" vuk d« J| in praznikov Issued daily except Saturday». H Sundays and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški In upravniški prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rorckwell 4904 i aseando Ism matter January IS. IttS. at Um____ at Oüeasa. mienta. uaOar tha Act at Con*rass of March «. 1ST». CHICAGO 23. ILL« PONDELJEK. 5. MAJA (MAY S). 1947 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 87 Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor In aection 1103. Act of Oct 8. 1917, authorized on June 4, 1910. Protizavezniške demonstracije v Trstu; obsodbe kapitalizma in vojnih hujskačev Sest oseb ubitih in 15 ranjenih v bližini Palerme. Razkazovanje mogočnosti ruske oborožene sile v Moskvi Trii. 3. maja. — Prvomajske demonstracije v tem mestu so »vzele protizavezniški značaj. Ameriška in britska civilna po-icija je rabila plinske bombe proti demonstrantom, ki so zasmehovali in pljuvali na ameriške in britske častnike. Dc: monstranti so metali opeko in kamenje na poslopje, v katerem klub ameriških in britskih častnikov, toda ranjen ni bil nihče. Prej so italijanski fašisti napadli jugoslovanske demonstrante, ki so nosili plamenice v obliki zvezd in pozdravne napise v počast maršalu Titu,. predsedniku jugoslovanske vlade. Najmanj 25 oseb je bilo ranjenih. Rim, 3. maja. — Rdeče zastave sovjetske Rusije so vihrale na trgu Del Popola, na katerem se je zbralo več tisoč italijanskih delavcev in proslavljalo mednarodni delavski praznik. Govorniki so bili komunisti in [socialisti, ki so obsojali vlado sremierja Alcida de Gasperija. Očitali so ji, da je v službi reakcije in da ni storila nobenega koraka za znižanje cen in odpravo brezposelnosti. V bližini Palerme, Sicilija, so bili delavci v teku demonstracij napadeni iz zasede. Krogle iz »trojnic so ubile šest oseb in ramie 15 drugih. |?ržayna policija je nekaj minut pozneje prišla Revizija rudniških zakonov predlagana Družine žrtev bodo dobile odškodnino Springfield. 111.. 3. maja. — Harold L. Walker, državni rudniški direktor, je predlagal revizijo rudniških zakonov v interesu zaščite življenj in zdravja rudarjev, ki so uposleni v premogovnikih. On je nastopil pred člani posebne državne komisije, katerim J* bila poverjena p^iskava vzroka eksplozije v premogovniku Centralia Coal Co. Eksplozija -se je pripetila 25. marca in zahtevala življenja 111 rudarjev. ■Walker je nasledil Roberta M. MHilla, ki je resigniral kot državni rudniški direktor po eksploziji v premogovniku omenje-n<" kom pan i je. Predlagal je o-K^najst sprememb v sedanjih rudniških zakonih. ■Dru/ine 111 rudarjev, ki so bi-li ubiti v eksploziji v premogov-Jlku Cenlraiia Coal Co., bodo Oobile odškodnino $530,120. Za-p''»" naznanilo je objavil Wil-m F Kaiser, načelnik držav-1 ijske komisije. ls*odnino bo morala plačati ■>J<< Vsaka prizadeta dru-'Jobila okrog $4,775. O 'udarjev, ki so bili ra-' ploziji, bodo razprav-državne industrijske na pozorišče, toda napadalci so se poskrili. Berlin. 3. maja. — Množica o-krog 100,000 moških in žensk se je zbrala na trgu Lustgarten v bližini razdejane cesarske palače in demonstrirala. Sledila je parada, v kateri so udeleženci nosili rdeče zastave. Demonstracije so se vršile tudi v drugih nemških mestih. V Hamburgu je množica protesti-' rala, ko je Henry Rutz, repre-zentant Ameriške delavske federacije, v svojem govoru obsojal Rusijo. Dejal je med drugim, da je v Sovjetski uniji največji center brezpravnih in suženjskih delavcev. Množica je utihnila Rutza s prepevanjem "Internacionale". V Porurju je 300,000 nemških rudarjev odložilo orodje in praznovalo mednarodni delavski praznik s paradami in demonstracijami. Demonstracije so se vršile v drugih evropskih mestih. V O-slu, Norveška, so delavci nosili napise z besedilom: "Hitler je mrtev, toda Truman živi!" Moskva. 3. maja. — Moskva, prestolnica svetovnega proleta-rijata, je praznovala Prvi maj s parado, ki je trajala pet ur. Ta je naglašala ne samo rusko delo v prilog miru, temveč tudi vojaško pripravljenost. Premier Stalin, maršali, generali in člani sovjetske vlade so stali na odru poleg Leninove grobnice na Rdečem trgu in opa zovali parado. V zraku so istočasno krožila bojna letala. Čez milijon vojakov in civilistov se je udeležilo parade. Maršal Semjon Budenny je nad ziral parado kavalerije. General Nikolaj Bulganin, vojni minister, je v svojem govoru poudarjal potrebo stalne pripravljenosti in apeliral za podpiranje sovjetske zunanje politike v prilog trajnemu demokratičnemu miru. Proslav so se udeležili repre-zentanti delavskih organizacij, športnih klubov, kulturnih organizacij, vseučiliščnih, znanstvenih in drugih grup. Govorniki so obsojali impérialiste, kapitalizem, svetovno reakcijo in vojne hujskače. Napad na jetnišnico v Jeruzalemu Zidje osvobodili 2S1 jetnikov Jerusalem. Palestina. 5. maja. —Člani židovske podtalne grupe so z bombami razbili steno tukajšnje jetnišnice in osvobodili 251 židovskih in arabskih jetnikov. Deset oseb, med temi pet jetnikov, je bilo ubitih. Britske avtoritete poročajo, da je bilo pet Židov ubitih v bitki z britskimi četami v bližini Hajfe. V jetnišnici je bilo 555 jetnikov. 120 židovskih in 131 arabskih jetnikov je bilo osvobojenih po eksploziji bomb. Šestnajst jetnikov je bilo pozneje ujetih, sedem židovskih teroristov pa aretiranih. Arabski list poroča, da so židovski jetniki vedeli, da se pripravlja napad na jetnišnico. Teroristi so nosili uniforme in pripeljali so se pred jetnišnico v avtomobilih. Židovska podtalna organizacija Irgun Zvai Leumi je priznala odgovornost za napad na jetnišnico. V tej so bili pred dvema tednoma usmrčeni štirje židovski teroristi. De»et nacistov obešenih v Hamelinu Berlin, 3. maja. — Deset nacistov, med temi tri ženske, je bilo obešenih v Hamelinu. Na obravnavi pred ameriškim sodiščem so bili spoznani za krive mučenja in umora več tisoč jetnikov v koncentracijskih tabo-» riščih pri Schandelahu, Bem-roedu in Ravenbruecku. Ameriške bojne ladje V Bosporu Istanbul, Turčija, 3. maja. — Ameriške bojne ladje, ki so bile udeležene v manevrih na Sredozemskem morju, so dospele v Bospor, kjer bodo ostale pet dni. Predstavniki turške vlade so izjavili, da je prihod bojnih ladij demonstracija prijateljstva med Ameriko in Turčijo. Poveljnik ameriškega bojnega brodovja je podadmiral Bernhard H. Bieri. n<- im C kon, iina b<> dU(a, , Sieni