VAKUUMSKE NAPRAVE PRVEGA PROFESORJA FIZIKE NA SLOVENSKEM, KI
v	v
NI BIL CLAN MENISKEGA REDA (ob 240-letnici Neumannovega rojstva)
Stanislav Južnič
Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA
ZNANSTVENI ČLANEK
POVZETEK
Moravec Johann Filip Neumann se je dodobra zapisal v razvoj vakuumske tehnike v Ljubljani. Opisujemo njegovo profesorsko pot na ljubljanski filozofski fakulteti, katere bistveni del je bila njega dni fizika. Zanimajo nas vakuumske naprave, ki jih je Neumann kazal svojim {tudentom. Svoje izsledke o vakuumski tehniki je uporabil za pisanje znanstvenih razprav in učbenikov že nekaj mesecev po odhodu iz Ljubljane. Predvsem pa si je v Ljubljani znal vzgojiti celo vrsto uspe{nih naslednikov. Potem ko sta ga sprva nadome{čala sodelavca Jožef Jenko in Matija Kalister, je Neumann iz Gradca poslal v Ljubljano Franca Prema. Po Premovi vrnitvi na Neumannovo gra{ko katedro je za domala pol stoletja kemijsko-fizikalni pouk v Ljubljani prevzel Neumannov najbolj{i {tudent, Janez Krstnik Kersnik. Številne arhivske dokumente o Neumannu to pot prvič objavljamo in opozarjamo na izjemno dejstvo, da Neumann ni bil zgolj pionir vakuumskih tehnik v na{em prostoru, temveč tudi tesen glasbeni sodelavec vrhunskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta, ki se je sam sicer zaman potegoval za predavateljski položaj v Ljubljani.
Klju~ne besede: Johann Filip Neumann, zgodovina vakuumskih tehnik, Franz Schubert, Ljubljana
Vacuum equipment of the first Ljubljana professor of physics who was not a monk (240-anniversary of Neumann's birth)
ABSTRACT
Although Johann Philipp Neumann came from Moravia, he made an unforgettable mark in the development of vacuum technique in Ljubljana. His professorship in Ljubljana Philosophical Faculty with physics as its main part is described. The vacuum equipments in Neumann's care which he demonstrated to his students are put into the limelight. Neumann published his research in vacuum techniques in his textbooks and papers, and he began publicizing just few months after he left Ljubljana. We focus on the row of his able descendants which he educated for his Ljubljana chair. On his place Neumann's collaborators Jožef Jenko and Matija Kalister supported him. Later Neumann sent Franc Prem from Graz as Neumann's replacement, and after Prem returned to Neumann's Graz chair Neumann's best student Janez Krstnik Kersnik was appointed in Ljubljana and kept his chairs of physics and chemistry for almost half a century. Many archival documents about Neumann's work in Ljubljana are published for the first time in this paper. Besides being a pioneer of Ljubljana vacuum techniques Neumann was also a close music collaborator of the composer Franz Schubert who himself tried in vain to get a lecturing position in Ljubljana.
Keywords: Johann Philipp Neumann, History of vacuum techniques, Franz Schubert, Ljubljana
1 UVOD
Johann Filip Neumann (* 27. 12. 1774 v Trebič (Trebitsch, Trebiž) severno od Dunaja in zahodno od Brna na Moravskem; t 1849 Dunaj) je pri{el v Ljubljano takoj po koncu svojih {tudijev na dunajski pravni univerzi. Kljub svojemu zgodnjemu zanimanju za vakuumske tehnike ni mogel takoj prevzeti katedre za fiziko. Daje {tudiral pravo ni nič presenetljivega, saj je bila tedanja izbira skrčena le {e na teologijo in medicino. Najprej je dve leti poučeval gr{čino namesto Janeza Nepomuka Moracka (Morak, Morach, * 2. 9. 1730/31 Ljubljana; SJ 28. 10. 1748; t 9. 1. 1807 Radomlje), dokler se mu z boleznijo in smrtjo ljubljanskega profesorja fizike Jerneja Schallerja (* 24. 8. 1745; t 29. 4. 1803 Ljubljana) ni odprla pot do želene katedre.
