BUY UNITED STATES savings bonds am»siamps Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAK EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FQSLpEFENSE Slovene M/ Daily in Ira buy Ohio jajff? STATES nan ■ Iff SAVINGS Best ill W^/BONDS w 1rwAfiDSTAMPS Advertising Medium 11 'V MU KKromnr Miss., 4. novem- », , , V6rcy Green 34 let sta- ko P° steVlUl m0StVa kak°r P° £ Pachute, Miss., je ^oji bojni opremi. Dve rusk' sedem nabojev, na- f™^!' * -"J uspešno podpirajo s šibram' N h ' tank' in letala> sta priredili vec ■ a °je Je protinapadov preko reke Neve, odkoder sta vrgli Nemce iz njihovih položajev. erv, . v , - i V kolikor se tiče situacije na ero'je zašel v pre-1 , , , , ,. , ,, , I centralni fronti, pred Moskvo, n»tt ip oc , , , jNemci ničesar ne poročajo, pa ■ H-ia l ' f tudi Rusi so nenavadno tihi, iz 'iS k TZ "staro j česar dedi, da je položaj tamkaj rC* Kelly, staro mater "eizpremenjen. W " I let * 'n sv°j° že~ s kaSttaro Louise Kelly r 1 4 J \ Oi lak0-Hi le: 1 »Sj l2v°ljeni župan Lau-\ dljfa' da "i še naredil % eflnitivnega zaključil, 1Iftenovanja svojega bo Poučeni krogi trdi- V Star6 Alexandra Kellyja. t ž^tip — starega očeta S\k\ ■ je v SV0J'° V OP*.ko se je po" Ki .?erifov. i, ln ubil je Percy li laboj je ostal nepo- N ess ostane? | vprašal Eliota «v!!are §e nadaiJe tu- ^ . m kabinetu kot rav-Vb 0 varnost. Koliko li d0 teh trditvah, bodo Prihodnjih dni. v Zadruga čestita Kakor je razvidno iz oglasa na notranji strani lista, direkto-rij Slovenske zadruge čestita novoizvoljenemu županu Franku J. Lauschetu na njegovi sijajni zmagi. Direktorij Zadruge pravi, da bodo zadrugarji praznovali to zmago popolnoma po svoje: z Tiževinii in krvavimi klobasami in kislim zeljem, kar bodo zalili z rujno kaplico. Zadruga se priporoča vsem svojim novim, in bodočim odjemalcem. Ponovna izvolitev mestnih sodnikov Kakor je iz dosedanjih rezultatov oddanih glasov razvidno, so bili ponovno izvoljeni v svoje urade mestnih sodnikov sledeči: Grossman, Kovachy, West-ropp in Silbert. / &0 POSLALA ŽIVILA V NEZASEDENO FRANCIJO Ss s fON, 4. novembra.,Britanijo, da slednja dovoli v J ^ naznanilo, da je Francijo varen prevoz živil v rW ^ija dovniiln avnhn-1 vrednosti enega milijona dolarjev. Ta pošiljatev bi obstojala iz kondenziranega mleka, zdravil in raznih vitaminov za otroke v nezasedeni Franciji. Ameriška vlada upa, da bosta dali tozadevno dovoljenje tudi Nemčija in Italija, in sicer dovolj zgodaj, da dospe pošiljatev še pred božičem v Francijo. ^ ,mi . .............. dovolila svobo-ki bi peljal J^ija v Francijo, to-V^o ,'n kalija se nista še *o„- .javili, da-li sta s to Pozdravljen, prvi slovenski župan! i nftSi. FRANK j. LAUSCHE ZMAGAL Z REKORDNO VEČINO GLASOV Jutranji rezultati volitev izkazujejo, da je dobil nad 50,000 glasov večine. NJEGOVA ZMAGA POMENI HKRATU PORAZ REPUBLIKANSKE ORGANIZACIJE sr°ljni ali ne. i^tii , U1J _____ jnik Hull je pove-da 30 dokonča-Nf^^-^i dogovori med državami in Veliko Slovanska plemena so bila že v pradavnih časih organizirana v svoje poedi-ne "župe," katerim na čelo so postavljala iz srede svojih najpoštenejših in čednost-nih mož najveljavnejše in najuglednejše veljake, ki so postali s tem narodovi "župani," njegovi svetovalci, razsojevalci in vodniki, varuhi narodove imovine, poosebljena uteha ljudstva v časih njegove stiske in bridkosti, kakor tudi izraziti predstavniki splošnega ljudskega napredka in procvita. Zato je veljalo: Kakršen župan, takšna srenja! Oni so delili s svojim ljudstvom veselje in žalost; ob napadih zemlje in plena pohlepnih tujih nasilnikov so si opasali ledja, stisnili kopje v pest ter se v obrambi syoje zemlje postavili na čelo svojih bojnih trum. Takšni so bili župani naših pradedov... Od tistihmal so se razmere in običaji dokaj izpremenili. Župani moderne dobe današnje civilizacije so često od nasilnih režimov postavljeni eksekutorji in vršilci ukazov vladnih oblasti, orodje velekapi-talističnih monopolov in neredko tudi zatočišče in ščit zločinskega gangsterstva. Včeraj so svobodni državljani ameriškega velemesta Clevelanda izvolili v svobodnih volitvah za svojega župana v Ameriki rojenega Slovenca, bivšega okrajnega sodnika Franka J. Lauscheta. Amerikanci so z izvolitvijo Lauscheta za župana te ogromne občine samo dokazali svoje zaupanje vanj, v njegove zmožnosti, vero v iskrenost njegovih dobrih namenov in vero v njegovo poštenje, s čemer je zadeva zanje rešena. V naših, nad nesrečo domovine in njenega ljudstva bolnih srcih, pa ima izvolitev tega odličnega sinu našega rodu vse drugačen, vse globlji pomen in vse krepkejši odmev. Slovenski emigraciji v Ameriki je bil z izvolitvijo Franka Lauscheta za cleve-landskega župana postavljen ko piramida masiven in kakor obelisk visok mejnik, viden v šir in dalj, vse tja do daljnih krajin slovenske zemlje, kjer so goste megle zagrnile vse vrhove in mrzle sape pogasile zadnje utripajoče plamenčke medlo brlečih lučk. Z Lauschetovo izvolitvijo smo si postavili ameriški Slovenci v široki javnosti te dežele svoj tretji mejnik. Prvega tvori pisatelj Adamič, ki si je s fenomenalnim duhom svojega intelekta utrl — kot priseljeni Slovenec! — pot v književni svet- Amerike in njenih anglosaških mas. Drugi mejnik nam je bil postavljen s skoraj simbolično žrtvijo, ki jo je doprinesel slovenski pomorščak iz Clevelanda, Louis Dobnikar, ki je med prvo enajsto-rico ameriških mornarjev daroval svoje življenje za .demokracijo in svobodo sedanjega in poznejših rodov. Tretji mejnik pa nam je postavil včeraj naš odličen velmož France Lau-sche, ki je dvignil naše ime na prvo in najvišje mesto skoro milijonskega Clevelanda. To so trije mejniki na potu naše upravičenosti prilaščanja pravice do trditve, da smo dali Slovenci Ameriki v.se, kar ji more dati poštena, napredna