i- "očrt za podaljšanje Entróle stanarine «Prejet ekonomska kooperacija med ameriko in mehiko naznanjena Domače vesti Upravnik Proaveie v bolnišnici Chicago. — Zadpjo soboto sc je Filip Godina, upravnik Pro-svete, podal v bolnišnico Wesley Memorial (250 E. Superior), kjer se bo moral podvreči operaciji. Po izjavi zdravnikov bo odsoten iz urada pet ali šest tednov. U-pamo in želimo, Filip, da bo šlo vse po sreči in da čim prej okrevaš! Nov jrob na vshodu New York. — Dne 26. marca je po večletni bolezni umrla Louise Makše, stara blizu 53 let, doma iz Leobna, Štajersko, članica društva 56 SNPJ, ki ji je izkazalo zadnjo čast. Zapustila je moža Antona, sina Ernesta, hčer Louise, poročeno Schaf f hauser in sestrično Mary Dokler. Prišel la starega kraja San Francisco, Cal. — Matevž Pegan, doma iz Senožeč oziroma Trsta, je kot uslužbenec tržaške parobrodne družbe Lloyd prišel v San Francisco, kjer se bo mu dil mesec dni ali več. Ako ga kdo želi obiskati in izvedeti, ka ko je v starem kraju, to lahko stori. Njegov naalov je: Matteo Pegan, Llpyd Triestino, c/o General Steamship Corp., 465 California st., San Francisco, Cal. On ima brata Andreja Chicagu. Iičo brata Leopold Šinkovec, Rue Lon-dres No. 110, Fosse 2, Lens, P. de C., France, bi rad izvedel za svoja dva brata Martina in Kar la Šinkovec ter sestro Angelo poročeno Božič. Naj mu pišejo na gornji naslov. Smrt brata Chicago. — Mary Turk je pee jela vest iz staregs kraja, da je tam umrl njen brat Jože Mati-čič, rojen v Ivanjem selu pri Rakeku. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil pri padcu z lestve. On je bil svoječasno v Ameriki in živel v Chicagu okrog 15 let, leta 1921 pa se je vrnil v stari kraj. Is Clevetoada Cleveland. — Dne 27. aprila je naglo umrla Terezija Žele, roj. Levstik, žena znanega pogrebni-ka Josepha Želeta. Stara je bila 63 let, doma od Sv. Gregorja pri Velikih Laščah, v Ameriki od 1904, članica društva 137 SN PJ, kakor tudi SDZ, SŽZ, HBZ, WC in TM. Poleg moža zapušča dva sinova, dve poročeni hčeri, osem vnukov in brata Johna Levit ka, v starem kraju pa sestro. — Iz bolnišnice se je vrnila Mary Adamič iz Collln-vvooda, kakor tudi John Paulich. — Mike Sintič je bil povožen od avta na St. Clair ave. in Addison rd. Dobil je težke poškodbe in se nahaja v bolnišnici St. Sinai. laboriti obsodili trumano-vo politiko Priprave za letno konvencijo britske delavske stranke AMERIKA KRENILA NA DESNICO London. 3. maja. — Grupa 15 "rebeinlh" laboritov je odločno zavrnila in obsodila Trumanovo doktrino in politiko proti sovjetski Rusiji. Vsi so člani parlamenta. Obsodbo vsebuje knjiži ca "Keep Left." "S sprejetjem ameriškega vodstva v svetovni zvezi proti Rusiji," pravi deklaracija laboritov, "se postavlja vsa ljudstva pred alternativo. Izbira je med komunizmom in protikomuniz-mom. Konflikt se bo poostril, ne ublažil. '"». D. C.. 3. maja. — '«"'ti v nižji kongresni bil načrt, da se polnost zakona glede «narme do 31. de-a i*ta, sprejet v 204 asovom. Pred gla-* bilo več amendme-r ^ Po sprejetju v *>il načrt poslan se- Washlngton. D. C.. 3. maja. -r Predsednik Truman in mehiški predsednik Miguel Aleman sta objavila skupno izjavo z naznanilom o ekonomski kooperaciji med Ameriko in Mehiko. Program določa nadaljnje kredite Mehiki iz sklada federalne Ex-port-Import banke v svrho stabilizacije razmerja med ameriško in mehiško denarno enoto. Aleman je nastopil pred senatorji in kongresniki na skupni seji. V svojem govoru je nagla-sil, "da morajo biti demokracije močne in trdno povezane. Mehika in Amerika morata dati zgled «vetu, zgled, da državi, ki se razlikujeta po obsegu in bogastvu, lahko sodelujeta na podlagi enakosti. "Odnošajl med njima ne temelje na politiki moči" Aleman je poveličeval pokojnega predsednika Roosevelta in njegovo politiko dobrega sosedstva. Označil jo je za resnični izraz želje in volje za mir v državah zapadne hemiafere. "Ko se je v viharju slišal glas velikega Američana in poudaril, da prihaja doba, v kateri ne bo bojazni pred pomanjkanjem, da bodo lahko ljudje svobodni, smo v Mehiki čutili, da je to tudi naš ideal," je rek«l Aleman. Po govoru pred kongresniki in senatorji je Aleman ' obiskal Mount Vernon in grobnico prvega ameriškega predsednika Wa-shingtona. Pozneje je bil Tru-manov gost v Beli hiši. Iz Washingtons je Aleman odpotoval v New York. Mehiki je bilo zagotovljeno ameriško posojilo, ki bo potrošeno za razvoj vodnih sil in industrij. Mehika se je prej obr-ninla na svetovno banko za posojilo v vsoti $208,000,000 Več tisoč jeklarskih delavcev zastavkalo Chicago, 3 maja — Okrog 14,-000 delavcev, članov jeklarske unije CIO, je zastavkalo proti Inland Steel Co„ ki ima tovar ne v Indiana Harborju in Chicagu Heightsu Kljub stavki se pogajanja med unijo ln kom pa ni jo glede sklenitve nove pogod be nadaljujejo. Veljavnost prej šnje pogodbe je potekla v sredo opolnoči. Konec telefonske stavke v lllinoisu Plača zvišana za štiri dolarje na teden Chicago, 3. maja. — Telefonska stavka v lllinoisu, v kateri je bilo udeleženih 16,500 delavcev, je bila sinoči končana z do šego sporazuma med tremi uni-iami in Illisiois Bell Telephone Co. Naznanilo pravi, da se bodo «tavkarji vrnili na delo v pon-deljek. Stavka je bila okllcana 7. a-prila, ko je kompanija zavrnila zahtevo glede zviianja plače za "Amerika je krenila na desnico, dočim ves ostali svet koraka v smeri levice. Politična maši-nerija demokratske in republikanske stranke je pod dominacijo konservativcev in kratkovidne reakcije, ki zaupa v svojo silo. Ameriški liberalizem je šibek in razdvojen. V umeri škem delavskem gibanju in obeh političnih strankah so še progresivni elementi, ki skušajo ome jiti imperialistične tendence in odvrniti kollzljo med Ameriko in Rusijo. Ti se bodo odzval vodstvu socialistične Velike Britanije." Zukljucck "rebeinlh" laborl tov je; "da obramba britskih o tokov ni mogoča v atomski vojni. V vojni med Ameriko in Rusijo bi bili prebivalci teh oto> kov izstradani ln morali bi se podati v nekaj mesecih. Nobene sile ni, ki bi mogla ustaviti pohod rdeče armade do obrežju Atlantika. V nekaj tednih bi bila naša mesta in pristanišča tarča raketnih bomb. Ako bo Rusija rabila atomske bombe, bi bila naša mesta kmalu v rs/va-i linah in naša vlada bi moralu pobegniti v Kanado." Knjižica je bila izdana v zvezi s pripravami za letno konvencijo britske delavske stranke, ki se bo