM TIP01,4 MAQ 19.560 DEM TIP01,6 i.e. CAT 19.660 DEM TEMPRA1,6i.e. CAT 22.350 DEM TEMPRA 2,0 i.e. SLX CAT (avtomatic) 24.990 DEM ALFA ROMEO 33 SPORT WAGON 1,3 18.960 DEM 155 V 6 CAT 36.440 DEM 155Q4CAT 44.190 DEM 164 T. SPARK 32.420 DEM TAVRIA - najcenejši avto v Sloveniji ZAZ TIP 1102 609.477 SIT MOBITEL Omogočamo nakup in montažo Nove ugodne cene in plačilni pogoji 2.990 DEM-5.290 DEM + TPD ODKUPUJEMO ALI POSREDUJEMO PRODAJO RABLJENIH VOZIL UGODEN PRENOS LASTNIŠTVA PRODAJA RABLJENIH VOZIL VSEH ZNAMK - PO VAŠI CENI Možnost nakupa z bančnimi krediti Pokličite nas! ____________ Hello, šola za tuje jezike Bistro Čar in knjigovodski servis Dragica Pečar je pred dnevi v Žalcu, v prostorih nekdanjega vinotoča nasproti Hmezad Strojne oziroma nekdanje policijske postaje, odprla butik Pegy. Tako je ekspres šiviljstvu, ki je delovalo že od meseca avgusta, dodala še butik, v katerem prodajajo predvsem izdelke iz lastne šivalnice. Seveda šivajo tudi po meri, če stranke prinesejo blago, po želji pa jim že izdelano konfekcijo tudi ožijo ali krajšajo. Naročilo opravijo tudi v zelo kratkem času, če se namreč pokaže, da je zadeva res nujna. Tako lahko na primer izdelajo žalni kostim tudi v enem samem dnevu. V butiku Pegy po konkurenčnih cenah poleg izdelkov iz lastne šivalnice nudijo še razne pletenine, kot edini predstavniki v Sloveniji pa tudi atraktivno Uncle Sam, nemško kolekcijo za prostočasne dejavnosti. Omogočajo tudi kataloško izbiro in nakup te kolekcije, katere cene so glede na kakovost izredno konkurenčne. Odprto imajo od 8. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. ep-ka Ivan Pinter Karamela, bonboniera za sladokusne V novem poslovnem centru pri Žani v Žalcu je Marjeta Grajžl pred kratkim odprla bonboniero Karamelo. V prijetno urejenem lokalu na skrajnem koncu novega objekta bodo našli kaj zase tako sladkosnedi kot tudi tisti, ki bodo iskali darila za različne priložnosti, saj so dobro založeni z raznimi bonboni, čokoladami, bonbonierami, lizikami, žvečil-kami in ostalimi sladkarijami. Po ugodni ceni imajo Ja-cobs kavo in pa izredno popularno Lorencijevo naravno žganje v zanimivih ste- klenicah, primemo za darila. Zelo zanimivi in lepi so tudi okraski iz testa, ki so za nepoznavalce videti, kot bi bili iz porcelana. Odprto imajo vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Za vsak primer še njihova telefonska številka: 713-137,. če jih boste želeli kaj vpraša-' ti. Se bolj pa bodo počaščeni, če jih boste osebno obiskali in se prepričali o kakovosti njihove ponudbe. ep-ka Oskrbnik PD na Homu Hom - markantna planinska in izletniška točka z Dragovim domom in cerkvico ob njem bo v prihodnje morda še bolj obiskan kot doslej. Za to bo poskrbel Ivan Pinter iz Matk, ki je po nekaj letih premora ponovno prevzel v upravljanje to planinsko postojanko Planinskega društva Zabukovica. Ivan je bil oskrbnik Dragovega doma na Homu že v letih 1980-1986. Takrat je bila postojanka zelo dobro obiskana, ljudje so bili zadovoljni s postrežbo, gostoljubnostjo in: dobro voljo oskrbnika, kar je bila značilnost te planinske postojanke. »Kar žal mi je, da sem takrat zapustil kočo, prijetne goste in planinske prijatelje, ki so tako radi zahajali v ta svet, vendar upam, da bom zamujeno sedaj nadoknadil«, je komentiral svojo vrnitev na Hom Ivan Pinter. Načrtov ima veliko. Upa, da bodo vsi, ki so radi prihajali v dom, ko je bil on oskrbnik, ponovno našli pot v ta svet nad Matkami in Zabu-kovico. Vabi seveda tudi druge, saj bodo doživeli prijetno sprostitev v naravi. Ob tem ne bo manjkalo dobre domače hrane, pijače in veselega razpoloženja. Za drugo leto pripravlja Ivan še konjske užitke z ježo okrog Homa, kar bo posebna popestritev za vse obiskovalce. V teh zimskih mesecih pa bo, tako kot nekdaj, dovolj možnosti za zabavo. Veselo je bilo že martinovanje, veselo je ob vseh vikendih, še posebno bo prijetno silvestrovanje, na katerega Ivan vabi zlasti tiste, ki so najdaljšo noč v letu že kdaj preživeli skupaj. Povejmo še, da je dom odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob predhodni najavi oz. po dogovoru pa tudi ob četrtkih in petkih. D. Naraglav V starem delu Žalca, na Šlandrovem trgu 23, ima Sonja Turnšek, ki jo dobro poznajo predvsem obrtniki, saj je celih štirinajst let delala na Obrtnem združenju v Žalcu, že štiri leta knjigovodski servis, v katerem se še naprej srečuje z večino nekdanjih poslovnih znancev. nalniško vodijo knjigovodske storitve, sestavljajo davčne napovedi in razne pogodbe ter za obrtnike opravljajo druga administrativna opravila, med ostalim prijavljajo tudi delavce na zavodih. Stranke jih lahko obiščejo od 7. do 15. ure, če želijo, pa so jim na voljo tudi v popoldanskem času. telefon: 714-696. Sonja Turnšek je hkrati tudi lastnica bistroja Čar, ki je odprt vsak dan, razen nedelj, od 6. do 22. ure in v katerem po konkurenčnih cenah točijo razne pijače ter pripravljajo dobro kavo, tople sendviče, sadne kupe in sladolede. Veseli bodo, če jih boste obiskali. ep-ka Alenka Kovač, sicer že enajst let učiteljica angleškega jezika na osnovni šoli Šempeter, se je odločila, da bo poznavanje tujih jezikov posredovala znanjaželjnim tudi prek zasebne jezikovne šole Hello. Šola ima sedež v Šempetru in učilnico na osnovni šoli Ljube Mikuš v Žalcu, vendar pa je posebnost šole v tem, da organizirajo tečaje tudi v krajih, kjer se pač pokaže interes zanje. To tečajnikom omogoča, da jim ni treba odhajati iz lastnega okolja, kar pomeni tudi prihranek časa. Tečaje vodijo strokovno usposobljeni ljudje, pridobljeno znanje pa je vselej možno dograjevati. Kot kaže, je Savinjčanom poznavanje tujih jezikov vse pomembnejše, saj