in z duhom časa stopajoča narodnostna skupina: Obogateli smo z izrazitimi deli ameriško" literaturo in ameriški intelektualen svet; za obrambo Amerike, naše drage nove domovine, smo že prelili in bomo še—če potrebno—prelivali svojo srčno kri; šestemu največjemu ameriškemu velemestu pa smo prispevali iz naših vrst najvišjega uradnika in prvega administratorja—našega (Dalje na 2. strani) Zmaga našega slovenskega * kandidata Franka J. Lausche-1 Mahala BaM £0 SC-ta je bila podobna plazu; nr.d, svojim tekmecem Blythinom je i strelili laŠki topovi dobil Lausche nad 50,000 glasov I večine, kar je rekordna večina' _ glasov, ki jih je ša dobil kak j Tak° naznanja list Toronto clevelaijdski županski kandidat, j Star, ki izhaja v Torontu, Lauscheta je ljudstvo izvolilo z j v Kanadi. mnogo večjo večino glasov ka- - kor bivšeka župana Burtona, o1 TORONTO, 4. noembra. — katerem je bilo znana, da ja bi- Časopis Toronto Star poroča dala njegova osebnost izredno pri- nes, da so maršala Balba, po-vlačna za dobavljali je glasov. ,veljnika italijanske zračne sile, Poleg dosedanjega repubii- sestrelili v Libiji italijanski an-kanskega župana Blythina na je tiletalski topovi, ko je maršal biH pri včerajšniih volitvah po- prenašal v svojem letalu v pu-ražena tudi republikanska orga- stinji onemogle angleške vojake nizacija, ki ji načeluje kongres- v neko italijansko bolnišnico, nik George H. Bender. j Italijani so takrat naznanili, Lausche po volji ljudstva da ^ letalo maršala Balba se-/ strelih angleški topovi, kar pa Z Lauscetovo izvolitvijo pa je so Angleži odločno zanikali ter bila zmagoslavna demokratska opozorili na dejstvo, da je bil organizacija, kateri načelu j ei Balho nasproten Mussolinijevi Ray T. Miller, ki je snoči izjavil, politiki pobratimstva z Nemči-da je Lauschetova izvolitev od j0 strani ljudstva, katero je s ta- Angleško poročilo naznanja, ko ogromno večino volilo z\ ^a je Balbo pristal v pustinji ter predsednika Roosevelta, jasen naložil onemogle angleške voja-, dokaz, da hočejo elevelandžk' ke> katere je odpeljal v italijan-i vclilci člana predsednikove pko bolnišnico v Tobruku, nakar je s praznim letalom odletel zopet iz Tobruka. Na tem poletu so ga sestrelili italijanski anti-Lauschetova zmaga pa je ve- let topoyi liko bolj njegov osebni triurni, _ kakor pa triumf demokratske stranke. Lausche je namreč vse izza početka svoje kampanje do stranke za svojega župana. Lauschetova neodvisnost Smrtna kosa V torek popoldne je v War-volj jasno pokazal, da namera- i rensville bolnišnici umrla An-va ostati neodvisen, kakršen je tonia Kresal, rojena Celhar, sta- bil tudi doslej kot okrajni sod nik in strankin član. S Frankom Lauschetom bo dobil Cleveland poštenega, ne-; Tukaj je bivala 35 let. Rojena je pristranskega in za blagor vse- j bila v Št. Petru na Notranj- ra 75 let. Tukaj zapušča soproga Antona in dva sina, Andreja in Johna in več sorodnikov. ga ljudstva vnetega župana, ka kršen je bil na primer socialist Daniel Hoan v Milwaukee in kakršen je republikanec La Guardia v New Yorku. Slike za onemogle Jutri v četrtek ob 7. uri bo kazal Mr. Grdina slike v zavodu za onemogle v Infirmatoriju v Warrensville, kjer se nahaja tu-več naših revežev. Predstava se prične ob 7. uri zvečer. Kdor ima tam svojega znanca, se lahko z njim vred udeleži predstave in ga obišče ob tej priliki. Na dopustu V nedeljo je prišel iz Camp Shelby, Miss., za dva tedna na dopust vojak Herman J. Stava-nja, sin Mr. in Mrs. Louis Sta-vunja iz 1019 E. 63 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Izgubljena torbica Zadnjo nedeljo je bila izgubljena ročna torbica (purse) v Hrvatsfkem Domu na St. Clair Ave. V nji je bilo nekaj denarja, ura in križec, ki je dotični osebi drag spomin na njeno raa-ter1. Pošten najditelj se prosi, da vrne na 1242 E. 74 St., ali naj izroči vodstvu Hrvatskega Doma. skem, kjer zapušča več sorodnikov. Pokojnica je bila 15 let in sedem mesecev vedno v postelji na svojem domu na 1217 E. 170 St. Zadnjih pet mesecev ije bila v bolnišnici, ker je tudi mož zbolel in ji ni mogel več streči. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., ob 8:15 uri v cerkev Marije Vnebovzetje na Holmes | Ave., ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. V bolnici Glenville bolnici se nahaja Mr. Frank Mahne iz 19470 Or-miston Ave., v Euclidu. Prijatelji ga lahko obiščejo med 2. do 3. uro popoldne in med 7:30 in 8:30 zvečer. Želimo mu skorajšnje okrevanje. Društ. Vipavski raj št. 312 SNPJ Tajnik društva Vipavski raj, št. 312, SNPJ prosi vse, ki imajo še vstopnice od zadnje proslave 25 letnice, da jih vrnejo, da bo mogoče zaključiti račune. Hvala tudi Mr. Frank Barbiču za vsoto $1.00, ki jo je daroval v društveno blagajno. Sl^AN % ENAKOKEAVNOSl 5. novembra, 1941 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned <-nd Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 IT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Fo raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ...................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6.00 'ta 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 ta, 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev ..$4.00 svetovnega miru Rusija ustavila mobilizacijo. Toda iz Fetrograda je prišel odgovor, da bi tudi pri najboljši volji tega ne bilo mogoče več storiti iz "tehničnih vzrokov." Potem so si diplomati prizadevali, da bi vojsko vsaj "omejili." Toda vse je bilo zaman. Vojni stroj je že stekel in je divjal dalje, ne da bi se oziral na človekove želje in njegove zapovedi. Vojna vihr& se ni dala več ustaviti. Vojska ni bila več sredstvo politike za dosego določenih političnih ciljev, ampak je postala absoluten vladar nad narodi in njihovo usodo. Nad to strahotno fiaxtered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. POZDRAVLJEN, PRVI SLOVENSKI ŽUPAN! (Dalje s 1. strani) spoštovanega župana Franka Lauscheta! Koliko je v tej deželi narodnosti, ki so večje kot je naša, ki je je samo peščica, pa bi se mogle ponašati z enakimi stečevinami? V širšem pomenu naše narodnosti—v pomenu jugoslovan-stva,—pa sta že prej utirala pot dva velika jugoslovanska znanstvenika svetovnega slovesa—Mihajlo Pupin in Nikola Tesla! Mejniki stoje! V poklicu časnikarjev so trenutki—redki sicer—ko dobe slednji zadoščenje za svoje delo, s čemer jim je poplačan ves njihov pretekli in bodoči trud. Tak edinstven trenutek radosti in zadoščenja napoči časnikarju, če more v svoji dnevni kroniki zabeležiti vsenarodno počastitev moža, ki je v vseh ozirih CEL MOŽ! Tak trenutek epohal-nega pomena doživljamo danes... Zato si štejemo v največjo čast in radost, da nam je dano v imenu celokupne slovensko-ameriške javnosti pozdraviti našega novega clevelandskega župana, spoštovanega in čislanega rojaka g. Franka J. Lauscheta, vzor Slovenca in Amerikanca, predvsem pa vzor MOŽA in ČLOVEKA! Pozdravljamo ga ne samo kot Novoizvoljenega župana. marveč tudi kot bodočega priprošnika, posredovalca pošastjo so se mnogi misleči duhovi zgrozili in hiteli pisati knjige in postavljati teorije, da vsaj v bodoče vojna umetnost ne sme poznati drugih ciljev, kakor pa jih bo najstrožje določala in omejevala politika. Toda izbruh nove vojske in njeno razširjenje nam dokazuje, da je vojska sila, ki ni več v človeški oblasti, čim se pojavi med narodi. Poznavali zgodovine vojska pravijo, da se je v Napoleonovih vojskah prvič pokazalo stremljenje vojnega stroja, da hoče b\ti avtonomen in da se ne pusti voditi od človekovih rok. Zadnja svetovna vojska, pa tudi dosedanji potek nove vojske, nam jasno kaže, da je vojska res avtonomna eila, ki ima za svoj cilj splošno uničenje. Povojni politiki so ustvarili mirotvorno Zvezo narodov, ki pa kljub svoji grandioznosti ni bila v stanu, da bi preprečila nove vojske. Mnogi si stavljajo vprašanje, ali ni ničesar, kar bi moglo uničiti vojni stroj, preden nas bo on vse pod seboj pokopal? Toda zdi se, da človek ni več gospodar vojnega stroja, ki ga je sam ustvaril. Zdi se, da ne more več po svojih željah obračati tega strašnega vojnega orodja. Tragedija, ki jo slika židovska pravljica o Golemu, se danes uresničuje v najstrahotnejših dimenzijah. vse, kar ste prinesli. Hvala tudi; V enakem slučaju sem pri-moji dolgoletni prijateljici, Mar- ] pravljena povrniti vsem mojim garet Ftolih iz Frontier, Wyom- j prijateljem, ing, za krasno darilo. ■ Frances Hudomal PROSLAVA 35 LETNICE DRUŠT. "V BOJ," 53 SNPJ Gori imenovano društvo ima dovina društva, pač pa tudi za za seboj 35-letno zgodovino. Nima le svoje lastne zgodovine kot društvo, ampak iz početka njega članstvo je bila tudi. zgodovina naselbine, vsaj kar je na-predno-progresivnega med nami v tem delu mesta širšega Cleve-landa, v katerem se je naše ljudstvo naselilo. Pred 35 leti je bilo, ko se je porodila ideja za ustanovitev naselbino je to zgodovinski pojav med nami. Zanimivo je listat po starih zapisnikih tega društva, ko opaziš tekmovanje med članstvom tega društva na njih društvenih sejah, kateri bo čim več doprinesel k uspehu naselbine, k razvoju na civičnem, prosvetnem in kulturnem polju. In ne le to, tudi to . društvo je bilo, UREDNIKOVA POSTA Proslava Frank J. Lausche-tove zmage in otvoritev novih prostorov Slovenskega kliče GLenville 8983. Pri banketu bosta častna gosta Frank J. Lausche in monsignor Vitus Hri-■ bar. doma, Holmes Ave. | Bodite v ne(jeljo gosti zgodo-Cleveland, Ohio. Vsi srečni be-, vinske zmage in izrednega do-in svetovalca za našo rodno zemljo in za njeno težko pre- ležimo veselo novico, da je naš godka v Zgodovini Slovencev v izkušeno ljudstvo onkraj morja, ko bo s svojim prijate-1 rojak Pjrank Lausche, častno in Ameriki Ijem Adamičem vred žastavil v Washingtonu svoj vpliv in z vehkD večino zmagal za župa- svoj ljudski mandat za meje naše zemlje in za pravica njenega bednega in brezpravnega ljudstva. Naš prvi clevelandski slovenski župan, Frank J. Lausche, bodi nam iskreno in prisrčno pozdravljen! Naše iskrene čestitke tudi njegovi soprogi, gospe Jane, ter vsej ostali njegovi rodbini.—A. Š. na mesta Clevelanda. Že vnaprej svest si njegove zmake je direktcrij Slovenskega qoma na j Holmes Ave. določil, da se vr-, ši odprtija novih in renoviranih i prostorov po županu Slovencu, j ki je prvi vesel dogodek v zgo- j dovini Slovencev v Ameriki. Župan Slovenec bo otvoril nove prostore Slovenskega doma Tajništvo Slovenskega donn Holmes Ave. naprednega društva, katero naj i katero je močno gojilo med nase priklopi k materi S. N. P. J.,|šimi naseljenci delavsko zavest katera je danes med nami mati- v preteklosti, tako, da je iz te- Zavhala TRAGEDIJA ČLOVEŠTVA Stara judovska pripovedka pripoveduje o umetnin jtako vesela in P^embna novi- , , r/ ji t- ca, da ne bi smelo nikogar manj- cloveiiu, ki se je imenoval Golem. Zaradi nepazljivost! j ^ pri tej izredni in feprvi slav_ njegovega stvaritelja, to je naravr^ga človeka, -pjj J? nC3ti v drugi na svetu največji Golem postal gospodovalec in končno celo uničevalec i slovenski metropoli. Človeku se pravega naravnega človeka. Golem torej, ki je bil pro- zdi kakor bi sanjal, skoro ne- veselega va'čka pred izvod človeškega razuma, je postal orodje in sredstvo, I verjetno, toda dejstva so tukaj (vratmi Moj mož odpre vrata, s katerim je človek bil uničen. Njegov proizvod mu je jm JJikdo Jlh ne ™ore brisati. |nakar zad0nijo ve£eii giaS0vi, Clinton, Ind. — Dolžnost me Iveže, da se lepo zahvalim vsem mojim prijateljem in prijateljicam za preseneečnje (surprise 'party), katerega so mi priredili j v soboto zvečer, 4. oktobra ob ,lc 1 priliki mojega rojstnega dneva, 50 letnnice. Bilo je v resnici presenečenje, bi šlo za stavo. Ob 8 uri zvečer zaslišimo zai- ca vseh naših organizacij, katera je največja, in to po članstvu, kot po dolarjih, ako že hočemo tako zapisat. Pobudo ustanovitve toga društva je dal takrat prišedši iz Loraina, O. sobrat Jos. Kunčič, kateri je zbral en ducat zavednih Ln nadebudnih mladeničev in mož, kateri so stremeli po napredku in svobodni misli. Kot društveniki si štejemo v dolžnost, da jih tudi ob tej prilik1. | zapišemo, in predočimo javnosti, in kot taki zremo s ponosom na njih dela, katera so rodila na našem, ne le društvenem polju, ampak v obče za blagor naselbine, ako se pomisli, da se je iz tega društva izcimilo marsikaj dobrega za razvoj naše naselbine. Sledeči so bili ustanovitelji, ki so imenovani na poslovnici društva (as charter members): Jos. Kunčič, sklicatelj, John Prus-nik, Jos. Prusnik, Ivan Dežman, Domenik Blumel, Frank Kanfel, Louis Starman, Jos. Vovk, Ivan Pretnar, Ivan Porenta, Jakob Bobnar, Jos. šabec. / Med živimi in med nami so Š3 sledeči: Kunčič, Prusnik brata, Bobnar in Starman. • Že sem rekel, da ni to le zgo- i .... ker ie celi dan deževalo kot ncsti v drugi na svetu največji i» zrastel čez glavo in postal močnejši kot človek sam. Ta stara judovska prayljica nas v marsičem spo- Slavnost otvoritve se prične v nedeljo 9. novembra ob 3 uri po- i poldne. Prva točka bo dvig a- i "še nadaljnih 50 let srečnega življenja ti želimo". Ko jih peljam v hišo, se še en m in j a na žaloigro, ki se odigrava v sodobnem življenju. meriške zastave na poslopju ob! , J , . , v , ,'v . i . i , . . . . T . * K: , ca i malo ozrem okoli, da vidim ko- C-Ovek je ustvaril čudovito dovršeno tehniko, ki pa je za sviranju godbe sv. Jožefa st. 169 Uko pri^lteljev imam in ko se ()_ njega postala uničujoča znanost. Tehnika je v novodobni ;KSKJ. Prvi, ki bo zastavi govo- koU obrnem zagiedam mizo pol- evropski kulturi zadobila tolikšen razmah in tako valilo nl 111 slavnostno otvoril novejno silo, da je evropski človek ne more več obvladati, ampak |Pr^re ,boT ™vo-izvoljepi žu-; ' J , 1 . v . _ _ , , , ,, , , 'Pan Frank J. Lausche. Povorko; r podružnice št. 10 in kadetke sv. Helene št. 162 KSKJ. Na odru bo sodeloval pevski je sam postal njen suženj. Novodobna kultura se tako '^aatno stražo ob priliki pri_ uničuje iz s^ime sebe. Uničuje se zaradi tega, ker ni v|r(>ditve bodo vršiIi st jOSeph njej več pravega ravnovesja. Moderni izraz za Golema je |Cadets društva sv. Jožefa št. danes—robot. To je človek-stroj, ki je na nekataiih sve- 169 KSKJ, Frances Susel ka-tovnih razstavah vzbujal največjo pozornost. Ljudje oldetka, Slovenske ženske zvere, ga občudovali kot tehnično čudo, prav tako kgkcr co baje v pravljici tudi strmeli v Golema. Zdi se, kakor da je evropski človek na nek način zaslutil usodo, ki se mu plete iz kulture, ki ustvarja robote. Imamo v literaturi tudi I -bor lliriJa- abor Loška več posrečenih pesnitev in celo romanov, ki obdelujejo ttT^ldtf^ * ^ * problematiko robota. Nekateri so imeli tudi priliko, da so l'Yuavni govornik bo novo-iž-gledali v Wegenerjevem filmu znano igro po Meyrjncko- vol,eni župan> zast0pmk Sloven-vem romanu, ki nazorno prikazuje usodo človeka pod ske dobrodelne zveze, zastopnik oblastjo robota. j P. N. P. J., zastopnik K. S. K. J. Ljudje se za ta vprašanja zanimajo zaradi tega, ker | zastopnik A. B. z. ter zaetopni-slutijo, da se njih ha nek način dopolnjuje njihoVa no obloženo zj dobrimi jedili in :im "keksom" z svečami, katere sem morala ob pol noči pihniti in sem jih naenkrat vse u-gasnila. ga društva marsikateri naš aktiven delaven agitator izšel. Aktivne pionirje tega društva si videl ne le pri društvu samem, ampak tudi aktivne drugod, na drugem polju, najsibo za delavske pravice, za socializem. Aktivni in soustanovitelji tukajšnje Slovenske kooperative, tukajšnjega Slovenskega delavskega doma. ^Ce se pomisli, da je samo to društvo doprineslo kot društvo preko $14,000 iz svoje blagajne za uresničenje tega doma, kateri nam je v ponos in čast. Že leta 1910 vidimo tudi, kako so si prizadevali za svoj učni zavod Slovensko čitalnico, katera je bila takrat skromna, ampak začetek je bil, ker ti in poznejši člani tega društva so bili ukalpeljni, zavedali so se, da kar jim ni bilo dano v šolah, da morajo doseči, z svojimi izkušnjami življenja kot trpini delavci. Torej nič ne bom pretiraval, ako rečem, da je bilo društvo "V boj" vsa vodilna sila našega napredka vse od njega ustanovitve sera. Skoro ves društveni napredek v naselbini je imelo, oziroma je igralo ulogo članstvo* (Dalje na S. str.) «iinBJC3HiiiiuiiiKiiuiiiiiiuiaii;uuiiinoiuffla* RADO MURNIK: JI Ženini naše jiiiiiiiitjuiHiKiuiniiiiiuuiMaiuillP^III Gospod Čeh si je P0^ bral našo mlado kuhanj 5 za nevesto in se v nag covlakom odpeljal z konsko potovanje v ^ bi mu tam kuhala češpUe dlike. P J; k k Koprnela je kričala, ^ zopet jaz kriva vse vse izčenčam! Pote® ^ _ ^ no potegnila za muk° ? Papa je rekel, da Pre^ zato mi £redo same P« glavi. ' . graji!ij Jaz pa mislim, da J® ^ ^ ker Koprnela ne zna ^ harica Micka pa zna, ^ je manj učila, če P3 ne zna kuhati, naj se P ^ ci baha, da zna, ali naj s ci: m, OB JUBILEJU "ZARJE' opereta "Pon'očnjaki" in socialna drama "In heaven and earth" 1940 "Venček narodnih v prizoru in Molekovo igro "Nevtralni Amor" in leta 1941 opereto "Po-vodnji mož" in pevski prizor Josephine Turk: "Prizor 11a vasi". Ob začetku sta poučevala zbor John Gombač in Popia Harem,. od leta .1920 do 1933 John c:a S. Ž. Z. Ostali prominentni j ^ , , . ^ , , ^ v. 1. i gostje bodd govorili pri večer- lastna usoda. Robot je postal usoden za nase življenje. Mi, ;icmu bankot„ Popoldanski pr.Q- Ijudje 20. stoletja, nismo več gospodarji nad našo tehnično