pričela 26 maja. Gotovo Je, da bodo "rebelni" laboriti rta konvenciji kritizirali zununjo politiko Attleejeve vlade. Laboriti so že predlagali, naj Velika Britanija ustavi vojaške razgovore z neevropskimi državami, Ona ne sme skleniti do govora z Ameriko glede izenačenja orožja. Kooperacija med CIO in ADF Diskuzije o združitvi organizacij Waahlngton. D. C.. 3. maja. — Kongres industrijskih organizacij in Ameriška delavska federacija sta zavrnila predložene načrte glede organske združitve, sporazumela pa sta se glede cooperacije in skupne akcije pri reševanju delavskih problemov n drugih deta j lev v svrho eventualne konsolidacije. Voditelji CIO in ADF so za-iljučill diskuzije, ki so trajale dva dni in katere so se nanašalo na možnost združitve ln enotnosti. Po konferenci je bila ob-avljenu izjava, ki pravi med drugim: "Soglasno mnenje reprezen-tantov CIO in ADF je, da je organska enotnost potrebna v a-meriškem delavskem gibanju. Naše trdno prepričanje je, du bomo služIli ekonomskim, socialnim in Industrijskim interesom le z ustanovitvijo enotnega delavskega gibanja. Do tega za roški Časnikar ehrenburg udaru po ameriki Ameriško politiko je označil za hinavšČino SOVJETI SE NE BOJE KLEPETULJ Moskva. 3. maja. — Ulja E-hrenburg, sloviti ruski časnikar, je objavil članek v Pravdi, glasilu komunistične stranke, z o-stro obsodbo ameriške politike in Trumanove doktrine. Ozna čil jo je za hinavšČino in nagla-sil, da se sovjetl ne tresejo zaradi izzivalnih govorov ameriških klepetulj in zlobnih ter dušljivih člankov v ameriških listih, revijah ln drugih publikacijah. Amerika ne more uveljaviti demokracije niti doma, dočim jo na drugi strani proda Ja drugim državam. Američane, ki podžigajo vojno proti Rusiji, je označil za hinavce in gangeže. "Kdo govori o miru * revol- ?! ai K Viu T n iverjem na mizi?" vprašuje E-ključka smo prišli po izčrpnih hrovrd je, da bodo komunisti lesi^nirall kot člani vlade piihodnji teden. Komunisti so Atevilu |M»aluneev v državni zbornici najmočnejša politična stranka v Franciji. Že prej so izjavili, da ae ne strinjajo s vladno politiko v Indokini, kjer francoske čete zatirajo revolto domačinov, Predsednik vlade je socialist Ramadier, Okrog .10,000 avtnih delavcev je zastavkalo, ko je bila zahteva za /višanje plače za deset frankov na uro odbita. Velike Reu-naultova tovarne v Parizu in o-kolu» so morale zapreti vrata. PONDELJEK PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IV LASTNIMA SLOVENSKE MAMODNE PODPORNE JEDNOTE Orpaa o i and puhiishad by Slovoae National Bonoíit Society m Zdrvi*na drsava (Ima Chic«««) ia m lato« $4.00 sa pol lata. S2M a na f * Ali ste slišati o razkritju di-lCe 80 Prohibicijomsti uspeli,» plomatične tajnosti, zaradi katere je bil odslovljen pomožni justični Ujnik Rogge? Rogge je dal v javnost imena onih mož, ki so Ujno delovali proti Boo-seveltu v boju z nacisti. Ti zarotniki so hoteli med njimi John Lewis, vodja premogarjev — da bi se Amerika pobotala s Hitlerjem, in sicefr z namenom, da bi razbili sovjete. Če bi tem zarotnikom uspel načrt, potem danes ne bi imele nobene nove Jugoslavije. Joseph Brown priporoča delavcem neko knjižico, da bodo vedeli, kaj jim je storiti, da bi dobili industrije v svoje roke. Zdi se mi, da on ne ve, da so baš delavski voditelji — seve, ne vsi — tisti, ki služijo reakciji za uničenje onih dežel, ki že imajo delavske vlade; oziroma delavci lastujejo industrije. V boljše razumevanje težkega položaja onih delavcev, ki so žc zavzeli industrije, je veliko bolj potrebno, da citate knjigo 'The Great Conspiracy against Rus-sia." Ta knjiga vam podrobno razkrije, kaj se je dogajalo v Rusiji po izgonu Trockega. To knjigo "priporoča sam senator Pepper, ki ni noben komunist. Če boste prečiUli to knjigo, boste sami sebi dejali, kot sem dejal jaz: "Zdaj šele vem, da prej nisem vedel . . ." Knjiga stane mehko vezana samo en do-Ur. Zgoraj sem omenil Etbina KrisUna zato, ker ao mi še danes dobro v spominu besede, ki jih je izgovoril v Pulju. Dexal je: "Nikako ne može biti več grijeh, koji ne vjeruje v Boga, oaim onega, koji vjeruje, a ga izrabi j i va . . ." Te Kristanove beeede, ki jih je izgovoril 1. 1904 v Poli. Iu je bila tedaj baza avstrijske vojne mornarice, ao mi oaUle v spominu, ker ae to še danes dogaja z demokracijo. Z "demokracijo" na ustih ubijajo pravo demokracijo. Ameriški narod ima zelo po tvorjeno sodbo o življenju evropskih narodov. Neki mlad veteran, bivši Jugoslovan, ki pa se ne giblje med našim nafnit—l niti ne čiU slovenskih čaaopi-sov in ni član nobenega slovenskega društva, je izjavil o Jugoslaviji na moje vprašanje, kaj misli o njej. da tam vodijo in duatrije ruski oficirji ter ukazujejo ljudem, kaj amejo in kaj ne smejo delati. Ko sem mu hotel kaj ne bi tudi kooperativa! Ampak kaj Ukega še nisem vi< del v delavskih listih. J. B. tudi piše, kako bi dela vec^ vladal v bodoče. Jaz pa mislim, da bodo vladali inženirji in znanstveniki. Do tega pa m pride poprej, dokler ne nastani en razred, ali brezrazredna dru» ba. Temu pa danes mečejo po lena na pot, in sicer delavci prtv Uko kot kapitalisti. Znaki pi so, da taka družba prihaja .. Kdaj pride, seve, ne more povedati nihče. In šele tedaj bodo znanstveniki razgrnili svoja velikanska dela, ki bodo šla « vse kontinente ... Takrat bo šele nasUla nova doba. Vse meje, politične ali rasistične, bodo odstranjene. Beli človek ali črni ali rjavi, ne bo nobene razlite Štelo bo le, kaj kdo predlaga in kaj ve. In brez dvoma, odkrivali se«bodo novi čudeži. Razumljivo, življenje in vse drugo a bo spremenilo, kot se je spremenilo od tedaj, ko je ie m praoče živel v duplinah ali ni drevju. Georgo Gornik Glas iz Arizone Florence. Arisons. - Prav (toneš, ko pišem te vrstice, je Poteklo štiri mesece, odkar se* odpotoval iz Mknoesote. P«** lil sem se v toplo Arizono. Tukaj sem si ogledal rsa* kraje. V Arizono prihajajo ljudje iz vseh krsjev Amerike. W pričajo tudi avtomobili z lice^ cami raznih držav. Nsjv*e jih ustavi v Tucsonu ali pa ^ nixu. Tudi jaz sem se ustavil» teh mestih, kjer sem namer»»» kupiti kakšno stanovanje, i« v Tucsonu in Phoen *u je zelo drago, zato sem * <*» malo pogledati tud. po dru' mestih in tako sva ila • pogledat v Florenco. irp sredini med Tuc*»" m m nixom. tJJ Kmalu aem uvide!, d« * cene zemljišč iS h«š veWw podnebje pa prav tak«J-Na prtmer, loU sUtyi. Pred nedavnim so se sestali