Nato je nekaj mesecev predaval kot nadomestni profesor fizike in urejeval bogato zbirko tristodevetih vakuumskih in sorodnih naprav, ki sta mu jo zapustila Schaller in matematik Anton Gruber.1 Pri zahtevnih popravilih z vzdrževanjem {tevilnih vakuumskih črpalk, Musschenbrokovih ventilov in magdebur{kih polkrogel se je že obelodanila izrazita Neumannova
Slika 1: Zadnji Schallerjev podpis pod J. K. Kersnikove ocene iz fizike in matematike; pri slednji je Schaller nadome{~al po odhodu Antona Gruberja. Dokument je direktor Wilde datiral 6. 4. 1803, tri tedne pred Schallerjevo smrtjo (ZAL SI LJU 184/1, {. 75, fasc. 453).
1ZAL LJU 184/1, {. 52, fasc. 179, Verzeichniss. Der in physikalischen Saale verfindigen physichen, und mathematischen, und anderen verschiedenen Geräthschaften, 10 vezanih nepaginiranih listov A3, datiranih na dnu zadnje strani.
Slika 2: Neumann in M. Kalister sta takole ocenila bodočega profesorja fizike J. K. Kersnika z najvi{jima ocenama ob pohvali pri fiziki in matematiki dne 28. 8. 1803 v drugem semestru pouka fizike in uporabne matematike (ZAL SI LJU 184/1, {. 75, fasc. 453).
Slika 3: Neumannova pro{nja za službeno spričevalo o ljubljanski profesuri fizike, ki ga je 21. 12. 1805 podpisal direktor F. Wilde (ZAL SI LJU 184/1, {. 79 fasc. 470).
nadarjenost za red, ki jo je pozneje nadgradil z domala tremi desetletji knjižničarskega dela na dunajski Politehniki. Urejevanja knjig se je navadil že pri svojem ljubljanskem nadrejenem direktorju Francu Wildu, ki je prvovrstno skrbel tudi za čtivo o napredku vakuumskih tehnik in sorodnih ved tistih dni. Pri tem je Neu-mannu pomagalo znanje številnih jezikov: latinskega, grškega, nemškega, francoskega in italijanskega; znal
Slika 4: Naslovna stran redovalne knjige, datirane 20. 9. 1806, za slu{atelje prvega filozofskega tečaja s fiziko kot glavnim predmetom v prvem in drugem semestru (ZAL SI LJU 184/1, {. 86 fasc. 515)
je tudi nekatere slovanske jezike, med njimi seveda češko.2
2 LJUBLJANSKI PREDHODNIKI
S smrtjo Jerneja Schallerja se je končalo domala natančno sto let jezuitske fizike v Ljubljani. Po nenadnem odhodu A. Gruberja je Schaller nekaj časa supliral tudi pouk matematike. Ohranjeni so katalogi Schallerjevih, Wildejevih in Gruberjevih ljubljanskih študentov fizike s kemijo, filozofije in matematike. Popisi vsebujejo tabele z imenom študenta, rojstnim
Slika 5: Zadnja Neumannova ljubljanska podpisa pod ocene iz fizike in gr{čine v redovalni knjigi, datirani 20. 9. 1806, za slu{atelje prvega filozofskega tečaja v prvem in drugem semestru. Levo od Neumannovega je podpis matematika J. Jenka, ki je ocenjeval tudi splo{no zgodovino (ZAL SI LJU 184/1, {. 86 fasc. 515).
2ZAL SI LJU 184/1, š. 52, fasc. 166, popisi profesorjev 8. 2. 1804 in 11. 11. 1806. Morack je predaval grščino 8. 9. 1801, 24. 12. 1801 je bila formalno katedra nezasedena, čeprav je Neumann predaval od 21. 7. 1801; uradno jo je zasedel vsaj že 8. 9. 1802.
krajem, starostjo, ocenama iz fizike in matematike ter celotnim u~nim uspehom. Dokumente so navadno podpisovali profesor fizike, profesor matematike in Franz Wilde kot direktor.