gram se pri5ne točno ob 3 liri in civilizacijo, ampak smo postali njeni sužnji. To nam je,bo trajal ne več kakof- pa do 5 pokazala že svetovna vojna 1914-1918, a še bolj prepii me popoldne. Vstopnina k po- čevalno nam to dokazuje sedanja vojska. Vsi mehanizmi, j romanskemu programu bo pro- kar smo jih iznašli, so postali sami svoji, samoupravni in sta- so si dali svojo lastno zakonitost ter se ne puste več ; <^oktorij določil ome- voditi od človeka. Tehnika, gospodarstvo, politika, vojska ^ ne poslušajo vec človeka, ampak se ravnajo po svojih vsU)pnicf; vnaprej kupi, lastnih nostavah. Morda se še kdo spominja na pričetek iae bojimo, da bodo predčasno vojne leta 1914. Tedaj so zelo vplivne evropske osebnosti j razprodane. Kdor si hoče vstop-posredovale pri ruskem carju, naj bi zaradi ohranitve nico vnaprej rezervirati naj po- Cleveland, Ohio. — Zahvalni dan bo zopet prazničen, posvečen lepi pesmi in napredni misli. Pevsko drušavo "Zarja" slavi tega dne svoj srebrni jubilej. Ustanovljena je bila 4. aprila, 1016, kot pevski odsek kluba št. 27 J. S. Z. Med ustanovnimi člani so bili: Mugrli, Jack Kocjan, John Frluga, Frank Mikše, Andy Bogatay, Louis Stegovec injlvanusch, pozneje pa Joseph še več drugih. jKrabec. Zbor je gostoval dva- Prvič je zbor javno nastopil | krat v Detroitu, Mich, gost "Svo na priredbi soc. klubov 4. julija, jbode", dvakrat v Girardu in dva-19.1.6 z pesnijo "Jaz bi rad rude-1 krat v Bridgeportu, O., v Can-čih rož". Itonu, Barbertonu in Salemu, O. Pozneje je pricfcl prirejati svo-j Pevci so nastopili tudi v Chica-je lastne koncerte in sicer pojgi, 111. Strabane in Pittsburghu, dva letno. Spomladi 1919 je j Pa. Obratno je "Svoboda" iz De-skupno 5 klubom vprizoril Kri-jtroita gostovala pri "Zarji", ka-stanovo drarno "Samosvoj". V^or tudi somišljeniki in prijate-Pravijo, da to pomeni še dol-! letu 1920 se je zboru pridružil ilji iz drugih naselbin. Pred '; tudi nežnejši spol. Leta 1923 je ! najštevilnejšo avdijenco je "Zar-vsemizbor nastopil skupno z "Jadra-.ja" pela leta 1919 na priredbi in za;nom" na Debsovem shodu v! Jug. Rep. Združenja v navzoč-mestnem. auditoriju pred množi- nosti deset tisoč ljudi, ^bov je co 8000 ljudi. sodeloval na majskih proslavah Ob depet-letnici je vpri::oril o-j in drugih delavskih aktivmstih, pere to "Kovačev študent" in na- nastopal pri društvenih prilikah slednje leto kuplet "Črnomljski j in slavnostih in pel in bil pri kr-škric". -r- Leta 3928 Ivanushe- istiji Slovenskega narodnega do-vo opero "Turjaška Rozamun-' ma in pet drugih domov v na-da", leta 1929 opero "Urh grof selbini. Nastopal na' radio in ob Celjski", 1930 socialno dramo smrti sopevcev in sotrudnikov. "Grobovi bodo spregovorili", le- Na Zahvalni dan, 20. novem-j ta 1931 sajqigro "Saubač", 1932 pevski prizor "Gostilna pri rdeči IKolerabci", .1933 spevoigro "Sr-■ ce in denar", 3934 igre "Kedo js i blaten" in "Black Ell", in skup-! no z "Vojanom" opero "Prcda-! Tia nevesta", 1930 igr^ f'Na lah-! ke obroke" in opereta "It can't Te dni sta se sestala v Manili 1 be done. angleški poveljnik zračne sile m Nastopil je tudi na Detsovem 1Daljni vzhod maršal Robert ] memorial« v Canton, O. L. 1936 ker J Brooke-Popham (na lopi) in ge- \ opereta "Čevljar baron", 1937 neral Douglas McArthur (na igra "Doktor Kramp" in opere- Koprnela se je PoteJ kriplje jokala, doJsWj ■ Medtem so vsi nare°iedor na mojo preganja«0 ^ Toda moje pero naj P ^ molči in naj ostane ; plaščem tihe žalosti- i Od razburjenosti # nja je Koprnela hucl°o1( Zato je po večerji P' zbirko 5—6 safaladjaj no potico. To jo je žilo. Tudi se | izredila. Bila je tako ^^ gnala mlinske l in praznoval ta ji,e d°godek, kateri se vrši ^ ^ • novembra. Ob tej priliki k$JUStVo Podalo kratek, pa dan r.proSram ob 3:30 popol-|ie[a avditoriju Slovenskega IVii doma na Waterloo |tfiea, Stv° "V boj" upravičeno vaše sovdeležbe na ■ naši i5u,j oltar, kar je bilo med tJt "črednega, smo vedno V stah na stališču za iejj. Pr°gramu sodelujejo sle- ' V r) y ovi' ga- Simčič, ga. sJlk- ga. Gačnik. Na piano !nazaj 17. julija (Piše oče svojemu sinu v Cleve-landu). Pismo se glasi. Mlake, dne 21. avgusta 1941. Dragi sin! Najprej te prav srčno pozdravljam, tvoj oče. Začudil sem se, ko sem dobil pismo od tebe, pisano 21 julija 1941, prišlo je 16. avgusta. Žena tvoja ni dobila pisma, ki si ga pisal 14. julija. Dam ti vedeti, kako je doma. — Zdravi smo še vsi ponavadi; doma je še vse v najboljšem redu kakor je bilo, samo draginja taka, da je groza. Par čevljev stane od 600 do 700 dinarjev, meso je na karte, pa ga še ni., ena kila mesa stane, 38 dinarjev. Kilogram masti 100 din, mernik koruze 600 din, en konj stane 30,000 dinarjev. Vse se težko dobi. Mi spadamo pod Italijo. Kolpa je meja. Mi ne smemo na Hrvaško, oni ne smejo pa k nam. Ob Kolpi so straže. Imamo italijanski denar. Lire smo zamenjali^ za dinarje, ena lira je 2 din. 63 para. Sedaj je v veljavi samo italijanski denar. Nam niso Italijani še nič slabega naredili do sedaj. So mirni in dobri ljudje, seveda držat se moraš naredbe. Je pa tudi, da so zaprti. En čas so bili Nemci pri nas in nam niso nič slabega naredili. Naše o-zemlje je zasedeno po italijanski vojski. Na Mlakah ni nič vojaštva. O-koli ga pa je. Lačni še nismo bili domače hrane. Letina je letos precej dobra, žito in koruza lepo kaže. Do sedaj ne smemo še nič reči, ker je vojna. Moški so vsi doma, pri vojakih ni nihče. Od tvoje žene brat je zajet v Nemčiji. Dela imamo veliko na posestvu. Konja sem moral dat Gostilne imamo še zmeraj. Ob nedeljah imamo vse polno ljudi. Točimo italijansko vino, ker domačega ni. Hodim v Novo mesto po vino; tam je zaloga italijanskega vina. Navadno vino je po 7 lir liter, dobro italijansko vino točimo pa po 9 lin liter. — Gostilne moramo zaprti ob 8. uri zvečer. Kogar