v loslopju Willkie Memorial v Jew Yorku uradniki, ki imajo v vojih rokah odgovornost uve-javljanja ^konov za nepri-Iransko uposljevanje v New torku, New Jerseyju in v Mas achusettsu, ter so primerjali voje izkušnje. Poročila iz vseh treh držav so taglašala, da je dobra objasnitev akonov veliko pripomogla k te-nu, da so se delodajalci ravnali » njih, brez da bi bilo treba iporabljati napram njim nared-e uveljavljanja v polni moči. V ajveč slučajih se je dalo posa-lezne kršitelje in prizadete ose-e pogovoriti in doseči izravnajo brez rednega zasliševanja in odbe pred oblastmi. Uradniki i vseh treh držav pa so bili nnenja. da posredovalne agen ije rade prezro zakon nepri-transkega uposljevanja in poro-ano je bilo, da namerava drža-a New York izvesti splošno »reiskavo posredovalnic za delo. Zavedajoč se, da zamore zakon dpraviti le gotova zapostavljal-» postopanja pri uposljevanju n ne zapostavljanja v splošnem, 0 se omenjene tri države odbile za vzpostavitev svetoval-iih odborov, ki bodo prijaoročali footrne smernice in program *S'jje v tem pogledu. V vseh treh državah tvorijo irnci največje število pritožni-tov. drugi na seznamu so židje " tretji katoliki. V nekaterih »vernih predelih New Jeraeyja bili gotovi kraji obtoženi, da rodijo diskriminacijo proti pro-•stantom. Sicer pa ae le redkr Nodi. da bi se protestantje pritoževali, da se jih zapostavil radi njih vere. Ta pritožba 1 New Jerseyja kaže, da pogo-*> zapostavljajo ljudi druge ali polti ter narodnosti tu '•Američani iz vrst "manjšin", ta,erohabljenci. Zdaj istotako pravimo in zahtevamo, da morajo delodajalci odpreti prilike u-posjitve vsakemu sposobnemu delavcu — brez ozira na njegov zvoz, barvo polti ali vero — ker v občem bomo vsi na boljšem, če bodo vsi člani naših mest in naselij imeli priliko do zaslužka, napredovanja pri delu in nameščen ju. To bo omejilo število onih, ki so že pred rojstvom obsojeni, da padejo v revščino in polnijo naše retifne sezname." Četudi je to vprašanje bilo in je še predmet ostrih debat, jc država New York z uvedenjem zakonov proti zapostavljanju pri uposljevanju dala drugim drža vam vzgled, kateremu bodo nedvomno v doglednem času sledile tudi druge države poleg New Jerseyja in Massachuaettsa. Newyorška država je bila namreč prva, ki je sprejela polno močen zakon proti diskriminaciji pri uposljevanju. To vprašanje je sedaj tudi ponovno pred zveznim kongresom. Koncem marca je senator Irving M. Ives, soavtor newyorškega protidis-kriminacijskega zakona, predložil osnutek zakona, kateri bi določal, da je uposlitev brez zapostavljanja "civilna pravica vseh ljudi."—FLIS. Ilten i h I u deli tap« ist i levoti It n ar, Kultura m mladinski progi Ljubljana.-—Letošnje priprave za kulturno delo na mladinski progi Šamac-Sarajevo ao mnogo večje in temeljitejše od lanskih. Pristojne ustanove so pozvale vse kulturne delavce in umetnike k sodelovanju, da ae mladini pripravi kolikor mogoče prijetno delo tudi na področju kulture in prosvete. Temu pozivu je odzvalo doslej ie veliko število gledaliških družin in drugih kulturnih činiteljev v Jugoslaviji Bolgrajsko gledališče bo obiskalo graditelje Mladinske proge ob čaau gledaliških počitnic meseca julija in avgust«. Gleda liški ansambel iz Niša odpotuje na progo Šamac-Sarajevo v prvi polovici julija, Uprizoril bo Go-goljevo komedijo "Ženitev". Vojvodinsko gledališče iz Novega Sada bo gostovalo na progi od 3 do 31. maja Med drugim bo imelo na sporedu Molierovega "Tartuffa". Gogoljevo "Zenitev". dramo Jovana Sterije Popoviča "Pokondirena tikva", pevci gledališke družine pa bodo »»stali na progi še do 15. junija ter bodo peli na kulturnih prireditvah operne arije in partizanske ter narodne pesmi Srbsko gledališče iz Pančeva pride v goete od uprizorilo Cankarjevo dramo Kralj na Beta j novi", dramo sovjetskega pisatelja Konstantina Simonova "Ruski ljudje", komedijo B. Shawa "Pygmalion" in MoJierovo komedijo "Tartuffe". S harmoniko bo sodeloval član gledališke družine Samuel Čač-kez, nastopilo pa bo tudi več kitaristov in pevk, ki bodo prepevali domače in madžarske narodne pesmi. Iz Subotice pride Madžarsko narodno gMališče, «i bo ostalo na progi od 3. do 10. julija. Dva člana te gledališke družine bosta razveseljevala mladince in mladinke s svojimi popevkami. Hrvaško gledališče iz Subotice bo gostovalo na progi od 15. do 30. junija. Uprizorilo bo "La-žo in paralažo" kovana Sterije Popoviča, "Namišljenega bolnika" Molliera in druge drame. Gledališče iz Sremske Mitrovice ao gostovalo od 1. do 15. avgusta s Cankarjevim "Kraljem na Beta j novi", Z "Izbiračico" Koste Trifkoviča, s "Pokojnikom" Br. Nušiča ter s Gehovljevinv enode-jankami "Jubilej", "Medved" in "Snubač". Gledališče iz Sombo-ra pride na progo od 15. do 30. junija z Galsworthyjevo dramo "Srebrna škatla" in "Pokojnikom" Br. Nušiča. V teku julija in avgusta bo Glasbena akademija organizirala ekipe, ki bodo prirejale koncerte, predavanja z glasbeno spremljavo in ilustracijo ter bodo nudile mladinskim brigadam strokovne nasvete na terenu. Tudi likovni umetniki pridejo na mladinsko progo v obiske in v goste. Doslej so prijavili svojo udeležbo poleg drugih: Ljubiša Naumovič, Miloš Golubovič, Bora Stevanovlč, Radmila Djordje-vič, Jelisaveta Petrovič, Marin Skudin, Milica Čadjevič, Milo-van Krstič, Marko Brežanin, Gordana Jovanovič, Ilija Kola-rpvič, D j uro Radon j ič, Jefto Pe-rič, Sabadin Hodžič, Branko Stankovič, Pavle Vasič, Martin Solaržik in Enver Krupič. Od književnikov bodo čitali iz svojih del pisatelj: Ivo Andrič, Milan Bogdanovič, Marko Vra-nješevič, Vellbor Gligorič, Oskar Pavičo, Dušan Kostič, Desanka Maksimovič, Čedomir Mindero-vič, Milivoj Ristič, Djtiza Rado-vič, Roksa Njeguš, Gvido Tarta-glia, Branko Čopič, Eli Finzl in drugi. In slednjič bodo na mladinski progi tudi profesorji gospodarske fakultete, ki bodo predavali mladincem in mladinkam. Or. Aleksander Jovanovič bo govoril o industrijski politiki z ozi-rom na znanost o denarju in kreditu, dr. Nikola Konstantinovič o ekonomiji dela in agrarni politiki, dr. Ljubomir Bajolovič o osnovah gospodarskega prava, dr. Mirko Markovič o politični ekonomiji, dr. Dimitrij Markovič o organizaciji in poslovanju gospodarskih podjetij ter industrijskem poslovanju, dr. Dagi-slav Todorovlč o zunanji trgovinski politiki, dr. Dimitrij Pe rovič o zunanji trgovinski poli tiki, dr. Tihomir Markovič o finančni