se dobesedno drže starega pregovora, da toliko veljaš, kolikor znaš. Trenutno namreč potekajo v raznih krajih po dolini tečaji , ki vključujejo tečajnike raznih starosti, in sicer od petih do zrelih oziroma poznih let. Največ zanimanja je za angleški in nemški jezik, zato je teh tečajev največ. Cena za 30-umi tečaj je 120 mark v tolarski protivrednosti, za 60-umi po 240 mark, vključuje pa vse materialne stroške od učbenikov do uporabe avdio in video tehnike, raznih vaj in podobno. Možno je tudi obročno odplačilo, in sicer na 4 ali 5 obrokov. Dodatne informacije posredujejo na telefonski številki 713-578,- po 16. uri pa tudi na 701-795 ep-ka CAS JE ZLATO in DOBRO MESO ČAS EKVINTSILVA NOVA MESNICA IN DELIKATESA V ŽALCU ÇKIPA ČAS ZE ČAKA NA VAS! Bliža se čas kolin, zato vam še posebej priporočamo: mrežno pečenko pečenice krvavice jetrno pašteto tlačenko domačo kranjsko klobaso Na zalogi so tudi vse vrste črev Se priporočamo! K HMEZAD BANKAd.d. KAJ? KDAJ? KAKO? KJE? Depo posli - oddajanje sefov v najem pravnim in fizičnim osebam za shranjevanje dragocenosti, vrednostnih papirjev in pomembnih dokumentov. Od 15. novembra 1993 dalje, od ponedeljka do petka, od 7.30 do 15.30. Na osnovi sklenjene pogodbe, ki opredeljuje obojestranske pravice in obveznosti. Na sedežu naše banke v Žalcu, Hmeljarska ulica 3. Informacije na tel.: 063/714-251. ZA KOLIKO? Mesečno - manj kot je mesečna naročnina katerega koli tednika. Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med. Zima, čas prehladov Še je čas za cepljenje proti gripi Trgovina NINA sv. Lovrenc 28 (Gornja vas), tel.: 723-355 vabi k ugodnemu nakupu za Miklavževo in božično-novoietne praznike in nudi: • veliko izbiro igrač • spodnjega perila (otroško, žensko, moško) od 150-320SiT • spalne srajce, pižame od980-1.500 SIT • ženske pajkice do 900 SIT • brisače (50 x 100) od330-360 SIT Ugodne tudi cene ostalih artiklov. Obiščite naši Odprto: od 8. do 19., sobota do 15. ure, nedelja od 9. do 12. ure »PRI KOVAČU« LOČICA 1, POLZELA Telefon: 701-143 nudi: pestro izbiro ročno in umetno kovanih izdelkov po UGODNIH CENAH (sekire, mesarice, zaščitne mreže in ograje po naročilu) VIDEOTEKA »BUČO« e več kot 3000 filmov že od 30 sit za dva filma, za dva dni e izposoja kaset in avtomatov za video-igre (priključitev na TV) ODPRTO: od 13. do 16. ure in od 17. do 19. ure, sobota od 10. do 12. in od 18. do 19. ure Otroška trgovinica FRKLJA Žalec, Šlandrov trg 32 vabi v prazničnem decembru k nakupu po izjemno ugodnih cenah: * puloverjev tovarne pletenin iz Sežane * pisanih nogavičk vseh velikosti, do št. 38: * CHICCO opreme in igračk Trgovina in cvetličarna LIPCA Vransko, tel.: (063) 725-320 Vas vabi k ugodnim nakupom. Sporočajo tudi, da še vedno veljajo popusti za upokojence in delavce. 1. in 2. v mesecu lahko pri nakupu nad 2000 sit 10% ceneje kupujejo upokojenci, 15. in 16. pa delavci. Vsi, ki v trgovini kupijo blago v vrednosti nad 3000 tolarjev, prejmejo posebno darilo. Pridite in se prepričajte! Hvala za vljudnost in potrpljenje Že nekaj časa trpim zaradi kurjih očes na nogah, kar je najbrž splošen pojav pri ostarelih ljudeh. Oglasila sem se v salonu Kana v Žalcu. Prijazna mladenka me je podučila, da se je potrebno vnaprej naročiti. In tako sem prišla ob dogovorjenem dnevu in uri, s precej strahu in negotovosti zaradi bolečin in posledic posega. Enak strah je obdajal še eno, sicer nekoliko mlajšo stranko. Iz previdnosti sem ji prepustila prednost. Vendar sva bili obe prijetno presenečeni, saj je ves postopek potekal ob prijetnem in vljudnem kramljanju, brez bolečin in v splošno zadovoljstvo. Ne morem popisati, kaj pomeni nam, starejšim ljudem vljudnost, prijaznost in resnična pripravljenost pri odpravljanju raznih nevšečnosti, ki se pojavijo v starosti. Zato delavkam v tem salonu iskrena hvala in priporočilo tudi drugim. Prepričajte se, da je res, kar sem napisala. Hvaležna Marija Uranjek iz Žalca Ponovno je tu zima - veter, mraz in vlaga segajo do kosti. V takem vremenu se mnogi hitro prehladijo. Dobijo nahod, kašljajo, kihajo in v stiku z drugimi ljudmi se bolezen prenaša s človeka na človeka. Bolezen v tem zimskem času, ki se tako prenaša in jo povzroča virus, imenujemo gripa ali influenca. Virus vstopa v zgornji del dihal skozi nos in usta in se lahko razširi v pljuča. Značilni znaki za gripo Gripa ni vsako obolenje zgornjih dihal, ki se kaže s kihanjem, nahodom in kašljem. Značilni znaki za gripo so: — nenaden začetek, — tresenje (mrzlica) in zvečana telesna temperatura (vročina), — bolečine v žrelu, — glavobol, — utrujenost in — bolečine v mišicah, predvsem v rokah in nogah. Tem znakom sledi suho pokašljevanje in nahod. Visoka telesna temperatura običajno vztraja 2-3 dni, nato se bolnik počuti šibkega in brez volje še nekaj dni. V dobrem tednu dni popolnoma okreva. Rizične skupine Pri določenih skupinah prebivalcev - zelo majhnih otrocih, starejših ljudeh, hudih kadilcih, sladkornih in srčnih bolnikih in ljudeh s kronično pljučno boleznijo, pa obstaja . še določena nevarnost. Zaradi zmanjšane odpornosti organizma se virus gripe lahko v dihalih spusti v spodnje predele in povzroči bronhitis ali Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi i za osebna in lažja tovorna vozila ter traktorje. Vladimir Marn Vransko 18 telefon: 063/725-106 Privis Privošnik Stane, Sv. Lovrenc 30 (Gornja vas) telefon: 063/723-260 (zvečer) Prebold Pripravljamo vozila za tehnični pregled in opravljamo druge storitve na vozilih. Pridemo tudi na dom! aw3®=[S©KM Žalec, Šlandrov trg 11, telefon: 063/714-783 Rezervni deli za vozila: RENAULT GOLF LADA ZASTAVA Izredno konkurenčne cene: e motornih olj: CASTROL