15. 7. 1791 sta imela Gruber in Schaller 20 {tu-dentov; med osmimi popisanimi na prvi strani je tudi poznej{i ljubljanski profesor sedemnajstletni Franc Hladnik iz Idrije, na drugi strani pa sta popisala {e 12 {tudentov. Seznam je s svojim podpisom overil Wilde 22. 7. 1791 kot u~itelj filozofije. V redovalnici sta bila prva dva med slu{atelji filozofije in fizike grofa Tur-ja{ka (Auersperga), Karl in Josef iz Ljubljane, stara 17 oziroma 16 let. Oba sta imela terezijansko {tipendijo (Stiftung). Nista dobila ocene iz fizike s kemijo, zato pa sta imela najbolj{i oceni (enojki) iz filozofije in elementarne matematike. Na tretjem mestu je imel devet-najstletni Dolenjec Leopold Baumgartner iz Poganjic oceno iz fizike. Johan grof Brigido, rojen v Lvovu na Poljskem, je bil prav tako upo{tevan3 pri fiziki, zapis pa je Wilde podpisal dne 6. 9. 1792. Podobno je bilo tudi s slu{atelji matematike,4 kjer sta imela grofa Auersperga prav tako enki iz geometrije in trigono-metrije; Anton Gruber je dokument podpisal dne 27. 8. 1792. Sledil je popis slu{ateljev trgovcev (Krämer) v Ljubljani leta 1789/90.
Od 16. do 24. 8. 1792 so sestavili drugo redovalnico za ljubljanske slu{atelje fizike, kjer je bil na prvem mestu v Trstu rojeni osemnajstletni Peter Garzarolli (pl. Thurnlackh, * 25. 6. 1774; t 1746 Trst), ki je leta 1819 postal trža{ki mestni fizik; za njim so zapisali sedemnajstletnega Ljubljan~ana Leopolda grofa Hohenwarta. Dokument je Schaller podpisal 27. 8. 1791. Redovalnico {estnajstih slu{ateljev matematike je A. Gruber podpisal 27. 8. 1792 za dan 24. 8. 1792. Dne 6. 9. 1792 je redovalnico za Garzarollija, Hohenwarta in so{olce podpisal kar {tudent teologije Josef Matija Robi~ kot magister repetitior.^ Dne 28. 3. 1801 je bil Georg Jonke (* 1777 Gorenje (Obern) {t. 4; t 1864) iz Ko~evja zapisan med {tudenti v redovalnici, ki stajo podpisala Schaller in A. Gruber. Jonke je pozneje postal uveljavljen ~ebelar, ~rmo{nji{ki župnik in župan pod Francozi.
A. Gruber je bil nazadnje podpisan pod redovalnico 20. 4. 1802 in 24. 8. 1802. Dne 6. 4. 1802 se je Schaller podpisal kot profesor fizike in suplent uporabne (Angewandte) matematike, 27. 8. 1803 pa sta bila pod redovalnico podpisana Wilde in Matija Kalister (Matthias Kallister), slednji kot u~itelj 4.