znanosti, Antonije Tasič o osnovah zavarovanja, dr. Nikola Vučo o gospodarski zgodo vini Jugoslavije, dr. Radomir Lukič o temeljnih ustavnih in administrativnih pravic, dr. Slavko Stojkovič o temeljih mednarodnega prava, dr. Mihaj-lo Vukovič o osnovah zadružništva. Tako je vsestransko poskrbljeno, da mladini na progi med delom ne bo dolgčas. Namesto plehke zabave bo imela priliko prisostvovati resnim gledališkim predstavam, nastopom glasbeni Zakaj je Churchill hotel skozi Ljubljano v Srednjo Evropo? Ameriški kapetan Harry Butcher je leta 1946 izdal knjigo "My Three Years with Eisenhower" (Tri leta z Eisenhover-jem). V njej omenja med drugim tudi strateški pomen tako imenovanih "ljubljanskih vrat" ter važnost, ki jo je Churchill pripisoval temu prehodu iz severne Italije v Podonavje V svojih vojaško političnih načrtih. Kapetan Butcher je služil med vojno kot pomorski ataše pri vrhovni zavezniški komandi. Po invaziji na Zapadu je bil v glavnem štabu v Normandiji, kamor se je preselil Eisenhower. Zato je imel priliko, da je v najbolj kritičnih momentih lahko beležil vse pomembne izjave vodilnih angloameriških osebnosti, Dne 15. avgusta 1944 je tapisal v svoj dnevnik (str. 644) o pomenu "ljubljanskih vrat" in o razgovoru, ki ga je imel vrfeovni komandant na zapadu general Eisenhower s Churchillom, tole: "Pred večerjo je Ike (Eisenhower) pripovedoval o svojih razgovorih s Churchillom. Le ta je skorajda jokal, in stvarno ao tekle solae po njegovih licih, ko je dokazoval, da so Amerikanci zavzeli "nesmiselno" stališče proti Britancem, ker ao odklonili, da bi sprejeli njihovo, to, je predvsem njegovo zamisel o strateškem načrtu (t. j. izvesti invazijo Balkana in Srednje Evrope preko Italije)." "Premier (Churchill) si je prizadeval, da bi se Ike zavzel za pomoč feldmaršalu Alexandru v Italiji. Ike je vedno smatral, da je to le slepa ulica, zato naj bi držali tam—ko bi enkrat zavzeli primerne defenzivne položaje na črti Pisa-Rlmini ali pa v dolini reke Padale skromne sile, Chur chill je želel, da bi imel Alexan der na razpolago «adostne sile, ne samo da bi držal bojno črto, marveč tudi za prodiranje na Balkan skozi 'ljubljanska vrata' in preko Avatrije v Nemčijo. Ike je rekel, da je Churchill želel prodirati skozi 'ta vrata, katerega imena ne morem alti izgovoriti'." ♦ Churchillova centralna ideja med vojno o invaziji na Balkan skozi "ljubljanska vrata" je bila del njegovega strateškega načrta—ki so ga (»odpirali tudi drugi vplivni poli(ičnj krogi v državnem departmentu Amerike—zajeti Srednjo in Jugovzhodno Evropo v interesno sfero britanske ga imperializma in postaviti tu na oblast zbankrotirane monarhije (Grčija je že en tak primer). "Ljubljanska vrata" naj bi predstavljala ie koridor, preko katerega bi Tommyji in Bobby j i prodrli v osrčje Evrope in oivobo dili podonavske dežele. Za njimi pa naj bi hitele begunske legije in druge veličine iz Londona, Kaira, Lizbone, Carigrada, Rima in bog ve odkod. V zvezi s temi načrti je Churchill, kakor pripominja Adamič v avoji knjigi "Dinner at the White Houae" (Večerja v Beli hiši, str. 162) v Rimu poleti 1944 —druga fronta je že začela— polna dva tedna "konferiral" z raznimi samozvanirtii predstav niki podonavskih držav in Bal- kov, predavanjem književnikov in gospodarskih strokovnjukov. R tem si bo širila obzorje in utrjevala nazor, ki ji bo v poznejšem življenju potreben. * fktično. če gU»bljeJ 15. do 30 Junija. Med drugim bo kana o rešitvi evropske civilizacije pred "vzhodnim dinamiz-mom." V njegovi glavi se je te daj rodila misel, o podonavski federaciji, ki bi jo bilo treba po porazu Hitlerja in Mussolipija onsnovati v Podonavju. V tej podonavski federaciji bi bili Slovani v popolni manjšini. Ta država naj bi po načrtu zagovornikov te ideje obsegala "katoliško centralno Evropo" in zajela v svojo sfero Hrvatsko, Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in morda tudi Bavarsko. Otto labsburg naj bi načeloval tej državi, ki bi predstavljala južno krilo varnostnega koridorja proti Vzhodu. Popolnoma v skladu z idejo o ustanovitvi podonavske monarhije je bila tudi pomoč, ki so jo reakcionarne sile v svetu nudile v tej ali oni obliki raznim kviz-inškim elementom v Srednji Evropi, Paveliču na Hrvatskem, Horthyju na Madžarskem, mon-signoru Tisi na Slovaškem. Politične perspektive svojjh vojnih načrtov pa je Churchill odkril pozneje v Fultonu in Zii-richu. Njegov credo, ki ga je jasno poudaril v Fultonu, v na vzočnosti prezidenta Trumana, da bo le gotovi narodi poklicani gospodariti v svetu, ne zaostaja prav nič za nacistično ideologijo o superiornostl germanske rase. Adamič je zato v svoji poslednji knjigi označil Churchilla kot personifikacijo imperialista, ki si je nadel nalogo ohraniti imperij "za vsako ceno." Kljub temu, da so se poleti 1944 zapadni zavezniki na pritisk ljudskih množic končno odločHt za zapadno fronto (Rdeča arreada je že skoraj prišla do Varšave) in da je Jugoslovanska ar mada prva osvobodila Trst in porečje Soče, pa interes za podo navska dežele ni prav nič popu stil. Nasprotno, reakcionarni elementi na zapadu so intenzivirali svojo pozornost na problem Trsta. Glavna karakteristika Trsta s perspektive zapadnega ekspan zionizma pa je kot pripominja naš rojak Louis Adamič v svoj reviji Trends and Tidea, da pred stavlja pristop k "ljubljanskin vratom." V tej zvezi nam poatane jasno zakaj so vplivni angloemeriški krogi tako «rdito nasprotoval nevtralizaciji svobodnega tržaš kega ozemlja In vztrajali na tem da bi v Trstu ostale tuje čete pod kontrolo anglosaško orientirane ga Varnostnega sveta. V borb za moatobran na skrajni aevorni točki Jadranskega morja ja hote la potem na Pariški konferenci angloameriška vatikanskoitaU janska kombinacija pod vod stvom Tom Connallyja vsiliti Trstu svoj policijski reíirA, da b se v interesu raznih Churchillov in Dulteeov še bolj poglobil an tagonizem med vzhodom in za padom, to je med avobodoljub nim gibanjem in svetovnim Im perializmom. Nedvomno je te daj, da so bili preleti Jugoslovan ske meje s strani angloameriških letal, zlasti š« v prostoru, ki gu Churchill imenuje "ljubljanska vrata," v zvezi z angloamerišk« agresivno politiko v južni Kv ropi, Jugoslovanko osvobodilno gi banje Je v narodno osvobodilni borbi strnilo jugoslovanske naro de v modno celoto in s svojo he rojsko borbo v največji meri preprečilo restavracijo Habsburža nov v Podonavju. Načrti med narodne reakcije v Jugovzhodni Evropi so s tem propadli. M O. /INCENT r. a. ANTON THOJAH. gl ponioftnl tajnik MIKKO O K Uli El., gl bUcalnlli LAWKSNC'B OHADISEK. Ujntk bol. odd M ICH A El. VRHOVNIH, dirvkt. mlad oddtl PHILIP OODINA, upi MVlt*lj ProavaU)_____ ANTQN GARDEN, urednik Pioavrtr ... . ■ rtipf ininias ^jgJ^P.