dobijo, da se ne drži policijske ure, mu go- Pretresljiva povest Hrvata, ki je pobegnil ;secih. Priča Smo strašne drame, J r 7 ° r ° : ki bodo njeni vprizoritelji mo- iz Paveličeve "države" 'zanjo odgovarjati s svojimi ! glavafni, ker ni mogoče da bi ti --j zločini in te krvave strani krute mo#in za čas?, v katerih se te'sedanjosti ostale nekaznovane strašne in krvave strani naše in bile pozabljene. Edina uteha zgodovine gode, priobčujemo to v tej strašni in krvavi tragediji, pretresljivo pričevanje v čast ki jo je Pavelič prinesel pošte-resnici in narodu, ki tako krvavo' nemu in častnemu narodu naj trpi, da bi ameriška javnost in bo za vsakega poštenega Hrvata naše izseljeništvo, ki živita v ta: da mimo Srbov in Slovencev svobodi, spoznala, kako daleč' trpe tudi vsi pošteni Hrvati, naj-je veliko in srečno zemljo spra-[ večja večina hrvatskega naro-vila morilska vojna, ki sta jo da, ki se tudi danes zavedajo, da prinesla Nemec in Italijan, ki ji obstanek ni mogoč brez svo-zdaj tekmujeta, kako bi brata bode v Jugoslaviji, naščuvala proti bratu. Vsakdo' Buenos Aires, 11. oktobra med nami, ki živimo v tej veli-' (jčO) * ki in svobodni državi demokra-j cije naj premišljuje o vsem, kar! "Navdušenje naroda, ki v mis-bo v tej resnični povesti čital,'lih še ni bil Pri v°jni, so preki-da bi s skupnimi močmi poma-'n^a nemška letala, ki so še po-gali celiti rane, ki so jih pri-j javila nad Zagrebom okrog šes-zadeli našenfu nesrečnemu narodu. Sovražnikom iz tujine in WASHINGTON, D. C. — (JČO) — Osmega oktobra je prispel s svojo soprogo v Argentino hrvatski rojak, ki se mu je posrečilo pobegniti iz Paveličeve "Neodvisne Hrvatske." Takoj po svojem prihodu je podal g. Defrančeski-ju, uredniku lista "Naša Sloga," ki izhaja v Buenos Aires-u pretresljivo izjavo o strašnih stvareh, ki jih je doživel v Paveličevi "državi." Bil je—imena iz znanih razlogov ne priobčujemo—petindvajset dni zaprt v zagrebških policijskih zaporih in petindvajset dni v taboru Drnje pri Koprivnici, odkoder je s petimi soujetniki pobegnil. Urednik g. Defranče,-ski si je njegovo pripovdovanje zapisoval in nam zapiske poslal. V današnji številki priobčuje- stilno vzamejo. Dragi sin sedaj zaključim to j mo prvi del njegove strašne po-pismo in te še enkrat prav srž-'| vesti, ki jo bomo v sledečih steno pozdravljam jaz in tvoja že- i vilkah nadaljevali. na in otroci in želim še enkrat srečno svidenje. Tvoj oče John Smuk. Daleč od tega, da bi razpihovali strasti ali izzivali povprečno mnenje, kar bi lahko bilo tih zjutraj, a niso spuščala bomb nad mestom. Tega dne je padal sneg, pomešan z dežjem. Sam sem bil v decembru prejšnjega leta na vojaških vajah. . (Nadaljevanje prihodnjič) domačim izdajalcem in krvnikom, ki so se ponudili tujcu v službo, bo sodil Večni Sodnik. Ko bodo zajeli glavno vsebino tega pričevanja, bo vsem jasno, kaj je Pa^eličeva krvava prevara napravila iz Hrvatske in iz usodno za sredino, v kateri živi- hrvatskega naroda v nekaj me- Prizor z ameriških vojaških vaj 0 iop M1 # ________ ^ v vojsko, 6. aprila sem ga dobil Sa. Plut. — F. | Sedaj bom moral dat eno ži-S Sr 'f et cd "Zarje"; Bra- ;vinge za držaVo, drugi so že da-H n,nca Ule v narodnih u Piačano dobimo po določeni Slie * krožka štev 3, J. C. L S Ik J Koz Daniel Shrok, »ovi^j-živa slika p°d Fina repa 0"teljstvom g. V. Coffa. govor bo imel glav- ;J,lik s. N. r se preda na drobno ali debelo. Vpraša se pri Joseph Tisovec, P. J. brat Vider;Dayton Rd., od Route 84, So. % fV11 Predsednik eleve- j Madison, Ohio. V0(j racije Matt Petro-j----- Jai-bifelJ Programa bo brat | Proda Se ZADRUŽNA PROSLAVA ŽUPANSKE ZMAGE Direktorij čestita g. Frank J. Lauschetu na zmagoslavnem političnem pohodu in zmagi za župana. Za-drugarji bomo to praznovali danes popolnoma po svoje: nov slovenski župan; nove domače rajževe in krvave klobase z domačim zeljem. Drugi teden bomo pa malo to premenili z domačo kislo repo. In kajpada, malo vinca, vinca rujnega! Direktorij želi novoizvoljencu velik uspeh v njegovem županovanju in dobro harmonijo ter sodelovanje vseh podrejenih mu načelnikov različnih mestnih uprav. Na mnoga, zdrava, napredna leta vam 'kliče, DIREKTORIJ SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE Na gornji sliki vidimo naskok ameriškega vojaštva na vajah, ko brani vojaštvo mesto New York. Na spodnji sliki pa so vojaki z dvignjenimi rokami, ko so jih presenetili člani "sovražne sile» Slike z vzhodne fronte o > >1 is" ofM ^ Predsednik društva. Program se prične tieij ^0Poldne. Po programu fes v 0 yečerje, in po večer-& tj (,)l3eh dvoranah Sloven-Sl0!!avskega doma. Igrajo ' ln spodaj pa Barbič alokar. JoVopSe to le borih 25c; to-{ P°ceni. S Smo' da pridete od pj u1 praznujete ta poslopje s tremi nadstropji; gostilna z D—1 in D—2 licenco; brivnica in pool room; stanovanje s 8 sobami. — Žrtvuje se za $8,000, radi smrti v družini. — Vpraša se na 783 East 222nd Street. Odda se stanovanje zakoncema brez otrok ali dvema moškema. Vse sobe so o-s tem, da bomo premljene. — Vpraša se od 5. do 6 Sg Ukazali, da nas ne, 7. ure zvečer na 14713 Sylvia prav Ave. _ Uničiti, če smo ^Eš of sports NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR'SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno EaaaoagaaresaaagaaBEg^^ HIDDLE-AGEWomen Na gornji sliki vidimo ruske begunke, ki beže z bojne črte, noseč s seboj zasilne potrebščine, ki so jih mogle v naglici zbrati skupaj. Na desni je slika ruskega kmeta, ki se s svojim otrokom v naročju vrača domov, ko so wjegovo vas zasedli Nemci. Na spodnji sliki pa je sestreljeno ■ nem-ško letalo, ki si ga radovedno ogledujejo ruski otroci._ by BILL ERWIN fir ?tt 75 ROUNDS WITH JoHN L.SULUVAN ! this blooj/ battle lasted 2 hours AND 16 MINUTES / ONE OF THE MOST FIGHTS IN RING HIS+ORY — IN ONE 0F1UE Rounds sullivan knocked jake down , «ND -THEN JUMPED ON HIM WITH HIS iPlK£D B00"i5/ ytS.