ELF - original za vozila Renault INA DELTA e avto radiev PIONEER e sedežnih prevlek . Odprto: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. celo pljučnico. Pri drugih ljudeh je ta nevarnost minimalna. Če spadate v eno od navedenih rizičnih skupin in zbolite za znaki gripe, morate takoj k svojemu izbranemu zdravniku. Zdravljenje Ce niste navedeni v rizičnih skupinah, vam ob pojavu znakov gripe ni treba takoj k zdravniku. Takoj pa morate v posteljo, piti čim več čaja in vitaminov in jemati le tabletke za zmanjšanje telesne temperature, ki se dobijo v lekarni brez recepta. Če traja zvečana temperatura več kot 3 ali 4 dni ali če se pojavi težko dihanje v mirovanju, morate k svojemu izbranemu zdravniku. Brez vednosti svojega zdravnika ne jemljite antibiotikov - ti se uporabljajo le pri komplikacijah - ker so proti virusom brez moči. Preventiva - cepljenje Gripa se navadno pojavlja v obliki epidemije, t.j., da v kratkem času na nekem območju zboli veliko prebivalcev z enakimi ali zelo podobnimi znaki. Edini ukrep, ki zavaruje večino prebivalcev, je še vedno le zaščitno cepljenje. Med cepljenim prebivalstvom se virus gripe ne more širiti in ne more doseči obsega epidemije. Inštitut za varovanje zdravja je zato organiziral v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji cepljenje proti gripi. Pomembno je, da se vsako leto cepijo predvsem starejši občani, srčni, sladkorni in pljučni bolniki in tisti, ki so pogosto v stiku z drugimi ljudmi (zaradi prenašanja virusa s kapljično infekcijo - kašljanjem in kihanjem - tudi sodijo v skupino bolj ogroženih.) Drugi preventivni ukrepi Če se želimo čim bolj izogniti gripi in prehladom, moramo: i — skrbeti za redno in z vitamini bogato prebrano, - skrbeti za primemo obleko in obutev, — v zimi ne pozabimo na šal, rokavice, kapo in take čevlje, ki ne bodo prepuščali vode, čeprav moda zahteva drugače, — če smo premočeni, se moramo čim prej preobleči v suho, biti nekaj časa na toplem in piti topel čaj z vitamini, — alkohol ni zdravilo proti gripi! - če na našem območju iz-" bruhne epidemija, se zadržujmo čim več doma. Na mestih, kjer se zbira veliko ljudi - v restavracijah, kinu, gledališču, na sestankih, je možnost, da zbolimo za gripo večja. mag. sc. FRANJO VELIKANJE, dr. med. specialist medicine dela, prometa in športa l ■ ■ * PRODAJALNA - SERVIS ! TV-AUDIO-VIDEO-MICRO | STARO ZA NOVO! | Danilo Arčan * 1 ŽALEC, Šlandrov trg 9, telefon 063/712-104 š | VRANSKO 36 __ | IV decembru zelo ugodno!i $ I ^ * posebni popusti za rabljene aparate - RAZ- | PRODAJA | s * vsi modeli TV GORENJE - Elektronika $ ^ * program BLAUPUNKT f | * zastopstvo za NESC0 program: glasbeni | & stolpi, TV, videorekorderji... ? $ * program AIWA J * satelitski sistemi 1 VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA. Šempeter, pri železniški postaji Tel.: 063/ 701-685 Za hladne zimske dni vam poleg stalnega bogatega izbora: - materiala za ogrevanje - materiala za vodovod - elektroinstalacijskega materiala in - gradbenega materiala nudimo VSE ZA TOPEL DOM: RADIATORJE: DE LONGHI, AKLIMAT, VOGEL NOOT, KIG-KORADO PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE: TVT MARIBOR ITPP RIBNICA SIME ITALIJA FERO THERM PLINSKE PEČI: JUNKERS, SIME In kot po navadi možnost dostave na dom, montažo ter za vse tudi izdelavo projektov. Kakovost in okus od A do Zott Zott-izdelki z vrhunsko znamko in kakovostjo Blagovna znamka mlečnih izdelkov ZOTT slovenskim potrošnikom ni več tuja. Za to skrbi Hmezad trgovina, ki je ekskluzivni zastopnik in oskrbovalec slovenskega tržišča s številnimi proizvodi svetovno znane mlekarne Zott iz Mertingena na Bavarskem v Nemčiji. Sadni jogurti, različni siri pa znameniti Tiramisso sestavljajo številno družino izdelkov, ki nezadržno osvajajo evropska in svetovna tržišča. Kakovost in okus od A do Zott je njihovo sporočilo, ki osvaja še tako zahtevne potrošnike. Razpoznavna in privlačna je tudi njihova podoba, ki je na polici ni težko opaziti. Družina izdelkov blagovne znamke Zott je znamka vr- hunske kakovosti in zaupanja. Skrivnost je v kakovosti mleka in V« t V« čistoči Čas uporabnosti mlečnih izdelkov je kar 90 dni. Nemogoče boste rekli, pa vendar je. Vsa skrivnost je v kakovosti mleka in izredni skrbi za čistočo v proizvodnem postopku. Z mlekom, ki ne sme vsebovati več kot sto tisoč mikroorganizmov, je seveda to mogoče doseči. S popolnoma avtomatizirano proizvodnjo, kjer sta edini delovni sili računalnik in robot, je izključena vsakršna malomarnost in vpliv človeškega faktorja. Za to pa je bilo potrebno znanje ljudi v razvoju, ki so vse to desetletja ustvarjali in še ustvarjajo. >• 60 delavcev v proizvodnji V novi mlekarni Zott v Mar-tingenu predelajo dnevno 900 tisoč litrov mleka. Mlekarna ima petletno pogodbo s 3500 proizvajalci mleka, ki ga 25 vozil zbere vsak dan do 12. ure. 60 delavcev, največ jih je v laboratoriju, v treh izmenah noč in dan skrbi za nemoteno proizvodnjo. 