(razreda) normalke in suplent matematike. Dne 29. 3. 1804 je bil kot u~itelj matematike že podpisan Josef Jenko, na isti dan, 6. 4. 1804 in znova oktobra 1804 pa Johan Neumann kot u~itelj fizike s kemijo ter predavatelj gr{ke literature in slovnice.6
Popravilo modelov in strojev za pouk fizike s kemijo so popisali dne 16. 6. 1800, pod {t. 4638 pa je Zollmann opisal novo mehani~no {olo dne 26. 7. 1800.7 Wilde je pod {tevilko 88/12 dne 13. 4. 1802 podpisal akt o ponovni ustanovitvi ljubljanske meha-ni~ne {ole; opisal je mehaniko, statiko in delo adjunk-ta. Pod {tevilko 262 z rde~im ozna~eno kot B 22 je Wilde podpisal gradivo za {olsko sejo 2. 11. 1802 o provizori~nem supliranju dogmatike pa Matiji Ravnikarju in matematike po Matiji Kalistru, skriptorju knjižnice. Pravi u~itelj fizike (Schaller) je usklajeval pouk matematike manj izku{enega suplenta Kalistra.8 Anton Gruberje nehal predavati med 24. 8. 1802, ko je bil nazadnje podpisan, in 2. 11. 1802, ko je bil Kalister že naveden kot suplent. Pod {tevilko K 144 se je dne 27. 10. 1802 osemnajstletni kapetanov (glavarjev) sin Joseph Safshman, {tudent pri St. Juliusu, javil na nate~aj matematike v Ljubljano. Obvladal je latinski in slovanski jezik, za seboj pa je imel pet razredov gimnazije. Pod {t. 6483 je bil duhovnik Matija Kalister dne 6. 11. 1802 naveden kot suplent dogmatike (sic!) in matematike, podpisal pa se je kot fizik.9 Dne 30. 4. 1803 je Wilde poro~al o Schallerjevi smrti, ki se je zgodila na v~eraj{nji ve~er ob pol devetih zaradi hude vro~ine kot stranskim u~inkom revma-tizma.10
3 LJUBLJANSKI FIZIK
S prevzemom katedre za fiziko in fizikalnega kabineta, polnega tedaj priljubljenih vakuumskih naprav, se je izpolnila dolgoletna Neumannova želja. Seveda ni {lo vse gladko in hitro. Pred uradnim prevzemom katedre je Neumann moral {e skozi poldrugo uro tra-jajo~e preverjanje znanja o zna~ilnosti teles, prostem padu, Arhimedovem zakonu in barvah teles, ki niso prozorna. Za name~ek se je izpit nadaljeval s pisnim delom o pravilni postavitvi strelovoda in prednostih Kopernikove na medplanetarnem vakuumu zasnovane astronomije.
Izpitna vpra{anja so resda zvenela nekoliko zastarelo že sodobnikom, saj jih je sestavil prijatelj nekda-
3	Hat Gezählt (ZAL SI LJU 184/1, {. 75, fasc. 451, Ausweis den wissenschaftlichen Vorgang... 16.-25. 8. 1792)
4	16.-24. 8. 1792 v popisu naslovljenem Ab gehelte 2'" sum ...
5	ZAL SI LJU 184/1, {. 75, fasc. 451 (katalog 1791). Fasc. 452 vsebuje redovalnice za dobo od 16. 3. 1796 do 25. 8. 1800.
6ZAL si LJU 184/1, {. 75 (katalogi 1791-1806, 1811), fasc. 453 (katalogi 1801-1804)
7	ZAL SI LJU 184/1, {. 78, fasc. 464
8	Wilde je zapisal: »In Betreff der angewandte Mathematik erklärt für der Wirkliche Lehrer der Physik Bereitwillig diesen Theile der Unterricht unter einen Zu-übernehmen.«
9der ungewandte Priester der wirkliche Lehrer der Physik (ZAL SI LJU 184/1, {. 78, fasc. 466)
10 Gestern Abend... an eine Schlecht Fieber mit Rheumatische Seitenstecken
Slika 6: Zapis o Neumannu in njegovi soprogi ob krstu njunega sina v ljubljanski stolnici (NSAL, krstna knjiga sv. Nikolaj, Ljubljana, 28)
njega ljubljanskega profesorja Gabrijela Gruberja in njegovega brata Tobije, Joseph Walcher (* 6. 1. 1718 Linz; SJ 18. 10. 1737; t 29. 11. 1803 Dunaj). Walcher je bil tisti čas že pri zadnjih zdihljajih; bil je več kot pol stoletja starejši od edinega kandidata Neumanna, ki je seveda - zmagal.