-T^YN1?4- Prvl IMHlprrd*dnlk TSI8 MlddlvpoinW. DeatUirn. Mich. /OltN V. crmu.AR. prvo Ok toil* m*K. drugo ok roti« FRANK ORAD JAMES MAULlCH. tr*U* okroti« JOSEPH riPOLT. ¿«tilo ok rot |e JOHN SPUXAR. petp ukiuii* URSULA AMUROZICH. »rilo okiotlff JOHN t'ETRITZ. h-i|i<>o oktoijr........... PRANK I'Ol.SAK, ogml okiuftje Te tri šenekm. ki lik etdtte ne sliki, ao vodi tel lice unlle telefon tklfc delavk v New JereeyJu. Bile ao aretirane pod obtotbo kršenja sakona. Id ga )e državna sbomlrs sprejela proti atavkam v lev-nonepremlh Induetrljeh. Ustavnost tega aakona bo unlla pretsku sila »a eedlttu. Aretirane **4tt*ltt«e ao e druibt svojegs odvetftl ka. ki )lh bo segovarjal pred sodiščem. Slovenska narodna podporna jednota 1157*51 So Lawndal« Ave. Chicago SS. Illinois GLAVNI ODBOR NT CAINKAR. gl VIDER, gl tajnik priÉMSalh......... «MY So. Lawndal» Av« . Chicago M. IU SSS1 So Lawnd«to Av* . i'htcaao M. IA MAT Ho lawndal* Av* . Chicago 13. III MST ao Lawndal« Av« . Chlcaso IS. III mi So Lawndal« Av«,, Chicago I». III. MST So Lawndal« Av« . Chlrato 13. III. »7 So Lawndal« Av«. Chicaao «I. IU 7 ao. Lawndal« Av«. Chieae* P. M CULKAR. drugi podpr«da*dnlk ... .„«IT Woodland Av». Johmtuwn. P«. Dlatrlfctnl pod»r«da«dnllrt SIM Nhallcroaa at . Philadelphia 14. Pa ..............U............... Bok M. Ilerintnl«. PB. K. O. L Oakdal«, Pa -............ISST E. 60th BI . CUvvland S. Ohio ........ SSTV Randall St.. ft Louto 1«. Mo. ................. 411 Pt«rc* Bi? Eve I* t h. VfeB- 14M Car mon a Av« . Loa Ang*l«« 1«, CaUt ..... M» 3rd St. W . Rounduo. Mont math petroyich. predaednik VINCENT CAINKAR ... ............ f. A- VIDER .................... MIRKO O KUHBL___________________ JACOB ZUPAN -........-....... RUDOLPH LISCH ................. DONALD J. LOTBICH. ------------ • ANTON RHU1.AR. predsednik PRANK VRATARICft .............. ANDREW VIDRICII JOHN KOHI. HR, ...... .....m......... camilus ZARNICK ........-........ PRANK ZAITZ, »r< «|n. REW Qoapedartkl odaek ft ANDI ORtJM.....»____________ ...................... SSI E. lllst St.. Cleveland 10, ......................MIT Bo. Lawndal* Av«.. Chicago M. ...................M57 BO Uwndal« Av«, (;hl«««o U IU —................ >017 Bo. Lawndal« Av«„ Chicago Q, III ...............................IS00 B. Lombard Av«.. BoVwy«. Ill ............................. 700 E MOth St.. Ruclld. Ohio ..... ...........1M7 Bo Trumbull Av*. Chlraso IS. III. Pofotnl oda«k .......................................... Hon 17, AVma. Kanaaa «IB Tenet 81. Lu»ern*, Pa ..................7M Poioat Av« , Johnatown. Pa MS So Und Ave W, Duluth 7. Minn ................... 3M4 W flth St . ClaveUnd I. Ohio Nadaomt edaak ......-........... 1301 Bo. Lawndal« Av*„ Chicago II, IU. ........................................................B*k «4, Univ«r«al, Pa. ...—.......... M4S B, Lawndal* Ave, Chicago M, UL ........».......... 1H301 Ea«t Park Drlv*. ( |*v«land, Ohio ........................... 1TISI Snowden. D*troll II, Mich. Anglo-«merilt«nsko V nek tržaški bar so povabMi ameriški vojaki dve gospodični na liker in torte. Ko so se dobro najedli in naplli, bo AmeHknnel izginili, ne da bi plaleli račun. Na vprašenje policaja, ki g» je lastnik |»>klica) na pomoč, zakaj da ni pa/41 na goste, je krčrnar odgovoril: "fte sanjalo ur ml ni, da bodo Amerikanci Izginili ~ po angleško." NAROČNIKOM Datum v oklepala, «e primer (Mar *l< I§47h polog vašeg. vam le s tem dat« i da ■ petokfa lo pravo Itet ae nalovi Prednosti veteranov do vladnih služb Komisija Zed. držav za javne službe se ravna po zakonu iz le ta 1944, ki daje veteranom prednost pri vladnih nameščenjih. Filozofija ali stvarnost nudenje te prednosti bivšim članom naših vojnih sil je morda najbolje izražena v besedah pok. Franklina D, Uooseveltn, ki je dejal: "Menim, da zvezna vlada, v kolikor deluje kot delodajalec, mo ra zavzeti vodilno mesto v nastavljanju veteranskih moči, kadar tfe vojaki vrnejo domov in si bodo prizadevali najti zbbIu» žck. Docela nemogoče Je namreč odtegniti milijone naših mla dih fantov in mož njih vsakdanjim poklicem ter Jih poslati v boj za obrambo naše domovine, potem pa pričakovati, da bodo kar enostavno spet začeli znova brez kake pomoči od naše strani." Nameščanja v vladne ali javne službe in dela ae vrše po goto vem redu in iz peznarns oseb, k »o vložile tozadevne prošnje ter napravile potrebne izpite, bodla pismene ali ust mene, ter za me sto ali službo, za katero se sma ti a prosilec sposobnega. Vete ran,,ki zaprosi za vludno delo mora istotako najprej izpolnit vse pogoje in jiravila, tikajoč«« se vložitve prošnje in položitve Izpita ali preizkušnje, ftele po tem pride na vrsto prednost, nu dene veteranom. Tu prednost pomeni, du pride prej na vrsto za nameščenje in deležen je š« gotovih drugih koristi, ki bodo objasnjena. Vsi prosilci za vladne službi' so 7. ozlrom nu njih položene izpite razvrščeni po redih do 1(H) — kdor dobi red od 70 do 100, je spremenljiv. Tisti, ki imajo naj višje rede, pridejo prej na vr sto. Veterani Imajo to pred nost pridajanju redov, da jim Jo pripisanih p«t točk, «ko dobe zadosten red za sprejem, Toroj, tv dobi veteran pri preiskušnji red 70, mu je ta takoj povišan na 75. Pohabljeni veterani, ki imajo tozadevne certifikate od vojnega «Kldelka, veteranski' ad mlriistracije, mornariškega od-del ka ali pa od zdravstvene javne službe (War De|>art., Vete rans' Administration, Navy De-part., or Public Health Bervice), dobe deset točk pri določanju izpitnih redov. Kjer pa gre za profesijonalno uli znanstveno riamešlenje ali službo, je veteran (pohabljenec) sUer upravi-tšli (in dodatnih denetih točk pr l preiskušnji, ali njegovo Ime nI |x»maknjeno vrh wztiama pro-allcev, če ima znašati njegova začetna letna plača več kot tri tiMif dolarjev, Vdove pohabljenih veteranov ao tudi upravkone do prednost rtih desetih točk, če zaprosijo za vladno delo. istotako lene veteranov. ki ne moredelati vsled |xiikodb, zadob!jenih tekom vo-jašk«' službe, Ko &e druge prednosti, ki jih je deležen veteran, ki