60-letna tradicija Lastnik mlekarne je družina Zott, ki šteje pet članov. Pred 60. leti je najstarejši in še živeči član družine postavil temelje, tradicijo pa nadaljuje že tretji rod. Danes je njihova mlekarna med petimi največjimi v Evropi z 850 zaposlenimi. Poleg mlekarne imajo svojo tovarno plastičnih lončkov in lastno distribucijo izdelkov. V 24 urah po sprejetju naročila blago dostavijo v trgovino. Prodaja na slovenskem tržišču narašča Hmezad trgovina se je v svoji izvozno-uvozni dejavnosti lotila tudi oskrbe slovenskega tržišča z izdelki blagovne znamke Zott. »Začetek je bil izredno težak, saj je naše tržišče majhno glede na Zottovo proizvodnjo. Prodaja na slovenskem tržišču pa se nenehno povečuje, kar je tudi zasluga kakovosti izdelkov. Prodiramo že tudi na hrvaško in rusko tržišče. Naš cilj ni samo prodaja teh izdelkov, ampak tudi sodelovanje z mlekarno v Arji vasi, ki se s sadnimi jogurti že uspešno uveljavlja na našem tržišču. Da bi firmo Zott v Martingenu bolje spoznali, smo na ogled popeljali predstavnike slovenskih grosistov in mlekarne iz Arje vasi,« nam je ob zaključku dvodnevnega potovanja dejal direktor Hmezadove trgovine Marjan Ramšak. ep-jk Pokušina številnih izdelkov, in predstavitev mlekarne Zott je bila zanimiva. $ * Prepričani smo, da si ga zaslužimo * * § I * * S | § in po sto letih s 1 ga bomo končno imeli ! \ ** I Uspešni lokostrelci Pogovor s predsednikom Francem Romihom Na posnetku ekipa z vodstvom na prvenstvu v Žalcu. Uspešni karateisti Žalca V dvorani osnovnošolskega centra v Žalcu je karate klub Žalec pripravil mladinsko ekipno državno prvenstvo. Nastopilo je 42 štiričlanskih ekip iz 19 klubov Slovenije. Največ uspeha so imeli mladi karateisti iz Žalca, ki so osvojili prvo, drugo in tretje mesto. Vrstni red starejši dečki: 1. Domžale, 2. Emona Ljubljana 3. Žalec; • Odbojkarji in odbojkarice Šempetra in Braslovč uspešno nastopajo v II. in III. slovenski ligi. Moška članska ekipa Šempetra v II. ligi je v 6. kolu doma gladko 3:0 premagala Kovinarja. Na lestvici so na prvem mestu, saj še niso okusili poraza in imajo po šestih kolih največje možno število točk - 12. VIII. SOL za moške nastopa druga ekipa Šempetra, ki je v 6. kolu na gostovanju v Domžalah srečanje izgubila 3:1. Na lestvici so na osmem mestu. VIII. SOL za ženske je ekipa Elektro Vitanc iz Braslovč v 4. kolu gostovala v Šempetru in v lokalnem derbiju premagala Šempetrčanke 3:2. Na lestvici je ekipa Elektro Vitanc iz Braslovč tretja, Šempetrčanke pa četrte. • V nadaljevanju slovenske rokometne lige so Žalčanke gostovale v Piranu in v pomembnem srečanju premagale ekipo M-Degro Piran 19:20. Srečanje je bilo precej izenačeno, vendar so Žalčanke v ključnih trenutkih imele več moči in zasluženo zmagale. Na lestvici so po 6. kolu na drugem mestu in imajo precejšnje možnosti, da se uvrstijo v modro skupino slovenske rokometne lige. • Zaradi nastopa državne članske reprezentance do 22 let v Ameriki se bo tekmovanje v I. košarkarski ligi nadaljevalo v začetku decembra. V mladi reprezentanci je tudi član ekipe Savinjske Polzele Matjaž Cizej, pomočnik trenerja pa je prav tako Polzelan Mitja Turnšek. • Tekmovanje nadaljujejo v II. slovenski košarkarski ligi vzhod, kjer nastopa ekipa MIK Prebold. V 13. kolu je doma premagala ekipo Slovenj Gradca 81:70. Na prvenstveni lestvici so s 17 točkami na šestem mestu. • V 8. kolu slovenske kegljaške lige za moške je ekipa Žalca premagala Triglav 6:2 (5145:5142). Od desetih ekip, kolikor jih nastopa, je ekipa Žalca trenutno na osmem mestu. Nadaljujejo se tekmovanja delavskih iger. Zmagovalci v atletiki so: pri starejših članicah Savinjska trgovska družba, pri mlajših članicah Tekstilna tovarna Prebold, pri starejših članih SIP Šempeter, pri veteranih VIZ Žalec in pri mlajših članih Pekarstvo Roter Šentrupert • Zaključujejo se teniška tekmovanja. V kategorijah mlajših in starejših članic je zmagala ekipa Tekstilne tovarne Prebold in v kategoriji veteranov Tovarna nogavic Polzela. V ostalih kategorijah morajo biti odigrane samo še finalne tekme. Končana so predtekmovanja v rokometu za kategorijo mlajših članov. Finalista sta Minerva Zabukovica in Pekarstvo Roter Šentrupert. • Odigrano je bilo občinsko prvenstvo v odbojki na mivki. Zmagovalci pri moških so igralci Kamene: Igor Rojnik, Sergej Tajnšek in Dani Terglav. V ženski konkurenci so postale zmagovalke igralke ekipe Teens, za katero so igrale Tina Sem, Alenka Kralj in Polona Marovt. V obeh tekmovanjih je nastopilo 14 ekip. • Igralke odbojkarskega kluba Elektro Vitanc iz Braslovč so se kot ekipa Srednje ekonomske šole Celje udeležile tekmovanja za državno prvenstvo v odbojki na mivki. Na tekmovanju, ki je bilo v Ljubljani, so zasedle prvo mesto. V ekipi so igrale Tanja Turnšek, Aleksandra Predovnik, Monika Kunstič in Alenka Kralj. • V Brežicah je bilo ekipno državno prvenstvo v uličnih tekih. V kategoriji osnovnih šol sta iz naše občine nastopili ekipi osnovnih šol Griže in Vransko. Ekipa OŠ Vransko je zasedla drugo mesto. • V Preboldu je bilo občinsko prvenstvo v krosu za učence osnovnih šol, ki je bilo istočasno izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali Sebastijan Cizej (OŠ Prebold), Peter Plohl (OŠ Šempeter), Mitja Ribič (OŠ Prebold), Bernarda Skrabar (OŠ Vransko), Branka Paul (OŠ Vransko) in Tina Prese-kar (OŠ Vransko). Ekipno so zmagali učenci OŠ Prebold in učenke OŠ Vransko. ELEKTRONIKA PRODAJA STARO ZA NOVO in RTV SERVIS Milan Zupanc, Žalec, Šlandrov trg 12 Če ste se odločili za kabelsko TV in vam vaš TV sprejemnik ne omogoča gledanje vseh programov, vam lahko pomagamo, in sicer: • da v vašem RV aparatu zamenjamo kanalnik (starega vzamemo v račun) za samo 3000 SIT. • ali vam po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih nudimo nove TV sprejemnike GORENJE in vzamemo v račun vaš stari aparat Informacije po telefonu 714-484 mlajši mladinci: 1. Žalec I., 2. WKSA Maribor H, 3. Trbovlje; starejši mladinci: 1. WKSA Maribor, 2. Žalec 3. Ljubljana. Karate klub Žalec je tekmovanje odlično pripravil. Tudi na državnem prvenstvu za mlajše mladince, ki je bilo v Kranju, so med sto tekmovalci dosegli pomemben uspeh. V lahki kategoriji je zmagal Damir Vrbanič, v polsrednji je bil Uroš Golič drugi, v poltežki Tomo Novak tretji in v težki Matjaž Šuster tretji. Za medaljo sta se borila tudi Rok in Gregor Gajšek. Svetovnega pokala