-ftCSE vJERET^E DAYS WHEN FI6KTE3S I-OULDREALLy TAKC ifJff 38-52 Years .Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities"— Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women to go smiling thru trying "middle age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve 1 monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING! rYOU GIRLS WHO SUFFER^ Distress From MONTHLY FEMALE WEAKNESS AND NEED TO BUILD UP RED BLOOD! TAKE HEED if you have all or *any one of these symptoms: do you suffer headache, cramps, backache, nervousness, weakness, crankiness, distress of "irregularities," periods of the blues, a bloated feeling-due to functional monthly disturbances? Then start at once - try Lydia Pinkham's Compound Tablets (with added iron). Pinkham's Tablets are famous for relieving monthly pain and distress. Thousands of girls and women report remarkable benefits! Taken regu- larly-they help build up resistance against such annoying symptoms. Lydia Pinkham's Compound Tablets are also especially helpful in building up red blood and thus aid in promoting more strength and energy. Follow label directions. WORTH TRYING! STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 5. novembra, 1S4J- 1 PAUL KELLER: 31 CVET NAŠE VASI ROMAN 34. življenje je več' ko večna sprememba; življenje je zlitina veselja in trpljenja, črnih, belih in raznih barv in tisočerih odtenkov. Na svetu ni ničesar, kar bi bilo samo resno, in ničesar, kar bi bilo samo veselo. Zabava "Kar imate najboljšega!" je sežen pogled je imel ta mali po rekel kovač. "Tako se spodobi! [ močnik za popolno gosposkost! Najmodernejše!" "Torej za visoko družbo?" je vprašal fant. "Za visoko družbo, kakopa! Koliko pa stane,?" "Moram še izračunati. Torej bi nemara prišla v po štev obleka s frakom?" "I kaj pa!" je dejal Klander. "In zraven bela ovratnica, la-kasti čevlji, cilinder, morda Chapeau claque?" "To se razume!" je rekel Klander, dasi se mu niti sanjalo ni, kaj naj bi bil "Chapeau claque." Trgovski pomočnik ga je sumljivo premeril od nog do glave in mu povedal, koliko bi približno dal za odškodnino in koliko za kavcijo. Razumljivo, da se pomočnik ni maral po ure u-kvarjati s kakšnim bedakom, ki bi mu slednjič ušel, ker ne bi i-mel s čim plačati. Ko je Klander zvedel za ceno, se je globoko oddehnil. Saj se je že bal, da bo moral dati za to botrsko o-premo vso kavcij pa še gostišče. Pa je bil znesek prav zmeren in ga je izlahka poravnal s tem, kar je imel v denarnici. Ko se je tega zavedel, ga je pa vrag spet omrežil s prevzetnostjo. Potapljal se je po žepu in veljaško dejal: "Bo vse takoj poravnano!" Ko je pomočnik še zmeraj plaho zrl vanj, je Klander odprl denarnico, mu pokazal stotak in oholo rekel: "In mimo tega — hotelir v Loki, hotel 'Mina'!" Zdaj se je pomočnik kar cedil od vljudnosti in uslužnosti. Zakaj trgovska vljudnost stoji povsod brez izjeme na podlagi varnosti. "Izvolite, prosim, v oblačilni kabinet, gospod ravnatelj!" "Gospod hotelski, ravnatelj" se je ogledoval v zrcalu, ki je bilo tako visoko kot on. Obleka s frakom, lakast čevlji, "claque", ki se je dal v ravnanju z njim bolje poučiti, ko takrat o motorju, naprsnik, bela pentlja, bele rokavice. Zanesljivo, poceni, najizbranejše! To so bile vzvišene minute v žvljenju kovača Klandra z Loke! Čeprav se niti ne bi mogel nikjer pokazati v tej obleki — a že te blažene minute pred zrcalom so bile več ko vredne te cene. Le neka pripomba se je še zateknila v njegovo slavo: "Gospod ravnatelj na jsi dajo lase ostrici in se skrbno obriti. Izvolite morda košček najboljšega toaletnega mila?" Ah, kakšen bister in ob- Ko se je kovač tisto jutro pred krstom slednjič vendarle oblekel in se prikazal svoji ženi v obleki s frakom, je žena gr-grajoče zakričala in dobila čeljustni krč. Kovač je videl, v kakšen strašen položaj je s svojo gosposko obleko spravil svojo soprogo, slekel si je počasi belo rokavico z desnice in prisolil svoji ženi, ki je zijala vanj str-_ mečih oči in razprtih ust, mogočno klofuto. Na ta način ji. je vožnjo tef-tef. A sedaj mu je , Po krstu je Mina poslala kobilo lepše pri srcu. Stopal je po vača k vozu, sama je nesla o-cesti, zavedajoč se svoje gospo-' troka h grobu njegove matere skosti, imenitnosti in važnosti.. in tiho govorila gomili: Zelo pa je bil razočaran, ko je j "Gospa Olga Novakova, tvoj videl, da'Boštjanovi Mini njego-. otrok je krščen. Prinesla sem va svečanostna obleka očividno ti punčko kot kristjanko. Ime ji ni bila všeč. Spočetka je od začudenja kar onemogla, nato bi se bila skoraj razhudila. Pa ji je tako preprosto pogledal, kako da je bil počaščen, ker mu je rekla, da bo on za krstnega bo- pomagal, da so se čeljusti spetltra, a ni imel prav nobene pri-sklopile, žena pa je zagnala ve- merne obleke za tako svečanost. lik hrup. Kovač, skozi in skozi imeniten gospod, se ni zmenil zanjo, marveč si je počasi natikal rokavico in nato dejal: — "Molči! Vem, kaj se spodobi!" Nato je stopil k mirtovemu grmiču in si zateknil vejico v gumbnico. V kovačnici je poškilil na ugaslo votlino, če morda ima~pisano zastavo norčij, ki. jo,ne ždi ondi njegov peklenšček, zatakne večkrat zraven prav ža-!A ničesar se ni. zgenilo. Spričo lostnih dogodkov. Nad odprtimi t»ke gosposkosti se jp celo pe- grobovi se' pozibavajo metulji, med žalostinke na pokopališču zveni otroški smeh s ceste. Neka hči, ki je bila v dno duše žalostna, ko je ž lopatico trikrat vrgla prst v odprti grob svojega očeta, se je nenadoma spomnila, kako se je oče tisočkrat v življenju pošalil: "Kdo pa meče? Pa še kravjeke?" ■ Saj si je pozneje očitala "ta spomin, a ni se mogla otresti dovtipnih besed. Ona ni bila kriva. A tudi resnoba ima svojo