zaprosi /a vladno delo Cas njegovega službovanja se mu šteje kot potrebne izurjenost, zahirana v zvezi z vladno službo; gotove določbe glede starosti, telesne visokosti, teže itd., za veterane ne veljajo. Tudi pravilo, da ne smeta imeti viadne službe več (ot dve osebi iz iste družine, Je za veterane omiljeno, kot tudi določba, da morajo biti vladnu dela v VVushingtonu ponudelje-na med državami po Številu pre-jlvalstva. Kdor želi Imeti natančna po jasnila ln podatke glede prednosti veteranov uri nameščeva-nju v Javne službe, naj piše po knjižico, ki bo na razpolago po prvem maju lotos na naalovu: United States Service Commls-sion, VVashington 25, p, C. Ust-mene informacije dobit« lahko pri krajevnih uradih Civilne službe za javna de)a, — FUS< 0 pridobivanju kakava Kskav pridobivamo is dreve-sa, ki gu imenujemo kakavovec. To drevo je doma v centralni Ameriki, kjer raste samo v rodovitnih vročih dolinah, zavaro vanih pred vetrom ob obreftju rek in potokov. Dasi potrebuje toploto ln vlago, ps ga je vendar potrebno zaščiti pred vročijn soncem, Zuto nasajsjo v plantažni» med kakavovce banane in druga žlahtna drevesa. Kaka* vovec so (MiskuŠali 'usaditi tudi v Evropi, kar pa ni uspelo, Cvetenje kukavovca je prava posebnost; cvetovi poganjajo ne samo po vejah, temveč tudi po deblu ter celo koreninah. Toda iz komaj kakih #000 cvetov se razvije en sam plod, vsi ostali plodovi odpadejo neoplojeni. Zrel plod je podoben buči ali meloni in ima rdečkasto meso. ki gu domsčini uživajo, pripravljajo pa iz njegu tudi posebno opojno pijačo, Najbolj koristna pa so semena tegu plodu. Ka* kuv pridobivamo namreč ravno iz teh semen, ki Jih vsebuje vsak plod sllu malo, komaj kakih 20 —30. Semena suše na soncu ali umetno, da potemne, da isgubl-jo kaljivost ter neprijeten, grenak okus. I r dobro presušenih semen iztisnejo najprej kakave-vo maslo, ki se uporablja predvsem v lekarnuh. za pripravo zdravil; iz luščin pripravljajo poseben čaj; v semenu preostali piali pa pride ns trg kot kakav. Kakav Irnu obilo redilnlh snovi, škroba, beljakovin, maščob, sladkorja in le zato selo hranljiv m koristen, SlužI za pripravo pijače, zlasti |>a se izdelavo Čokolade. To Izdelujejo namreč tako, da kakav mešajo b slad-korjem mlekom in dišavami ter tako dobljeno rmes suše v au> šil nira h, Protest Ker umo /vedeli, da imenujete vaše mesto drugI ftungltej, vam tozadevno pošiljamo oeter protest Hpričo Izredno lasvlte tatinske in vlomilske obrti v vašem cenjenem mestu protoetlra-m««, da bi se zapostavljali ter sa htevamo. da ae s4Nlaj Trst nasiva Prvi ftanghaj. Vdani donghajei. KURENT STARODAVNA PRIPOVEDKA IVAN CANKARJ (Nadaljevanj«) Odgovarjalo Je sto «lasov, trudno poječih, kruha in tolažbe prosečih. ■ "Za nas Boga prosi!" Se v Kurentovo srce je segla tista topa, uda-na, milo proseča bolest; in njegova misel je bila žalostna. "Iz vseh teh lepih krajev ste se zbrali, pravi in izvoljeni poslanci svojega naroda! Vaša beseda je uda na prošnja, vaia pesem je plaha molitev. Koliko je bilo pač nasute bridkosti v ta srca, da le upanju in zaupanju, ne kletvi in rotenju ni več prostora? Pahnili so v ječo nedolžnega hlapca, pa se ni branil, še kričal ni; pokleknil je in je prosil: Daj, o Bog, da mine to trpljenje, da se odpro te zaklenjene duri!— Delal je «hlapec, vsem gospodarjem tega sveta je služil, nazadnje pa sklene roke ter prosi: Dajte mi kruha!—Ozrle se bodo nato usmiljene oči Matere božje z Brezja in potolažen boš, hlapec!'* Žalostna je bila Kurentova misel in zmirom žalostnejša. "Koliko časa je romal Kristus za Golgoto? Pač ne trikrat pet sto let! Trikrat se je zgrudil na kolena—kolikokrat si se zgrudil ti. narod suženj, in kolikokrat si vstal udan, ukazu božjemu poslušen, ter si zadel svoj križ na ranjene rame? Kristu je pomsgal mož iz Cirene— kdo je pomagal tebi, kadar si ležal na obrazu in je bilo trpljenje večje od tvoje moči?—Kje je začetek tvoje poti in kedaj ti je bila sodba govorjena? Kje je konec tega strašnega romanja in kedaj bo sodba dopolnjena?" Pesem je vzdihovala preko poljane, molitev je kipela do neba. "Zdravje bolnikov—" "Pribežališče grešnikov—" "Tolažnica žalostnih—" "Za nas Boga prosi!" Zmirom bolj trudna je bila molitev, hripavi glasovi so ihteli. Na desno in na levo se je zibal leseni križ pred procesijo; starec ga je držal trdno z obema rokama, ali koščene rt>ke so se tresle in so omagovale. Dan je bil soparen, solnče je žgalo; s ceste se je vzdigal ilovnat, zadušen prah; usta so bila suha, žolta skorja se je držala lic, oči so komaj še razločile pot. Takrat je bilo Kurentovo srce do vrha polno usmiljenja. Njegova blagoslovljena roka se je dotaknila srebrne strune in zgodilo se je, kakor da je kanil žarek nebeški na črno močvirje. Glave, ki so že do pasu klonile, so se vzdignile; zaprašene oči so pogledale bis-trejše, trudni korak je lahkotnejše stopil. Na srce je potrkalo tiho upanje, v žalostne misli je z dobrotljivo lučjo posvetilo veselje. de večje čudo se je zgodilo: pesem, prej tako ihteča in bridkostna, se je vsa izDrcmenila. Besede so bile kakor poprej, ali glasile se niso kakor prošnja in molitev, temveč kakor poskočna resnobns kraljica na zlatem prestolu, potolaženim očem pa je bila vesela družica. Celo nebo je milejše zasijalo in od ualjnih je odzdravil s pesmijo tako zvonko :n veselo, iz gozdov je zahladil prijazen pozdrav. Kurent da so gore zašumele od radosti in da so visoko nad poljem zapeli škrjanci, Bogu na čast in Kurentu na slavo. Kakor se je prej izpremenila popevka, da se/ je iz molitve rodila poakočnica, tako se je zdaj izpremenila še beseda sama. Bog nebežki vedi, kako se je to zaobrnilo—ne udanosti več ni bilo, ne vzdih ujočih prošenj, ne romarskih pesmi in ne litanij. Telesa, tako globoko upognjena, so se korenjalko zravnala; noge so bile gibke in lahke, kakor na plesu; oči so se prešerno smejale. In čuj, proti nebu veselemu je vriskaje planila pesem. "Lepših fantov na svetu kot so ti mladi furmani, ti mladi furmani!" ni Prečudno lepo so bili ubrani glasovi. Kurent je natanko razločil moški, brneči bas tistega starca, ki je nosil križ; ta križ pa se ni več majal visoko nad procesijo, temveč leno se je pozibaval na rami; tudi je spoznal Kurent glas izpodrecane starke; prav tako tenak je bil in trepetajoč, kakor takrat, ko je prepeval litanije Matere božje. Nadvse prijetni in milozvočni pa so bili glasovi otrok in