za kadete in otroke, ki bo 3. in 4. decembra v Miškovcu na Madžarskem, se bo udeležilo tudi osem žalskih karateistov, in sicer: Vesna Hajnšek, Grega Jančič, Sašo Plevčak, Matjaž Končina, Rok Gajšek, Damir Vrbanič, Tomo Novak in Matjaž Šuster. T. T. Priprava mladinske reprezentance Minuli konec tedna je bila na Polzeli na prvih pripravah mladinska državna košarkarska reprezentanca, ki bo drugo leto nastopila na evropskem prvenstvu, ki bo od 16. julija naprej v Izraelu. O tem, kako so uspele priprave na Polzeli, je trener Boris Zrinski povedal naslednje: »Z razmerami v polzel-ski dvorani in klubu za fitnes ter bivanjem v žalskem hotelu Golding smo bili povsem zadovoljni. Odigrali smo tudi trening tekmo, kjer je vzhodna selekcija premagala zahod 76:52. Da bi bili kar najbolje uigrani, odhajamo prihodnji mesec na turnir v Italijo, po novem letu pa bomo nadaljevali pregledne treninge, po možnosti vsaj enkrat na mesec. 16. julija odpotujemo v Izrael in ekipa bo maksimalno pripravljena.« * Na prve priprave so poklicali 22 igralcev iz 12 klubov, kar trije pa so iz Savinjske Polzele. To so Jernej Štahl, Primož Kobale in Simon Krčmar. T. TAVČAR Lokostrelski klub Polzela sodi med najmlajše klube» v Sloveniji, po rezultatih, ki jih dosegajo njegovi člani in članice, pa se uvršča med najuspešnejše lokostrelske klube v državi. Z izvedbo tekmovanja »Živalski krog«, kjer tekmovalci streljajo na tarče, ki predstavljajo živali in kjer sami ocenijo razdaljo, so potrdili tudi svoje organizatorske sposobnosti. K temu je še prispevala dobro postavljena proga Boruta Žabkarja in čudovito okolje Braslovškega jezera. Tekma in rezultati, ki jih dosegajo polzelski lokostrelci, so glavni razlog za pogovor s predsednikom lokostrelskega kluba Polzela, Francem Romihom. Na začetku najinega pogovora sva spregovorila o klubu, aktivnih članih in rezultatih, ki jih le-ti dosegajo na tekmovanjih. , »Ustanovni občni zbor smo imeli letos, konec meseca aprila. Že pred tem smo bili posamezniki vključeni v Lokostrelski klub Celje, se udeleževali posameznih tekmovanj in dosegah kar zavidljive rezultate. Vedno večji interes za ta šport na Polzeli in v dolini pa je razlog, da smo se odločili ustanoviti svoj klub. Trenutno nas je v klubu trinajst aktivnih tekmovalcev, ki se udeležujemo tekmovanj, tistih, ki so se zaljubili v ta lep šport pa je še mnogo več. Na tekmovanjih posamezniki posegajo v sam vrh. Posebej velja omeniti Štefana Ošepa in Mladena Melanška pri članih, Romana Zupanca pri veteranih in Jožeta Kočevarja pri mladincih, ki dosegajo najboljša mesta in državne naslove. Pri članicah pa ne smem pozabiti Nataše Terček, ki je bila tretja na dr- Šahovski pokal ■ v« občine Šahovski klub Žalec in ZTKO sta s pomočjo Savinjske in IBP Žalec izvedla turnir za mlade šahiste občine Žalec. Turnir sestavlja šest kvalifikacijskih turnirjev s finalom, v katerem bo nastopilo osem najboljših šahi-' stov iz posameznih kategorij. Tretji kvalifikacijski turnir je potekal na Polzeli, udeležilo pa se ga je 81 šahi-stov, med katerimi so bili pri starejših učencih najboljši Andreja Vodeb in Simon De-lakorda, pri mlajših učencih pa Alenka Drame in Urban Krajnc. Po treh turnirjih je pri starejših učencih vrstni red naslednji: Nada Stojakovič iz Šempetra, Andreja Vodeb iz Griž, Teja Košir iz Petrovč in Tanja Zbašnik iz Griž ter Bojan Grobelnik in Matej Čretnik, oba iz Šempetra in Boštjan Šumiga iz Griž. Pri mlajših učencih pa Alenka Drame in Andreja Plazov-nik, obe iz Žalca, Maja Esih iz Petrovč, Urban Krajnc in Joži Špiljak, oba iz Žalca ter Matej Štrucl iz Šempetra. Četrti kvalifikacijski turnir bo v petek, 3. decembra, ob 15. urina OŠ Šempeter. D. Brinovec žavnem prvenstvu. Na tem prvenstvu je bil Štefan Ošep drugi, Roman Zupanc pa prvi pri veteranih...« Dolga vrsta odličnih rezultatov omenjenih in neomenjenih tekmovalcev priča o resnično kakovostnem klubu in tekmovalcih, ki so ob tem veliki zanesenjaki, saj si sami financirajo udeležbo na tekmovanjih. Pomagati jim je pripravljeno podjetje Morana, ki jim je kupilo tekmovalne trenirke ter jih tudi sicer podpira. Vsekakor pa si zaslužijo, da jim pomagajo tudi drugi, saj zadnji rezultati kažejo, da postaja klub eden najuspešnejših v državi. »Na zadnjih tekmah, če spustim že omenjeno državno prvenstvo, je nedvomno najuspešnejši Stefan Ošep, ki je na odprtem prvenstvu v Nemčiji dosegel tretje mesto, konec tega meseca se nadeja dobrega rezultata v Italiji, na dvoranski tekmi, kjer se strelja na 18 m, pa je dosegel prvo mesto. To tekmovanje šteje tudi za slovenski pokal 1994, kar je dobro izhodišče za drugo leto. Na zmagovalni stopnički je na tem tekmovanju stal tudi Roman Zupanc, saj je dosegel prvo mesto in nov državni rekord pri veteranih s 544 krogi od 600 možnih. V starostni kategoriji dečkov je zelo uspešno streljal šestletni Aleksander Ošep in osvojil tretje mesto,« sta z vidnim zadovoljstvom na obrazu dejala Franci Romih in njegova žena, ki je tudi sama predana temu športu in je kot tajnica desna roka svojemu možu pri vodenju kluba. Pogovorimo se še o odmevni tekmi z mednarodno udeležbo ob Braslovškem jezeru. Tudi tu so bili uspešni in v prihodnjem letu bodo organizatorji kar nekaj tekmovanj. »Zelo smo veseli, da nam je organizacija tekmovanja »Živalski krog« tako dobro uspela. Tekme se je udeležilo 19 klubov iz Slovenije in Hrvaške, sodelovali so tudi območni štabi teritorialne obrambe. Skupaj prek 60 tekmovalcev. Naj ne zveni neskromno, če rečem, da so bili nad vsem zelo navdušeni. Pa naj je bila to proga, ki jo je postavil naš član Borut Žabkar, tekma, pogostitev ali nagrade. Ob tej priložnosti se vsem, ki so nam pri organizaciji tekmovanja priskočili na pomoč, najiskre-neje zahvaljujemo. V prihodnje bomo organizirali še več tekmovanj in zato upamo na pomoč in sodelovanje tudi v naslednjem letu...