zastavo, temno zastavo s tajnimi znaki naših naključil. Večkrat stoji resnoba s svojo zastavo pri oknu hrumeče svečanostne dvorane, pozibava se in izteza v vse prostore radosti. Kdor vidi življenje le v eni luči, komur piha veter zmeraj od iste strani neba, naj ne govori o življenju; zakaj, ne pozna ga, pa čeprav je še tak "doktor Vseznal". — klenšček skril. In si je moral v mestu izposoditi tole obleko, da se Mini ne bo treba sramovati radi njega. Tedaj se je Mina na ves glas prisrčno zasmejala in dejala, da je že vse prav in dobro, da je gosposki in pravičen, le tisto mir-tovo vejico naj si odstrani in jo podari krščenki, ker kaj takega pač bolje pristoji punčki ko njemu. Jože je zapeljal lepo kočijo pred hišo in Mina je z otrokom Seveda se je v vasi vse zgle- sedla vanj. Kovač se je mislil je Olga Marija." Nato je molče zmolila očenaš in odšla. Pri šoli so se ustavili. Kovač je moral ostati v kočiji. Odnesla je otroka v šolo, kjer sta bila Novak in učenik. "Gospod Novak, vašo punčko sem vam prinesla. Olga Marija ji je ime." Ko je Novak pogledal drgeta-jočega obraza na rožasto-belo krstno oblačilce, je pretresljivo zajokal. Pokleknil je in poljubil krstno oblačilce in z železno močjo prijel Mino za roko in je poljubljal to roko. Ali morejo to mestu spet vrnem to obleko." ", lender na glavi. Kovač je bi ^ Jože mu je rad ugodil. Mina ,ber fant in ni mogel nikomur ^ mu je svetovala, naj si obleče j je hotel imeti na vsak način ^ Jožetovo suknjo, češ, da so v j česar odreči. Izposodil si J* vlaku različni trapasti ljudje, ki j Toneta cilinder. Nato sta s radi smešijo druge še takrat, če j fotografu in poslala sliko ^ ni nikjer nič smešnega. Naj si in zapisala: "V večen SP0"^. obleče površnik vrh fraka in naj odda obleko v mestu in si namesto te rajši kupi kako dobro, temno obleko. neimenovanih, a dobro z inanib- Ah, Mina! Zmeraj je vedela, 'kaj je zanj primerno! Ah, Bošt-janova Mina! Tako je zdavnaj rekala stotina vaščanov, ki jim je Mina pomagala s svetom in tudi dejansko. Nobenega človeka niso v Loki tako spoštovali ko Mino. Celo kršmar Vogelnik se je ni. upal več obrekovati. — V mestu je kovač paslal po Toneta. Ko je Tone zagledal ko- Neznansko burkaste so ma zazdele te besede in moč sta se grohotala radi dovtipa. Ko je Mina prejela kartfc^ sicer ni za grohotala, a naS ^ nila se je vendarle in "Je -e braz je bil lep, kakor zmeraj, je hušknilo sonce čezenj. "Dva otroka," je dejala, srečo — dva prijatelja- ^ (Dalje pri- hodnjič) dovalo, ko so ljudje zagledali tako načičkanega kovača, ki prav ia prav ni sfcppal, merveč stopical, ker so ga lakasti čevlji tako tiščali in skeleli. Ko je šel preko reke ni pljunil čez o-grajo, ker je vedel, da se gosposkih ljudem to ne spodobi. Ko so ga zagledali šolarji, so najprej obstali in okam^neli' in se nato, ko je bil kovač kakih petdeset korakov oddaljen, hrup no zagrohotali. Neka krava je zbezljala, vsi psi so ko nori zalajali in zbeža- navzlic svoji gosposki obleki ponižno usesti zraven Jožeta na kozla, a Mina mu je velela v voz. In tako se je peljal kovač, ki je bil oblečen ko kak knez, v lepi kočiji zraven Mine Boštjanove. Te minute so bile najponosnejše v kovačevem življenju. Nikoli več ni bil deležen take krasote. V cerkvi pa se je še nekaj pripetilo. Župnik je prišel iz zakristije, že od daleč je zagledal kovača, razprl oči in se vrnil v zakristijo, kakor bi bil nekaj pozabil. li, vse gosi so vreščeče zagagale, i Ondi si je precej časa prizade-celo vrabci so sfofotali na stre-!val, da je bil spet zbran in pri-he. Na ovinku ceste je ogljarvj pravljen za sveto opravilo, prevrnil voziček. Kovač je vzbu-1 Nato je nastopila velika, sve. jal ta dan skoraj isto razbur je-1 težka resnoba. nje, ko takrat s svojo trapasto! "Olga?Marija, krstim te . . Najdba ponesrečenega letala Prijateljski razgovor Mož na levi je general Charles de Gaulle, poveljnik čet svobodne Francije, ki se razgovarja v Londonu z A. J. Drexel Biddle-jem, ameriškim poslanikom pri zamejnih vladah v Londonu. razumeti vsi tisti, ki'se jim nit I vača v taki nezaslišani krasoti, življenja gladko odvija ko suka- Je najprej nemo obstal pri ste-nec z vretenca? - Ne. - Ali klenih gostilniških vratih, nato morejo to razumeti mrtveci ali si je z roko zasenčil oči, upog- tisti, ki jim je ohromelo ob- P^ste' ko da ima čutie? — Ne!— jgled" in je nagloma začel ple- | sati.. Smejal se je in tako tulil, da je natakar, mislil, da se je fantu zmešalo. Slednjič je To- In vendar — tako je bilo! Ko se je mogla Mina s svojim lahkim bremenom oprostiti učitelja, je pristopila k učeniku, ki je gledal skozi okno, in rekla: "Dalje, naj otroci še malo po-razgrajajo in ostanite še nekoliko pri njem!" Nato je odšla. Kovač j'e stal pred kočijo. Šolska okna so bila polna rjovečih otrok, ki so občudovali kovača. Odpeljali so se domov. Kovaču so postregli z dobrim zajtrkom, jtina in Jože sta mu delala družbo. Čudno, da se je kovač zazdel nenadoma sam pri sebi smešen. Čutil je, da ljudje niso resnobno zrli na njegovo pražnjo obleko. Kmetje so — saj jim ni zameriti! — Nerodno mu je bilo. Za nobeno ceno ne bi bil šel vea takole oblečen skozi vas — že radi teh strašnih otrok ne. In je rekel Jožetu: "Prosil bi te, da me v zaprtem vozu popelješ na kolodvor, da v ne cepnil in sedel na tla. ,A nato sta oba sedela za mizo, kramljala in zasnovala načrt, da se dasta fotografirati. Tone iniiiinrjiiiiHiiiinuHnniiniiai":!! OGLAŠAJTE V — Tf "ENAKOPRAVNA □miiiiinimiimmiiiiamiiiiiiiiiaiinifl 'ter ^ik 'Str 'li % Odda se stanovanje—5 sob s kop^ i{f co. _ Vse! prenovljeno- ^ ^ da se samo družini ^^ 'te; Jako primerno za novop ( ^ ce. — Cena zmerna, se na 6802 St. Clair Ave- There is No extra charge for Vitamin A in Smith Brothers Cough Drops. These delicious drops still cost only 5