deklet; poprej, ko je vzdihovala proti nebu ihteča molitev, ni slišal Kurent mladih glasov, ob prešerni poskočnici pa so zvonki in zaupljivi vzkipeli do samih svetih nebes. In nebo se je prijazno nasmehnilo — slišalo ni ihtenja in vzdihovanja, pač pa je milostno sprejelo veselo daritev. V hrib je šla procesija; od tam gori, iznad gozda, je že pozdravljala bela cerkev, pozdravljala je poleg cerkve bela krčma. Romarjem se je storilo ob teh pozdravih, kakor lačnemu, kadar je miza pogrnjena, kakor žejnemu, kadar je čaša napolnjena, kakor jetniki), kadar so vrata odklenjena. Njih pesem je bila prej vesela daritev, zdaj pa je bila svatovsko vriskanje. Kurent sam ni videl, kedaj in kako je bil prehitel procesijo: šel je pred njo in pred križem. In procesija sama in videla križa več; srca niso več poznala bridkosti, noge niso čutile strme poti; kakor svetla luč je šlo veselje pred romarji in jim je kazalo pot . . . Dolgo Je hranil in spravljal siromak svoje trpljenje, dokler ni bil skedenj poln in prepoln. Nazadnje pa si je naložil to črno breme in se je napotil, da bi potožil Materi božji svojo bridkost. Ali namesto da bi stop'1 prednjo globoko upognjen, proseč in vzdihujoč, je skoraj zaplesal do oltarja, pokrižal se tako malomarno, da je bilo komaj križu podobno, pomolil svojo molitevco tako urno in viharno, da je izpustil najmanj polovico besed, in ko je godrnjal češčenemarije, ni mislil ne na Mater božjo in ne na svojo žalost, temveč na krčmo. Pod Marijo pa je slonel angelj, tiščal je lica v pesti in je mežikal: "Bratec, saj te poznam! Nisi prišel, da bi molil in pokoro delal, ampak prišel si, da bi se brez skrbi napil in da bi zraven še odpustkov bil deležen!" (Dalje prihodnjič.) ANDANTE PATETICO ■ Povesi o panterju Dlngu _ VITOMIL ZUPAN (Nadaljevanje in konec.) Tisti človek je stal kraj Jame. du z našo stvarjo? Kramp Je držal v rokah, ne da bi se bil opirsl nanj. Imel Je zelo nizko čelo tn širok, mesnat nos. S pogledom je švigal z obraza na obraz. Vsi ste seveda prepričani, da sem neznansko trpel. Zmota Tako hladno kakor tedaj nisem še nikdar preudarjal o človeku sploh Čutil sem, da bi lahko povedal čudovite misli o življenju, ako bi bil le nekoliko bolj bistroumen Danes sem samo četni komandir. Naši so me nekaj krstov temeljito odžagali Imeli so prekleto prav Vsa čast jim. Naj-brž naša stvar samo zato uspeva. ker imajo naši nos za kadre Po tisti dogixitvščini sem w namreč na moč i/premenil. Postal sem krvoločen ko panter. Ha. ko bi vedeli' Bil nem žejen tiste na vse veke preklete krvi fašističnih volkov in smrdljivih šakalov, ki se družijo z njimi. Cesto ml je pri vsej zunanji hladnosti v sencih utripala žrla, da sem poslušal tisto zoprno, počasno in tako patetično melodijo* Dingo! Marsikoga je bilo strah ob tem imenu. Opazil sem pa da so se me tovariši začeli izogibati fiale so bile vedno r« * dvigata. Strojnica reg), * « va leti po zraku Pr^ii Tr* ljajo. Potem previsoko^ "Marš!" škrta Dingo' ne pištolo in nameri na r«--na L*alo Je nad nji^M Naprej, fant! Če ne nisem komandir?" Fanta se obrneta. Z nebi J ki st* v hosti. Dingo vlaki* Pot* rti^ Pekd grabi za šope trave . ----m proti gozdu, še nekaj jj Navsezadnje še preživirr" Z sli. Se krepkeje se potegne prej. Skrivališče v gozdu' m mišlja. Zvečer me bodo že ^ brali. Morda preživim. Meha ni ranjen. Tedaj se mu torb zatakne ob skalo. Odpre se R^ če jabolko se zakotali iz nje k obstane pol metra pod Dineom Tri velika rdeča jabolka je hr» nil, da jih razdeli fantom zveča po boju. Skuša doseči jabolko. Zagledi svojo roko. Tudi ta je krvavi Kakšna čudna, temna, koščen šapa! Tank je odpeljal min* Oglušojoče streljanje vsenaaM rog. Še malo niže! In pobere j« bolko. Trije Nemci stopijo na čistin* Tankisti v črnih uniformah. Pl* nejo jiadenj. Dingo potegne revolver. Poči. Prvi zamaje, i prime za prsi, pade. Dingo dob polne prsi žgočih bolečin. Omalv ne in vidi samo še stekleni p» gled tistega, ki dviga puškini kopito visoko nad njegovo glavo Tista črna, zoprna melodij« andante patetico. Rdeče jabolko se zaketali \ dolino. Preskakuje nizke skali in izgine v kolovotu. Trije polni nemški kamioi peljejo skozi vas. Pokriti s plah tami. "Zaplenjeno partizansko oroi je," razlaga beli podoficir. Mnogo ga je. Trije polni ki miopi. Morda bi kmetica verjela, i izpod plahte se je pokazal pru ski škorenj. Zelo se jim je mu dilo. Tih dež je rosil na vse ii rahlo šumel, ko je padal m travo. Rtzni mali oglaii FEMALE HELP SILK SHADE MAKERS Experienced only need apply. Liberal paid vacations Insurance benefit Pleasant working conditions REMBRANDT LAMP CORP. 2Si E. Eris POPRAVLJAM "RADIOS" VSEH VRST IZDELKA RADIA 10 LET SKUiNJE V TEM POSU ZMERNA CENA Prinasila ali kllčits: Ted's Radio Service 3200 g. Harding Avs - Bisbop J* CHICAGO. ILL. naroČite a dnevnik prosveto J* sklepu 11 redna konvencija m lahko naroči aa list Protvstoli prtštej« eden. dva, trt štiri aH »«t članov te en« druilne k anl nsr* ninL List Proaveia slana sa vsa enako, ta ¿lan« «U nečlan« M 00 u «no lotno naročnino. Km pa členi še plačajo »ti asasmanru >1 JI m tednik, m Jim I« prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vtroks. ratt da J« liti predrag m člana gHPJ. List Prosvate Je vaša lasinlas ii 9<*m J« v vsaki drušini nekdo, ki M rad «tal list vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh Člano* preneha biti ¿1«« SNPJ, ali ča se preseli proč od druilne in bo zahteval ssm rroj 1M tednik, bode moral tisti član it dotične družin«, ki j« tako »kup» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj natnanlU uprsvniitvu listi, in obenem doplačati dot lino' vsoto listu Proaveta. Ako te«s r* stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum m to vsoto nsrotoika. Za ZdruŠ. driave in Kanado $0.00 1 tednik in....................... | tO 2 tednika in................... s.SO 3 tednika in............... 4 40 4 tednika In ................ jjo 5 tednikov in ................ 2.00 Z« Evropo J«.:.,. Z« Chicago in okolico js 1 tednik in............. 2 tednika in ...... 3 tednika ln -------- 4 tednik« in ........... I tednikov in ________Sil J» »IÜ Tli iN 4.* 3Ü Iapolnlte spodnji kupon, prlteftite potrebno vsoto deasrjs sí Mo**T Order v pismu in ti naročite Pros vato. list ki Ja vaša lastaias. PROS VETA. SNtJ. SS»7 So. Lawntfolo Ava. 23. ra. PrilBŠsnu pošiljam Ustavite tednik in pa pripišite k n»|l 2. SL 4 l -- - — - —--