« Tako Franci Romih, mi pa še povejmo, da si polzelski lokostrelci želijo še več članov v svojem klubu. Zelo uspešno učijo tudi mlade, in sicer na OŠ Polzela in Braslovče. To pa je nedvomno zagotovitev za uspešno delo tudi v prihodnje. D. Naraglav Policijsko regijsko prvenstvo V sklop tekmovanj za najboljšo športno enoto UNZ Celje je sodilo tudi strelsko tekmovanje v Rečici pri Laškem. Udeležilo se ga je 16 ekip s 50 tekmovalci. Našo občino je zastopala PP Žalec v sestavi: Marjan Vodeb, Jože Pavlič in Zvone Zupanc. S 1005 krogi so osvojili tretje mesto. II. državna liga, mednarodni program Pričela so se tekmovanja državne lige. V drugi ligi - sever tekmujejo strelci SD Šempeter. V prvem kolu so premagali ekipo SD D. Poženel s 1635 krogi v sestavi: D. Zagoričnik (537), Smrkolj (541) in Ošep (557 krogov). III. državna liga V prvem kolu sta se v Šempetru srečali ekipi Ruš in Šempetra II. Zmagala je ekipa Šempetra s 1446 krogi, najboljši strelec pa je bil Uroš Zupanc iz Šempetra s 506 krogi. ^ Naj športna enota Na regijskem tekmovanju za najboljšo športno enoto delavcev UNZ Celje, na katerem so se udeleženci pomerili v samoobrambi, streljanju z vojaško in zračno puško in v judu, se je letos zelo dobro odrezala ekipa Policijske postaje Žalec, ki je v skupnem seštevku osvojila odlično drugo mesto, takoj za ekipo PP Celje, ki je zmagovalka tekmovanja. Tretja* je bila ekipa PP Laško. ______________JJ\ Svinjska Moja dolina V SERVIS zamrzovalnikov In hladilnikov (vaeh vrat) In menjava Izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tet. 721-406 SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINST ALACUE Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250 Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojlerjev... _____________ — lasi DALJINSKI TELEFONI, novi, z digitalno kodo, 170 DEM. Telefon: 063/32-922. IŠČEMO PRIJAZNO GOSPO iz Žalca ali bližnje okolice, ki bi po 15. decembru varovala enoletno deklico na našem ali vašem domu. Nudimo solidno plačilo. Telefon 714-331, po 12. uri. PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE GORENJE popravljamo hitro in kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/ g, telefon 776-854. SATELITSKE ANTENE PACE in Lasat, ugodno z montažo, tudi na obroke. Telefon: 063/26-247, od 18. do 20. ure. BERNARDINKO, z rodovni-kom, odlično ocenjeno, zaradi selitve ugodno prodam skupaj s pesjakom. Tel.: 714-561 ah 711-137. — KOMUNALNO PODJETJE p.0. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/712-141 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731. Uradne ure za stranke v DE Vodovod so - vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure. STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče tel &fax: 063/721-667, 721-043 sgs pogrebna služba sil cvetličarna * trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo $ prevozi doma in v tujino 9|e izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom $ ureditev dokumentov sje odštejemo pogrebnino v višini 48.000fOO SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE, CVETLIČARNA STEBLOVNIK Parižlje 11/c, 63314 Braslovče Zaman je bil tvoj boj, zaman, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedija Milana LAZANSKEGA iz Žalca se v neizmerni bolečini iskreno zahvaljujemo mag. Igorju Korenu, dr. Červenjaku, dr. Drnovškovi, vsem med. sestram in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica za njihov požrtvovalni trud, da bi nam ga ohranili pri življenju. Zahvala velja tudi patronažni službi ZD Žalec, še posebej sestri Idi, ki nam je v težkih trenutkih nesebično pomagala. Hvala vsem sorodnikom in znancem, še posebej Hostniko-vima iz Celja, da so nam priskočili na pomoč v najtežjem trenutku. Hvala za pisne in ustne izraze sožalja in sočustvovanja, darovano cvetje in številne sveče. Iskrena hvala stanovskim prijateljem ZŠAM Žalec za ganljive besede slovesa in spremstvo, kakor tudi g. Jurharju za poslovilne besede in pevcem Lastovke, da so ga z njegovo najljubšo pesmijo pospremili na njegovi poti slovesa. Hvala tudi patru za opravljen obred in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: žena Vera, hčerki Romana in Lidija z družino o>o. GODOM d. Gotovlje 72, tel & fax: 38663/714-184 Ekskluzivni zastopnik za * antirevmatične in ledvične pasove k kolenčnike, zapestnike... * toplotno perilo Cene konkurenčne! Informacije po telefonu 063/714-184 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, babice in prababice APOLONIJE JANKOVIČ, roj. Veselak iz Levca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, zasuli njen grob s cvetjem, darovali toliko sveč in se kakorkoli poklonili njenemu spominu. Hvala vsem tudi za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Miranu za lep poslovilni obred, pevcem za ganljivo slovo in govorniku g. Javorniku za lep govor. Hvala tudi Gradnji Žalec ter slaščičarni in pekami Ada iz Celja za darovane vence. Njeni: sinova Viljem in Herman ter hčerka Vida ^^^družinamHn^ravnuk^Štefan^^rhj^i^cJn^olona___ ZAHVALA Tiho, kot je živel, je odšel najin oče FRANC SMUKAVEC iz Žalca, Šprajčeva 1 Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Bolnišnice Celje in Triso Slovenj Gradec za izraze sožalja in darovano cvetje. Zahvala osebju doma upokojencev Polzela in dežurnemu zdravniku. Posebna zahvala zdravnikom in sestram internega intenzivnega oddelka Bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v času zdravljenja, duhovniku g. Arhu za opravljen obred