4 GRADEC IN DUNAJ
Neumannov pouk v Ljubljani je trajal le pet let, saj je avgusta 1806 podpisal zadnja spričevala, potem ko si je že prejšnje leto priskrbel dokazila o svojih ljubljanskih službenih letih. Tako je bil jeseni 1806 že v Gradcu na podobni visokošolski ustanovi s precej daljšim stažem, ki se ji je obetala skorajšnja prelevitev v nekdanjo univerzitetno slavo. Dolgoletni ljubljanski graški profesor fizike jezuit Gottlob Leopold Biwald (* 1731 Dunaj; t 1805 Gradec) je umrl, tako da je Neumann prevzel njegovo katedro in fizikalni kabinet izjemno dobro opremljen z vakuumskimi napravami. V Gradcu je kmalu spet izbila na površje Neumannova prvovrstna nadarjenost za administracijo, tako da je leta 1810/11 prevzel rektorsko palico.
Neumann je ostal v Gradcu manj kot desetletje. Ni se mu godilo slabo, zato je njegov mlajši frankovski prijatelj Johann Joseph Prechtl (* 1778; t 1854) kmalu postal pozoren na Neumannovo nadarjenost za vodenje visokošolskega študija. Med Neumannovim ljubljanskim obdobjem pouka se je Prechtl udinjal za domačega učitelja družine Johanna Taafeja v morav-skem Brnu, nedaleč od Neumannovega rojstnega kraja. Prav takšnega sodelavca je potreboval! Moža sta ustanovila izredno učinkovito dvojico, v kateri je Prechtl šoli ponujal visoke znanstveno-tehniške dosežke, njegov tajnik Neumann pa vzorno vodeno usta-
novo in knjižnico. Tandem je deloval podobno uspešno, kot je bilo v Ljubljani stoletje pozneje vzorno sodelovanje med znanstvenikom matematikom in prvim rektorjem Plemljem ter drugim rektorjem ljubljanske univerze Rihardom Zupančičem.
Prechtlov in Neumannov profesor strojništva na Politehniki Johann Arzberger (* 1778; t 1835) je priskrbel tehnološko ost dvojici. Najprej je bil direktor strojništva na Moravskem, nato pa je Preschtlu pomagal pri uvajanju plinske razsvetljave na Dunaju, preden je Edison prodrl s svojimi vakuumskimi električnimi svetili. Med Neumannovimi najpomembnejšimi kolegi na Politehniki je bil med letoma 1829-1835 Christian Doppler (* 1803; t 1853), ki je zaslovel z razlago dopplerjevega pojava.
Neumann je stanoval v središču Dunaja na Ballgasse št. 987;11 tesno je sodeloval s skladateljem Francom Schubertom (* 1797; t 1828), ki se je jeseni 1816 zaman potegoval za položaj učitelja na novi glasbeni šoli v Ljubljani v okviru ljubljanske realke. Schubert sije želel v Ljubljano kmalu po Neumannovi priselitvi na Dunaj. Čeprav je Schuberta priporočil njegov in Beethovnov učitelj Antonio Salieri (* 1750; t 1825), so Ljubljančani raje izbrali celovškega učitelja glasbe češkega rodu Franca Sokola (Sokoll, * 1779 Sadskä; t 1822 Ljubljana).12 Ljubljančani tako niso videli Schuberta, medtem ko je njihov nekdanji profesor Neumann v prestolnici pesnil za Schubertovo glasbo.
Salierijev brat Francesco je bil padovski učenec piranskega violinista matematika Giuseppeja Tartinija, žal pa skupaj z novim dunajskim profesorjem Neu-mannom nista znala prepričati Ljubljančane v Schubertove prednosti. Morda je tudi prav tako, saj bi Ljubljana Schubertu kmalu postala pretesna, tako kot je bila desetletje prej njegovemu prijatelju Neumannu.