in g. Aubrehtu za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: sin in hčerka z družinama Mnogo prekmalu si nas zapustila, zato je v vseh nas ostala težka bolečina ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše mame, stare mame in sestre FANIKE KOŠIČA z Vranskega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za cerkvene potrebe in svete maše. Zahvala tudi g. župniku Turineku opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, Ludviku Piklu za besede slovesa, pogrebcem, zastavonošem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Silvo z ženo Marino, vnuka Špela in Joži ter sestre Tonika, Vera in Mici z dužinami____ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata KARLA ŠVENTA st. s Sv.Jedrti nad Gotovljami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, za sv. maše in prelepo cvetje. Hvala sosedom Repičevim za pomoč, g. dekanu za opravljen obred in spremstvo od hiše žalosti do zadnjega počivališča na pokopališču v Gotovljah. Hvala g. Viktorju za pomoč ob cerkvenem obredu. Zahvaljujemo se moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj, govornikoma g. Rozmanu in Antonu Mlinariču, šoferjem Agrine iz Žalca, mizarstvu Kugler, Kmetijski zadrugi Sav. dolina Gotovlje in sosedom vikendašem. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju bolnišnice Celje ter patronažni sestri Idi iz ZD Žalec. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ani, sinovi, hčerke, vnuki, sestre in bratje ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice HEDVIKE ŽLIČER, roj. Sorčan (25. 9. 1907), iz Sv. Lovrenca se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovane sveče, cvetje, sv. maše in prispevke v dobrodelne namene. Posebno se zahvaljujemo g. župnikom: g. Sercu, g. Kocmutu in g. Svetku za poslovilne besede in obrede. Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Njeni otroci z družinami ZAHVALA Ob izgubi ljube mame v -a- KATARINE ■- KOLENC iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Hermanu za poslovilni govor, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jermanovi za izbrano cvetje, pevskemu zboru Svobode Prebold in g. Rasiewiezu za odigran odmev Tišine. Žalujoči: hčerke Štefka, Joža in Ida z družinami V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 25. novembra mineva drugo leto žalosti in bolečine za teboj, draga mamica in MARIJA REBERŠEK iz Tabora 46. Vsem, ki ji poklanjate cvetje in prižgete lučko v spomin na njeno prezgodnjo slovo, iskrena hvala. Njeni najdražji WMm ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka SLAVKA TURKA s Polzele hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, lepo besedo ali prijazno misel, odpeli žalostinke in sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre MIHAELE ŠALAMON 0 roj. Reberšek, iz Pondoija 18 se v neizmerni bolečini iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Strouhalu ter patronažni službi ZD Vransko. Iskrena hvala Robiju in Jožici Blatnik, govorniku Ivanu Jurhartu, bratu Francu Reberšku z družino in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali. Zahvala velja prav tako tudi pevcem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ter gospodu dekanu za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v svojih srcih. Žalujoči: mož Martin, sinovi Milan z Jolando, Miran in Martin ter brat Franci z družino le bela cesto vsajena Fantje, zdaj gre pa zares. Gospoda iz Ljubljane se je pridušala, da je potrebno cesto čez Savinjsko narediti, pa konec. Ponudili so nam traso, ki jo naj sprejmemo, prej pa še prepričamo neposredno ogrožene ljudi, naj bodo za to. Srečni in veseli, da je le prišlo tako daleč, smo na občini cesto namalali na cel hodnik, pa še po pisarnah so nasmejana dekleta pripravljena povedati, za katerim pevčnikom in zelnikom bo cesta šla. A glej ga zlomka, ljudje si traso ogledujejo, bentijo, iščejo dodatna pojasnila, predlagajo nove rešitve, nove trase, ekološke in druge presoje, skratka, vsak bi cesto rad spravil s svojega dvorišča na sosedovo. Čas pa teče in odločitev bo potrebno sprejeti. Če vprašate mene (pa saj me ne), kaj storiti, bi rekel takole: cesta je nujna, pa naj gre kjerkoli, na srečo gre skozi našo dolino, da bo rešila tudi naše lokalne prometne težave. Usmerimo se torej v prihodnost in od te investicije poskusimo iztržiti čim več. Združimo sile in se dogovorimo, kaj hočemo od ceste še imeti, poleg tega, da bo zgrajena po normah, ki so plod spoznanja znanosti in izkušenj v svetu. Vidite, tu osebno vidim zajca, na račun ceste si lahko uredimo komunalno infrastrukturo (tudi deponijo komunalnih odpadkov), pridobimo nadomestna kmetijska zemljišča, dokončno gradimo in zaključimo namakalne in izsuševalne sisteme v Savinjski in podobno. Pri oblikovanju zahtev pa ne smemo pozabiti na kvalitetna nadomestila tistim, ki jim bo cesta odnesla dom oziroma imetje. Pri cestni družbi bi kazalo pridobiti tudi delo za ljudi, stroje pri gradnji in seveda zagotoviti, da bi tudi v prihodnje Savinjčani sami servisirali veličasten objekt. Mislim na vzdrževanje in druga nujna dela na cesti, seveda pa bi nekaj zaslužili z nasmejanimi potniki, ki se bodo vozili po tej cesti, v počivališčih, obrtnih conah, v servisnih dejavnostih in podobno. Po mojem je tu naša priložnost in, za božjo voljo, ne izpustimo je. Občinski parlament ta mesec ni zasedal. Počasi nam menda pohaja sapa, pa tudi ljubljanske zdrahe zaradi lokalne uprave nas begajo, tako da človek ne ve, kako naj se nosi, da bo tudi pri novi lokalni ureditvi zraven. Še vedno vaš poslanec 61 Pestra izbira sadnih sadik Sadjarstvo Mirosan je tudi letos za jesensko in spomladansko sajenje pripravilo pestro ponudbo kvalitetnih sadik tako za ljubiteljske sadjarje kot tudi za sadjarje s tržno proizvodnjo. Sadike so kakovostne in večinoma iz lastne proizvodnje. Zaradi boljšega prijema in tudi boljše rasti svetujejo jesensko sajenje. V Mirosanu imajo na voljo sadike jablan številnih sort, med njimi tudi stare sorte, kot so carjevič, beličnik, bobovec, krivopecelj, mošancelj in druge, več vrst hrušk, sliv, češenj, breskev, marelic, višenj, lesk, 'ribeza, vinske trte in orehov. Sadike češenj, breskev, marelic so dobili tudi od drugih gojiteljev. Cene se gibljejo od 120 tolarjev za sadiko ribeza, jablane in hruške so po 500, slive in breskve po 600, višnje in češnje po 700 tolarjev itd. Kot je povedal vodja proizvodnje v Mirosanu Vlado Korber, so vzgojili več kot sto tisoč sadik, ki čakajo na kupce. Na sliki: Anton Klemenšek iz Sadjarstva Mirosan kaže, kako globoko se sadi sadno drevje. T. TAVČAR Krvodajalske akcije VRANSKO - 2. december, od 7. do 13. ure, ZP Vransko PREBOLD - 9. december, od 6.30 do 13. ure, TT Prebold ŽALEC - 24. december, od 7. do 13. ure, KS Žalec r KOČEVAR ŽALEC Šlandrov trg 39 V NOVO LETO PRVIČ Z NAMI! Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu bomo olajšali odločitev ob nakupu daril s PRAZNIČNIM POPUSTOM v decembru. Policisti svetujejo JOikoj^avi^ Statistični podatki policije kažejo, da število prometnih nezgod iz leta v leto raste. V prvih devetih mesecih letos se je v Sloveniji zgodilo že prek 4500 prometnih nezgod s smrtnim izidom ali s posledicami hudih poškodb, približno 20.000 pa se jih je končalo samo z materialno škodo. Vsak udeleženec v prometu je lahko udeležen tudi v prometni nezgodi, vprašanje pa je, ali vemo, kako je potrebno ravnati v takem primeru. Največ je nezgod, v katerih je nastala samo materialna škoda. V takih primerih morajo udeleženci najprej poskrbeti, da poškodovano vozilo ah drugi predmeti ne ogrožajo ah ovirajo prometa. Najbolje jih je takoj odstraniti s cestišča, čeprav je res, da bodo tako policisti težje ugotovili vse okoliščine nezgode. Zagotovo pa ne bo prišlo do še ene nezgode. V primeru, da je promet oviran, kraj nezgode zavarujemo z varnostnimi trikotniki. Udeleženci so si nato dolžni pokazati dokumente o istovetnosti, vozniki motornih vozil pa tudi potrdila o obveznem zavarovanju. V zakonu o varnosti cestnega prometa je tudi določeno, da ima udeleženec v prometni nezgodi pravico zahtevati od očividcev njihova imena in naslove, ti pa so mu dolžni dati te podatke. To naj bi bilo vse, kar je potrebno storiti na kraju nezgode. Toda vedno ni tako. Zadeva se najpogosteje zaplete pri uveljavljanju odškodnin. Pri sklepanju zavarovanj nam na zavarovalno polico praviloma odtisnejo tudi napis, da je potrebno vsako nezgodo prijaviti policiji, sicer z odškodnino ne bo nič. To sicer ni povsem v skladu z veljavno zakonodajo, vendar bomo imeli kljub temu najmanj nevšečnosti, če bomo izpolnili vsa navodila zavarovalnice. Kadar policija obravnava prometno nezgodo, so policisti dolžni ugotoviti in dokumentirati vse okoliščine nezgode, da bo lahko ustrezen organ ugotovil povzročitelja. Krivca torej ne določajo policisti, so pa udeležencem dolžni povedati, da bodo zoper nekoga podali predlog za uvedbo postopka o prekršku ali kazensko ovadbo. Šele na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku ali sodbe je mogoče uveljavljati odškodnino, če se udeleženci prek zavarovalnice niso že prej sporazumeli. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov in zakonu o evidencah s področja javne varnosti ni več pravne podlage, da bi policija pošiljala spise o prometnih nezgodah zavarovalnicam ali drugim upravičencem, tako kot je bilo dosedaj. Spise je dolžna v določenem zakonskem roku odstopiti javnemu tožilcu ali sodniku za prekrške. Zavarovalnica ah drugi upravičenci morajo pisno zaprositi policijsko postajo za podatke o prometni nezgodi, ta pa mora tudi pisno odgovoriti, pod katero dopisno številko in komu je spise odstopila. V tem primeru mora upravičenec plačati upravno takso, ki trenutno znaša 40 tolarjev. Če policija obravnava nezgodo kot dogodek in je ne posreduje drugemu organu, je udeležena stranka upravičena, da od policistov dobi na pisno prošnjo izdelan spis o takšnem dogodku. Upravna taksa za takšno pisno prošnjo je 200 tolarjev. Da bi bilo prometnih nezgod in zapletov z zavarovalnicami čim manj, vam srečno in varno vožnjo želi Policijska postaja Žalec! Na parkirišču Prežihove ulice v Žalcu že dve leti sameva dotrajano osebno vozilo (brez lastnika?), ki ni v ponos bližnjim stanovalcem kot tudi mestu Žalec. Občani nemočno gledajo na razpadajoče vozilo, ki je postalo tudi nevarna igrača za otroke. Le-ti se pogosto zadržujejo v vozilu, kjer se igrajo nevarne raziskovalne igre. Sprašujemo se, kdo je tisti, ki bi voziio lahko odstranil, saj med drugim ovira parkiranje na že tako premajhnem parkirišču Prežihove ulice. J. P. lil M S V1I14 s družba d o VELIKA NAGRADNA IGRA od 16. n. do 31. 12. 93 Vsak nakup nad 700 SIT vas uvrsti v nagradni boben. Z malo sreče boste prejeli eno izmed bogatih nagrad: 1. nagrada: presenečenje 2. do 6. nagrada: povrnitev vrednosti nakupa in še 100 drugih praktičnih nagrad Preizkusite srečo v prodajalnah SM Savinjske trgovske družbe Žalec Pri nas kupujejo Savinjčani NOVO V NAŠI PONUDBI: Velika izbira Fitnes opreme po zelo ugodnih cenah - sobna kolesa - naprave za veslanje - uteži in še precej ostale opreme V ponudbi tudi športni copati po izredno ugodnih cenah - copati za odrasle 1.990 ST - otroški copati 1.230 SIT Blagovnice: Savlnjka Žalec, Polzela in Prebold ter ostale prodajalne SM Savinjske trgovske družbe vas pričakujejo.