5 FIZIKALNI UČBENIKI
Neumannu je bila všeč knjiga fizika in višjega bavarskega finančnega svetnika Juliusa Conrada grofa Yelina (* 1771; t 1826) Lehrbuch der Experimen-tal-Naturlehre in seinem chemischen Theile, nach dem neuen System bearbeitet (1796, Ausbach). Priporočal je tudi pisce, kot so bili: dr. Link (1798, Hamburg), Michael Hube (1801-1802, Lepzig), J. G. F. Schrader (1804. Grundreich der Experimental-Naturlehre in seinen chemischen Theile. Hamburg), Jungwitz (Grundriss, 1804, Wroclaw), Fr. Hildebrandt (1807, Erlangen), Gren (1808, Halle) ali G. F. Parrot (1809, Riga/Leipzig). Seveda je bil Neumannu všeč tudi profesor kemije Justusa von Liebiga, Karl Wilhelm
11	Hof und Staats Schematismus der röm Kaiserl. Auch kaiserl. Königl. Und erzherzoglichem Haupt- und Residenz- Stadt Wien, Gerold, Wien, 1818, 2, 145
12	J. Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, 121
Slika 7: Neumannova ponazoritev destilacije, vakuumskih barometrov, o~esa in opti~nih poskusov na koncu latinskega u~benika, objavljenega leta 1808 v Gradcu, takoj po odhodu iz Ljubljane
Gottlob Kastner (1783-1857), ki je med letoma 1809-1810 objavil v Hiedelbergu pri Mohru in Zimmerju. Neumann je odobraval tudi deli J. T. Mayerja (1812) in G. G. Schmidta (1813, Giessen).
Neumann je v uvodu svojega učbenika priporočal nizozemske kemike in fizike vključno s 's Gravesandom in Musschenbroekovimi Institutiones (1748) ter Introductio ad philosophiam (1762).13 Izbira je bila povezana z Musschenbroekovimi ventili vakuumskih recipientov, ki jih je uporabljal v Ljubljani. Neumannu so bili med zamejskim čtivom najbolj všeč francoski učbeniki, naslovljeni Traite, izpod peresa raziskovalcev, kot so bili Haüy (1806, nemška prevoda Ch. S. Weiss ali Blumhof), A. Libes ali J. B. Biot (1816), ki je v Parizu obelodanil tudi Precis (1817). Druge Neumannu všečne učbenike so objavili F. S. Beudant
Slika 9: Neumannove slike Voltovega ~lena, baterije in astronomije, objavljene leta 1812 v Gradcu v tretjem delu u~benika
(Essai, 1815, Paris), Tiberius Cavallo (The elements, 1803, London), Thomas Young (Lectures, 1807, London), J. Playfair (Outlines, 1814, Edinburgh), Ranieri Gerbi (Elementi, 1818, Pisa) in Giuseppe Saverio Poli (Elementi, 1819, Benetke). Cavallove in Polijeve knjige si je Neumann ogledal že pri Žigi Zoisu, ki gaje obiskoval kot ljubljanski profesor.
Neumann je priporočal slovarje, ki so jih sestavili S. T. Gehler (1787-1795, Leipzig), J. R. Meyer (1806, Aarau), Hutton (1815), Brison (1781, Paris) ter Briognard in Cuvier (1804-1805 Strasbourg). Med zgodovinami fizike je poudaril J. C. Fischerja (1801-1808, Göttingen), J. Gilberta (1811, Leipzig) in Archives et decouvertes et des inventions nouvelles, faites dans les sciences, les arts et les manufactures,
Slika 8: Signatura fran~iškanske knjižnice v Ljubljani, zapisana med platnice prvega dela Neumannovega latinskega u~benika, objavljenega leta 1808
Slika 10: Neumannova ponazoritev hidrostati~nega paradoksa, hidrostati~ne stiskalnice kapilar in vakuumskih pojavov na koncu latinskega u~benika, objavljenega leta 1808 v Gradcu
13 J. P. Neumann, Lehrbuch, Wien, 1820, 2, VII VAKUUMIST 34 (2014) 2
Slika 11: Neumannova naslovna stran tretjega dela učbe- Slika 13: Tabela slik IX s strani 598 prvega dela Neuman-nika, objavljenega leta 1812 v Gradcu, takoj po odhodu iz novega nem{kega u~benika iz leta 1818, ki na sliki 178 po-
Ljubljane
nazarja vakuumsko ~rpalko, opisano na strani 378 prvega dela. Na sliki 189 sta Magdebur{ki polkrogli, ki ju je Neumann kazal {tudentom, že v Ljubljani.
Slika 12: Tabela slik VIII s strani 596 prvega dela Neuman-novega nem{kega učbenika, ki na slikah 173-177 ponazarja poskuse z vakuumskimi črpalkami, opisane na straneh 375-378 prvega dela
Slika 14: Tabela slik XII drugega dela Neumannovega nem-{kega učbenika iz leta 1820, ki ponazarja poskuse z elektriko.
Slika 15: Naslovna stran revije, v kateri je Neumann objavil svojo razpravo leta 1819
Slika 16: Slike, objavljene v Neumannovi razpravi iz leta 1819 na strani 521 v tabli I pod številkami 1-3
tant en France que dans les pays etrangers (1808 Paris: Treuttel et Würtz).14
Med Neumannovimi priporo~ili je bil profesor fizike, kemije in naravoslovja na univerzi Heidelberg Georg Adolf Suckow (* 1751; f 1813), kije priob~il Anfangsgrunde der Physik und Chemie (1813, Augsburg). Ob njem so bili Neumannu vse~ se G. F. Fries (1813, Heidelberg), C. W. Bockmann (1813, Karlsruhe), T. Sieber (1815) in predvsem Neumannov dunajski sodelavec B. Scholz. Priporo~al je tudi pisce, kot so bili D. F. B. Trommsdorf (1817, Gotha), Lichtenberg (1808-1818, Dunaj), Kries (1818, Jena), E. B. Fischer (1819), G. W. Muncke (1819, Heidelberg) in Gilbert.
Med habsburškimi latinskimi u~beniki je Neumann znova priporo~al Ambschella (1807), ob njem pa še Ambshellovega naslednika na dunajski katedri piarista Remigio Döttlerja (1812, Dunaj/Trst) in svoj lastni graški u~benik iz let 1808-1812.
botruje! Gotovo pa si Neumann zasluži kakšno spominsko obeležje v Ljubljani ali pa vsaj ulico s svojim imenom, saj eden najstarejših ~lanov DVTS Alojz Paulin nenehno opozarja, da Slovenci prav radi imenujemo svoje ulice po vsakovrstnih pisunih, zelo neradi pa po znanstvenikih in tehnikih ter še posebej ne po vakuumistih.
Neumann pa je ravno prvovrstna priložnost, da se izognemo temu neljubemu nesorazmerju: v isti osebi je namre~ združeval uspešnega pesnika F. Schuber-tovih skladb in fizika, veš~ega poskusov z vakuumu. Neumann je torej redek primer slavnega moža, pri katerem bodo tako humanisti~ni kot tehniški u~enjaki vesoljne Slovenije lahko soglašali, da zasluži slavo v prestolnici. V bližini svoje nekdanje dunajske Politehnike, danes Tehniške univerze, ima pod stolpom zvonika nedale~ od cerkve že dolgo svoj spominski zapis, nikakor pa ni treba Ljubljan~anom tudi po tej plati zaostajati za našo nekdanjo dunaisko prestolnico.
6 SKLEP
Med ljubljanskimi profesorji in raziskovalci vakuumske tehnike bi težko našli koga, ki ima tako veliko omemb na spletu in v literaturi kot ravno Neumann. Seveda levji delež njegove slave izhaja iz sodelovanja s še bolj slovitim Franzem Schubertom, a ni~ ne de. Slava je bleš~e~a ne glede na to, kdo ji
7 LITERATURA
Hof und Staats Schematismus der röm Kaiserl. Auch kaiserl. Königl. und erzherzoglichem Haupt- und Residenz- Stadt Wien, Gerold, Wien, 1818, 2, 145
J. Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem. Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1970, 121 J. P. Neumann, Lehrbuch, Wien, 1820, 2, VII
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) LJU 184/1, š. 52, fasc. 166, 179; š. 75. fasc. 451. 452. 453; š. 78. fasc. 464. 466
14 J. P. Neumann, Lehrbuch 1820, 2: XIII-XIV VAKUUMIST 34 (2014) 2